Vzroki razkola v Centralnem akcijskem odboru Konec mesca junija nas je vse državne nameščence nad vsc mučno presenetila vest, da so se v Centralnem akcijskem odboru sodelujoče organizacije državnih in samoupravnih nameščencev razdvojile. Prve vesti o tem je prinesla »Politika«. Dne 29. junija je bila v njej objavljena izjava že okrnjenega akcijskega odbora, naslednjega dne pa izjava devetih organizacij, ki najavljajo svoj izstop iz akcijskega odbora, ta izstop utemeljujejo in napovedujejo osnovanje novega odbora za delo na izboljšanju nameščenskega gmotnega položaja in na snovanju skupne zvezne organizacije, to je na vprašanjih, ki si jih je stavii akcijski odbor ob svoji ustanovitvi za glavno nalogo. Obširno pa pojasnuje razmere v akcijskem odboru v Beogradu, vzroke nesoglasij in končnega razkola »Narodna prosveta« v svoji 1. in 2. številki z dne 4. julija 1940. Na osnovi njencga poročila in v tem poročilu objavljenih dokumentov na kratko prikazujemo našim članom v informacijo pregleden kronološki potek dogodkov, ki prikazujejo vzroke razkola in stanje, ustvarjeno po njem. To stanje označuje najznačilneje obstoj dveh skupin nameščenskih organizacij z istim programom. Prva skupina je združena pod starim nazivom »Akcijski odbor«, druga, ki se je iz akcijskega odbora izločila, vrši svoje delo kot »Centralni odbor organizacij državnih nameščencev«. Objasnitev spora in razcepitve zahteva, da obnovimo nekatere že znane dogodke iz dobe pred par mesci. Ker akcijski odbor kljub najboljši volji in petmesečnemu intenzivnemu ter smotrnemu delu ni uspel v svojem prizadevanju, da bi se nameščenski gmotni položaj popravil, je sklical za 27. marec t. 1. vse sodelujoče organizacije na skupno sejo. Nanjo so bili povabljeni tudi predsedniki akcijskih odborov iz banovinskih mest. Seja naj bi predvsem sklepala o novem načinu dela, ki naj bi z večjo sigurnostjo dovedlo do ostvaritve naših skupnih zahtev. V glavncm je zato razpravljala o izpremembi taktike, predvsem o ustanovitvi Zveze nameščenskih organizacij in o izdajanju skupnega glasila, ki naj bi kot javna tribuna vseh nameščenskih organizacij podpiralo borbo za izboljšanje našega gmotnega položaja. Vse organizacije so se soglasno izrekle za ustanovitev zveze. Ni pa bilo moči doseči soglasnosti glede na izdajanje lista. Pri tem vprašanju sta se pojavili dve skupini. Prva je zahtevala, naj prične izhajati list takoj, druga je sicer načeloma pristala na list, pa je bila mišljenja, da je treba listu predvsem zasigurati materialno osnovo. To je postavljala v zvezo s predhodno ustanovitvijo skupne nameščcnske organizacije. Končno je bilo sklenjeno, da se q izdajanju lista vse organizacije pokonzultiranju svojih up-ravnih odborov še enkrat izjavijo in to pismeno. Četudi vprašanje lista na seji ni bilo definitivno rešeno, so se v ožjem akcijskem od- boru pričele za vsak slučaj potrebne priprave, da bi delo ne zastalo, če bi se organizacije naknadno izjavile za list. Predvsem je bil sestavljen uredniški odbor, v katerega so poedine organizacije, med njimi tudi JUU, nominirale svoje člane. Poleg tega je bil soglasno sprejet tudi sklep, da se vsi članki, ki naj bi izšli v takem skupncm glasilu, predlagajo ožjemu akcijskemu odboru v pregled. V ožjem akcijskem odboru je ves ta čas ena struja silila k izdanju lista, druga, držeč se sklepa organizacij z dne 27. marca, pa je vztrajala na tem, da se morajo predhodno o tem pismeno izjaviti