194
Naši dopisi.
Iz Gradaca na Dolenjskem 10. jun. J. B. — Danes
izročili smo materi zemlji truplo gosp. Ant. Homaca, fužinskega oskrbnika in velikega posestnika, ki je po kratki bolezni, previden se zakramenti,za umirajoče, v 61. letu svoje starosti 8. junija mirno v Gospodu zaspal! Bil je ranjki mnogo let predsednik Metliške kmetijske podružnice, skozi 9 let prvcsednik krajnega šolskega sveta v Podzemelji, vzgleden kmetovalec, velik prijatelj šoli, ves vnet za pravi napredek, ljubeznjiv do vsacega, dobrotljiv revežem. — Kako je bil priljubljen in spoštovan, pokazalo se je na dan njegovega pogreba, in eno oko ni ostalo suho, kajti ljubezen rodi ljubezen. Lahka mu žemljica!
Iz novomeškega okraja 10. jun. Pri volitvi županstva
pri St. Mihelu v Stopičah so bili izvoljeni: za župana Anton Vindišer, posestnik v Kandiji, — za svetovalce pa: Franjo Kastelic, posestnik in trgovec v Kandiji, Janez Dejak, vpokojeni ritmajster v Gotni vasi, Janez Radovičevič, posestnik v Mihovci, Janez Zaje, posestnik v Cerovcu, Janez Jeriček, posestnik v Stopičah, Josip Petruna, posestnik v Bavti vasi, Franjo Vidmar, posestnik v Dolenji vasi in Matija Hrovat iz Velikega Pod-ljubna.
Iz Ljubljane. — Da naši „deutsch-krainerji" ne ma rajo za porazumljenje in mirno spravo z narodno stranko, ampak da konsekventno hočejo biti klad v o, narodna stranka pa jim bodo podložno na k val o, kazalo se je očitno 10. dne t. m. pri volitvi predsednika in podpredsednika v zbornici trgovinski in obrtnijski. Vkljub temu, da imajo narodnjaki zdaj večino v zbornici in bi   bili   kar naravnost lahko volili oba predsed-
nika iz svoje vrste, ponudili so jim vendar kompromis, po katerem naj skupuo predsednika volijo iz narodne večine, podpredsednika pa tudi skupno iz manjšine. Al bob v steno bila je v tem smislu vsa obravnava pred pričetkom volitve, katero je po naročilu narodnih odbornikov dr. Poklukar vodil. Pričela se je tedaj volitev predsednika. Oddanih je bilo 22 listkov; narodni trgovec gosp. Josip Kušar je dobil od narodnih odbornikov 14 glasov, svojega je dal gosp. V. PetriČiču, — 7 listkov pa je bilo brez napisa oddanih, kajti kot en mož so vsi „deutschkrainerji" se zdržali volitve. Po dovršeni volitvi predsednika prišla je na vrsto volitev podpredsednika. Kakor rečeno, narodni odborniki, čeravno bi bili iz svoje večine kar naravnost lahko volili tudi podpredsednika, volijo vsi gosp. Karola Lttkmtna, prejšnjega podpredsed-sednika, — 7 volilnih listkov, ki so jih oddali odbor niki nasprotne stranke, bilo je zopet praznih. Tako je bil z večino glasov gosp. Luk man voljen; al zdaj se vzdigne ter pravi, da podpredsedstva nikakor ne more prevzeti zato, ker ima druzih opravil veliko. No, se ve da! V prejšni zbornici, ki ni po večini bila narodna, je imel dosti časa nositi naslov podpredsednika, zdaj so se mu lastni opravki tako nakupičili, da ne more vsega zmagati, čeravno ne vemo, da bi podpredsednik navadno v zbornici kaj več opraviti imel, kakor vsak odbornik. To izjavo g. Lukmanaao V3aj de-mentirali njegovi tovariši sami s tem, da nobeden izmed njih se ni udeležil nobene volitve in to se ve da zarad naše gori omenjene prilike „kladva" in „nakvalau. Po vsem ni ostajalo narodnim odbornikom druzega nego to, da so tudi podpredsednika volili iz narodne večine in si gosp. Ho rak a izbrali za podpredsednika.
