Za terenske sladokusce
NAVADNA HRBTOPLOVKA (Notonecta glauca)
Hrbtoplovke so plenilske vodne stenice. Kot že ime 
pove, plavajo hrbtno in na žrtve prežijo na spodnji 
strani vodne gladine, na katero prislonijo noge, da 
zaznajo valovanje, ki ga povzroči v vodo padla žu-
želka. Lovijo pa tudi mlade paglavce in celo majhne 
ribice. Zgrabijo jih s prednjimi nogami in izsesajo s 
kljuncem. Plavajo z zaveslaji zadnjih nog in se na ta 
način skrijejo v globino, ko jim grozi nevarnost. Diha-
jo zrak, ki ga imajo shranjenega v dveh žlebovih na 
trebušni strani zadka, prekritih z dlačicami. Najbolj 
razširjena vrsta pri nas je navadna hrbtoplovka, ki jo 
lahko najdemo v skoraj vsaki stoječi ali počasi tekoči 
vodi. Hrbtoplovke prezimujejo odrasle in se parijo že 
proti koncu zime, samice pa z leglico vbodejo jajče-
ca v stebla vodnih rastlin. Ličinke se razvijajo prek 
poletja in po petih levitvah dorastejo do septembra, 
ko osebki prejšnje generacije poginejo.
besedilo: Andrej Gogala, foto: Tomi Trilar
RJAVI GALEB (Larus fuscus)
Potem ko jeseni pastelne bakreno zlate bisere ve-
ter spiha z vse bolj togih vej in vejic in jih zamenja 
sivo modra svetlina oblačnega pokrova in vrbovja 
ter se težka sivina na nebesnem svodu pretrga in s 
svilnato biserovino zapolni borne preostanke nekoč 
tako običajnih poplavnih ravnic, se na temnem nebu 
med oblaki pogosto zaiskri množica urnih peruti. 
Skupaj z burjo je s severa k nam pripihalo tudi se-
verne popotnike – galebe vseh vrst in starosti. Med 
oktobrskimi in novembrskimi nalivi, posebej ko so ti 
dovolj obilni, da poplavi Ljubljansko barje, Cerkniško 
in Planinsko polje ter njive na Dravskem in Ptujskem 
polju, je možnost za srečanje s pri nas redkim rjavim 
galebom največja. Odraslega lepotca boste takoj 
prepoznali po črnikasti barvi hrbta in peruti, opis 
mladostnih osebkov pa bi terjal več prostora, kot ga 
ponuja prostor na tej strani. Pomagajte si s kakovo-
stnim priročnikom. Pa … srečno!
besedilo: Borut Rubinić, foto: Al Vrezec
OPEČNATA OSIRJEVKA  
(Metatrichia vesparium)
Med jesenskimi sprehodi po gozdu, ko se boste mor-
da sklanjali k tlom, da bi napolnili košarico s kostanji, 
boste zagotovo opazili tudi kakšno pravo sluzavko. 
Razpadajoči lesni ostanki so značilen substrat za 
mnogo vrst miksomicet, opečnata osirjevka, ki je 
ena izmed pogostejših, pa se najrajši razvije na lesu 
listavcev, pretežno od marca do maja in od okto-
bra do novembra. Najprej jo prepoznamo po tem-
ni, opečnato rdeči barvi sporokarpov oz. trosišč, če 
pogledamo podrobneje, pa opazimo ponavadi zlite 
brazdaste peclje, dvoplasten ovoj (peridij) pa ima pri 
vrhu poklopec z zarezo, skozi katerega ob zrelosti 
kipi oranžno rdeče omrežje niti (kapilicij). Elastične 
niti s kratko zašiljenimi konci imajo 3−5 spiral, ki no-
sijo bodice.
besedilo in foto: Sanja Behrič
Svet ptic 03, september 2017 37