v3e organizacije. To mnenje in stališče je zastopal tudi podpredsednik JUU tov. Todor Dimitrijevič, ki je bil istočasno predsednik širšega in ožjega akcijskega odbora. Skupina z njim na čelu se ni mogla odločiti za izdajanje lista zlasti zavoljo tega, ker je od vseh sodelujočih organizacij poslalo izjavo glede lista le 7 organizacij, ki so se poleg tega vse izjavile, da čas ni ugoden in je treba zato z izdajanjem lista počakati. Kljub temu prva skupina od svoje zahteve ni popustila, druga pa je zahtevala sklicanje plenuma organizacij, ki naj kot kompetenten forum dokončno reši to vprašanje. Ne glede na sklep z dne 27. marca in na pismene odgovore 7 organizacij, ki so bili vsi negativni, pa je izšel dne 6. junija list »Reč istine« kot skupno glasilo nameščenskih organizacij. Ta list je izšel brez vednosti in brez pristanka v akciji sodelujočih organizacij in brez vednosti več članov ožjega akcijskega odbora, celo samega njegovega predsednika. Najtežje pa je odjeknilo to, da je načelna nesoglasnost v ožjem akcijskem odboru list »Reč istine« pretvorila v javen spor s tem, da je v svoji prvi številki objavila članek, s katerim neupravičeno napada predsednika akcijskega odbora tov. Todora Dimitrijeviča in izvršni odbor JUU, ki ju obtožuje oviranja dela. Zlasti zaradi tega je zbudila prva številka tega glasila močno reakcijo. Posledica napada v »Reči istine« so bile nekatere izjave objavljene v »Politiki« in drugih beograjskih dnevnikov, s čimer je zadobil spor tudi širše javno obeležje. Za ureditev tega spora je bila potrebna seja plenuma, ki se je vršila 17. junija v prostorih JUU. Ta seja je spor uredila na ta način, da je po eni strani dala potrebno satisfakcijo predsedniku akcijskega odbora tov. Todoru Dimitrijeviču. Odobrila je njegovo stališče, da zamore prinesti definitivne sklepe glede izdajanja lista le plenum organizacij. Po drugi strani pa je likvidirala tudi sporno vprašanje lista samega na ta način, da je »Reč istine« proklamirala za skupno glasilo nameščenskih organizacij. Za dosego tega sporazuma je v interesu skupne stvari popustilo več organizacij, med njimi tudi JUU, in to celo proti sklepu glavnega odbora JUU, ki se je izjavil proti izdajanju lista. Po zaslugi tega popuščanja je bil dosežen popoln sporazum. V akcijskem od- boru sta zavladala zopet harmonija in enotnost, kar je objavil centralni akcijski odbor potom posebnega komunikeja, ki smo ga priobčili dne 27. junija t. 1. v »Učiteljskem tovarišu« tudi našim članom v informacijo. Zal pa je trajala težko dosežena enotnost samo nekaj dni. Po seji, na kateri je bil med organizacijami dosežen isporazum, so prejela JUU, Profesorsko društvo, Združenje sodnikov in nekatere druge organizacije okrožnico štev. 119 z dne 13. junija 1940., izdano pod firmo »x\kcijskega odbora«. Ta okrožnica je bila izdana brez vednosti več članov ožjega akcijskega odbora in njegovega predsednika tov. Todora Dimitrijeviča. Ža to okrožnico tudi ni vedel plenum nameščenskih organizacij in o njej na seji 17. junija ni bilo govora. V tej okrožnici, ki je bila pred plenarno sejo odposlana samo nekaterim organizacijam v Beogradu in v provinci, je polno neresničnih trditev in očitkov na predstavnika JUU v ožjem akcijskem odboru tov. Todora Dimitrijevida. Obtožuje se, da jc oviral nadaljnjo akcijo, po leg tega pa obtožuje, da se je proti tej akciji izjavil tudi izvršni odbor JUU. Ta okrožnica je zlasti težko delovala tudi na