— {Iz seje družbe kmetijske), ki je pod predsedstvom barona Wurzbacha bila 12. dne t. m. , je kovicam" došlo sledeče poročilo o važnejših sejinih obravnavah. — Na dopis sh ministerstva kmetijstva od 13. aprila 1.1., po katerem naj šola podko v s t v a v Ljubljani ostane po vsem tako, kakor je dozdaj bila, šola živinozdravstva pa naj bi zato, ker se vredba ži-vinozdravstva, dovoljena 13. aprila leta 1848. od c. kr. naučnega ministerstva, ne vjema z novejšimi uzori živinozdravstva od leta 1857. in 1871., se pre3trojila v 4-ali Gtedeuski poduk v živinoreji, porodoslovji, mesogled-stvu in zdravoslovji, je odbor enoglasno sklenil, pojasnilo poslati si. ministerstvu, v katerem se temeljito in nadrobno izpriča, da nameravano predrugačenje ne bilo bi na korist, ampak na očitno škodo lastnikom živine v deželi, v kateri je za 84.839 glav živine samo le eden diplomiran živinozdravnik. — C. kr. ministerstva kmetijskega dopis , da odobruje porabo državne subvencije s 500 gold. za poljedelsko statistiko lanskega leta in pa razdelitev 80 gold. za premije marljive za-sadbe gozdnega drevja, se naznanje vzame, — isto tako tudi dovoljenje, da se s državno subvencijo na-kupljeni ovni Ukviškega plemena izjemno letos pridnim in umnim ovcerejcem brezplačno dado. — lli-nisterstvo priporoča centralnemu odboru razglas poučne s podobami razjasnene nemške knjige o žaželkah gozdom, polju in vrtom škodljivih in koristnih z naslovom „Die schadlichen und niitzlichen Insecten in Forst, Garten und Feld von Dr. H. M. Schmidl-Godel"; cena knjigi v več zvezkih je okoli 13 gold. — C. k. deželni vladi se je na vprašanje zarad sejmov, ki jih želijo tri občine, odgovorilo soglasno s tukajšnjo zbornico trgovinsko. — Poročilo podružnice Novomeške, da je osnovala poseben odsek za obrambo vinogradov proti trtnim boleznim in trtni uši na Dolenjskem, se je s toplim priznanjem na znanje vzelo. — Prošnji voditelja c. kr. vladne ekspoziture Noviške v Bosni, da bi mu
195
—  (Za častne Člane) Novomeške meščanske brambe izvoljena sta gosp. deželni predsednik Winkler in pa gosp. knezoskof dr. Pogač ar.
—   (Glasbena Matica) ima svoj občni zbor 20. dne t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniški pevski sobi, v katerem se voli tudi 20 odbornikov.
—  (»Sokolov'* izlet) v Kranj in na goro sv. Jošta v nedeljo se je jako sijajao izvršil. „SQkol*', ki se je pripeljal v Kranj s posebnim vlakom, je pozdravila na kolodvoru narodna požarna bramba in velika množica ljudstva. Od kolodvora je z velikim spremstvom romal ,,Sokol" na Božjo pot k sv. Joštu , kjer je sv. mašo služil prečast. g. Kiuu, 2 »Sokola" sta mu pa stregla. Blizo poludne vrnil se je v Kranj. Na savskem mostu sprejela ga je deputacija, njej na čelu gospod župan Savnik. Po pozdravu, izrečenem po deputaciji v imenu mesta kranjskega, izročila je gospodiČina Prešernova Sokolovi zastavi krasen venec s prelepima trakovoma. Po obedu na ,,stari pošti" podal se je „Sokol" na pokopališče in položil tam na grob Prešernov in Jenkov lična venca. Popoludne prišla je vojaška godba iz Ljubljane in sedaj se je pričela še le prava živahna zabava. Proti večeru prižgali so umeteljne ognje , na kalavariji nasproti Kranju pa so švigale rakete visoko v zrak. A kmalu je prišel čas, ko se je bilo treba vrniti po železnici v Ljubljano. Požarna bramba je zopet z bakljami in lampijoni spremila »Sokola* na kolodvor. Zabiti pa ne smemo, da je bil mlin gosp. Majdiča in pa kolodvor krasno razsvitljen z bengaličnim ognjem. Ker je tudi nebo bilo milo izletu »Sokolovemu" , katerega je narod povsod preprijazno sprejemal, razume se samo po sebi, da je došel jako vesel v Ljubljano nazaj, navdušeno ponavljaje klic: slava narodnemu Kranju in okolici njegovi!