organizaciji sodnikov in profesorjev, ki sta imeli v ožjem akcijskem odboru svoje predstavnike, pa so šli podpisniki okrožnice pri njenem izdanju preko njih. Ta okrožnica, v kateri so videle številne organizacije že po dosežcnem sporazumu nov akt nelojalnosti, je povzročila novo krizo. Že 22. junija je profesorsko društvo naslovilo osebno na tov. Todora Dimitrijeviča kot predsednika akcijskega odbora pismo, v katerem izjavlja, da pod dosedanjimi pogoji ne more več sodelovati v skupni akciji. Svojo odločitev utemeljuje z več razlogi. Predvsem navaja, da bi moral biti skupni list izraz složnega nastopa vseh organizacij, namesto tega pa je bi!a že prva številka izrabljena za osebni napad na predsednika akcijskega odbora in JUU, ki je dejansko bilo iniciator vse akcije. S tem je list pred očmi vse javnosti razbil enotnost organizacij, s čimer so kompromitirani izgledi na uspeh vse nadaljnje skupne akcije. Da bi se mogla doseči nova enotnost nastopa v javnosti in povrniti omajano zaupanje v lojalnost vzajemnega sodelovanja, je stavilo profesorsko društvo zahtevo, da se zasnuje delo akcijskega odbora na taki podlagi, da bo v bodoče vsaka dvoumnost izključcna. Ker so pošiljale nekatere organizacije kljub drugačnemu dogovoru na dosedanje seje po vcč zastopnikov in se je dogajalo celo to, da so prihajale zastopat poedine organizacije osebe, ki zato niso bile pooblaščene, so bile druge organizacije pri glasovanjih majorizirane in teroriziranc. Zato je v bodoče potrebno, da pošilja v plenum akcijskega odbora vsaka organizacija samo po encga pismeno pooblaščenega zastopnika. Samo ti pooblaščeni zastopniki imajo pravico udeleževati se sej, na njih govoriti in odločati. Tako na novo preurejeni plenum akcijskega odbora naj izbere nov ožji akcijski odbor. Škupni list se bo izdajal, ako se ožji akcijski odbor soglasno izjavi za to, da je sedanji čas ugodcn. Vendar se mora list urejevati po direktivah in pod nadzorstvom samega ožjega akcijskcga odbora. Iz lista je treba izločiti vsa osebna razračunavanja. Ta list ne more biti dosedanji list »Reč istine«, ki se je s prvo številko diskvalificiral. Izdajatelji lista »Reč istine«, ki so dovedli do škodljive javne polemike med člani akcijskega odbora, ne morejo biti člani preurejenega akcijskega odbora. Samo pod temi pogoji bi profesorsko društvo sodelovalo v nadaljnji skupni akciji, v nasprotnem primeru pa bi samo ali skupno z organizacijami, ki bi si osvojile navedene predloge, nadaljevalo delo v dosedanjem pravcu. Predsednik akcijskega odbora je po prejemu tega pisma povabil podpredsednika akcijskega odbora g. Mihajla Grbiča, predsednika udruženja uradnikov PTT stroke, najmarkantnejšega predstavnika druge skupine v akcijskem odboru, na razgovor. Podpredsednik akcijskega odbora pa je ta razgovor odklonil. Zaradi tega je obvestil tov. Todor Dimitrijevič o stališču profesorskega društva izvršni odbor JUU, katero organizacijo je predstavljal v akcijskem odboru. Da bi se preprečil ponovno grozeči razkol, je smatral izvršni odbor JUU, kot predstavnik organizacije, iz katere je izšla prva pobuda za skupno akcijo, za svojo dolžnost povabiti zastopnike vseh sodelujočih centralnih organizacij na razgovor. Na ta razgovor naj bi v skladu s predlogom profesorskega dru- štva na osnovi povabila JUU številka 919 z dne 22. junija 1940. poslala vsaka organizacija samo po enega pismeno pooblaščenega zastopnika. Razgovor se je vršil 27. junija v prostorih JUU. Vodil ga je predstavnik Združenja sodnikov g. Dragiša Vcsič. Kljub temu, da so bile organizacije obveščene, naj pošlje vsaka samo po enega pooblaščenega zastopnika, so nekatere organizacije poslale po dva, poedine organizacije pa so prišle zastopat osebe brez vsakega pooblastila. Ker so ti zastopniki vsi vztrajali, da ostanejo na seji in niso upoštevali pogojev vabila in pravega namena sestanka ter opozoril predsedujočega zastopnika Združenja sodnikov, vobče ni prišlo do razgovora. Način, zastopstva po edinih organizacij na tem sestanku je pokazal, da se posamezni udeleženci ne zavedajo odgovornosti jn da hočejo ostati pri stari praksi. Zato je zaključil predsednik sestanek. Še istega dne so izstopile iz dotedanjega akcijskega odbora številne organizacije, ki so osnovale za delo na zvišanju prejemkov svoj poseben odbor. Da bi v tem odboru ne nastale razmere, ki so povzročile razkol centralnega akcijskega odbora, je bil istočasno sprejet pravilnik, vsebujoč potrebne določbe, ki tvorijo formalno pravno osnovo za izvajanje vzajemnega dela. V razliko z dosedanjim akcijskim odborom so nazvale svoj odbor »Centralni odbor organizacij državnih uslužbencev«. Te organizacije so objavile poscben prog!as, v katerem utemeljujejo svojo odcepitev od centralnega akcijskega odbora, seznanjajo javnost s pravili, ki urejaja niihovo delo in vabijo nameščenske organizacije, ki na ta pravila pristajajo, da prijavijo svoje sodelovanje v Centralnem odboru. Proglas so podpisali predstavniki Profesorskega društva, Združenja sodnikov, JUU, Združenja nastavnikov meščanskih šol, Združenja nacionalnih železničarjev in brodarjev, Združenja šol za defektne otroke, Združenje jugoslovanskih agronomov, Združenje kmetijskih strokovnjakov in Jugoslovanske ženske zveze. Začasne posle Centralnega odbora je vodil sprva tričlanski ožji odbor. Poleg naštetih organizacij sodeluiejo danes v centralnem akcijskem odboru še: nadzorniška organizacija, Združenje uradnikov finančne kontrole, Združenje zvaničnikov finančne kontrole, Združenje veterinarjev, Združenje carinskih nameščcncev, Združenje gledaliških igralcev, Združenje desinfektorjev, Združenje služiteljev, na seji 9. julija 1.1. pa je sodelovalo tudi Združenje univerzitetnih profesorjev. Tako je danes združenih v Centralnem odboru 17 organizacij. Največje med njimi je Združenje narodnih železničarjev in brodarjev s 36.000 člani. Dne 9. julija 1940. se je vršila plenarna seja teh organizacij, ki je uredila tudi vprašanje predsedništva in ožjega akcijskega odbora. Za predsednika je <h»il soglasno izvoljen tov. Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU, za I. podpredsednika g. Dragiša Vesič, zastopnik Združenja sodnikov, za II. podpredsednika g. Milivoj Prica, tajnik Združenja narodnih železničarjev in brodarjev, za blagajnika g. Todor Stoiljkovič, zastopnik Združenja uradnikov finančne kontrole. Iz gornjega je razvideti obstoječi položaj, nastal po razkolu v Centralnem akcijskem odboru. Ne da bi se spuščali v oceno vzrokov, se čutimo dolžne ugotoviti, da je razkol sam žalosten pojav. Dokazuje nam, da je potreba v nameščenskih vrstah še mnogo dela, da bodo zrele za složno skupno delo. Kljub obstoječemu stanju, v katerem so izgledi za poravnanje diferenc in vpostavitev nove enotnosti jako majhni, pa smatramo, da smo vsi. tako pristaši prve kakor druge skupine, dolžni stremeti za tem, da se razcepljene sile zopet povežejo.