—  (Vesteneck brez konca in kraja.) Lepa družba je bila ta, ki smo jo včeraj videli pred okrajno sod-nijo : dva profesorja više gimnazije, dva profesorja više realke in en uradnik — vsi toraj osebe više inteligence in če pristavimo, da so še »nemci" in medv njimi dva doktorja, moramo reči, da je gosp. sodnik Cucek im^I pred sabo cvet najboljših nemških krogov. Le enega je manjkalo: glavne osebe dr. Julija Franzeljna vit. Vestenecka, nekdanjega c. k. okrajnega glavarja litijskega, kateri je bil pa namesto sebe poslal dr. pl. Schreya, glavo ljubljanskih kazinarjev. Poslušalcev je bilo mnogo, katerim, čeravno so bili po večini Slovenci , se je vendar na obrazih videlo , da so se marsikaj učili, več jih je bilo celo doktorjev. Kdor ni vedel, za kaj gre, bi bil mislil, da bo tu kako znanstveno razlaganje, kaka poskušnja sploh kaj, kar še inteligentna in deloma učeno občinstvo mika, zlasti ker je slišal imena toliko profesorjev. Da bo šlo tu le za navaden škandal, kakoršnega delajo le surovi pijanci, ne pa plemeniti c. kr. okrajni glavarji, in o kakoršnem so za priče klicani zopet le ljudje najnižih, neizobraženih stanov, ne pa c. kr. profesorji viših šol in deloma doktorji , dobri prijatelji in častilci zatoženca, kdo bo kaj tacega verjel! In vendar je tako; to kaže dogodba, ki bodi tu čisto ob kratkem posneta.
Predno je Vesteneck šel iz Litije, je bila v ljubljanski kazini k slovesu pijača, katere se je vdeležila nemška inteligenca gori omenjene vrste. Pozno zvečer je uže bilo, ko so se razšli, in zgodaj zjutraj, ko je kladvo uže vzdigovalo se, da udari dvakrat ob zvon, je pridrl Vesteneck z gori omenjenimi tovarši v kazin-sko kavarno. Tam sta sedela mirno pri časi kave dva gosta v pogovoru o raznih rečeh ter se za prišedšo družb'* še zmenila nista. Ta pa, čeravno so bile vse drugo mize prazne, posede ravne to mizo, da sta prejšnja gosta nemudoma v sredi; a kaj ju to briga?    Mirno se dalje
družba kmetijska nasvetovala, kje bi se za Bosno primerni plemenski junci in po čim dobili, bode odbor odgovoril, ko prejme od gosp. V. Laha nadrobna pojasnila Bosenskih govejorejnih razmer. - Vdova gosp. Antona Homača, prvomestnika podružnice kmetijske v Metliki, naznanja odboru smrt svojega soproga, ki je 10. dne t. m. v Gradacu umri; odbor sklene, toplo obžalovanje gospe j vdovi objaviti o bridki izgubi, ki jo je zadela, katera pa je tudi družbi kmetijski občutljiva, ker je ranjki bil iskren pospešitelj kmetijstva kranjskega in neutrudljiv voditelj metliške podružnice blizo 20 let, poštenjak skozi in skozi. — Na vabilo c. kr. Slezke družbe kmetijske, naj ž njo vred tudi družba kmetijska kranjska vloži peticijo do državnega zbora in ministerstva kmetijstva za premembo domovinske postave in pa za boljo vredbo naprar za uboge, je odbor po nasvetu gosp. poročevalca enoglasno sklenil, pridružiti se vabilu Slezke družbe kmetijske. — Za ude so bili v tej seji sprejeti: gosp. Jan. Wohinz, oskrbnik grajščine mokronoške, gosp. Jan. Ples kovic, posestnik in poštar v Mokronogu, gosp. Jan. Po v še, posestnik in usniar v Mokronogu, in gosp. Juri Weutz, oskrbnik grajščine Grmaške.
— Kakor se nam iz gotovega vira poroča, je si. ministerstvo kmetijstva nadinženirju gosp. Podhag-skemu na Dunaji izročilo izdelovanje načrta za uravnavo in osušenje Ljubljanskega močvirja. Da se nemudoma loti tega dela, je gosp. Podhagsky uže došel v Ljubljano. Zdajci se tudi našim domačim tehnikom ponuja dobra prilika, da ?e udeležijo tega za domovino našo veievažnega podvzetja.
— (V včerajšnji seji mestnega odbora) so se pričele za napravo dveh košaro (ene za pešce, druge za brambovce) priprave delati s tem, da se najdejo in ku pijo pripravni prostori in se vso drugo v red spravi, kar treba, da se more zidanje pričeti prihodnje leto. — V te i seji je stavil odbornik Regali nujni predlog, naj odbor vloži prošnjo do c. k. finančnega ministerstva, da se prekliče ukaz c. kr. kranjskega finančnega vodstva od 29. marca t. 1., po katerem se tudi v Ljubljani morajo davki izterjevati po opominih davkovskih ekse-kutorjev. Ta predlog se sprejme , pa tudi predlog dr. S up a na, naj bi, če ministerstvo ne odstopi od navedenega ukaza, dohodki brezvspešnih opominov stekali Be v mestno blagajnico , in pa predlog dr. K. Blei-weisa, naj pravni odsek pogodbo mesta ljubljanskega s finančnim ministerstvom v prevdarek vzame, ali ne bi kazalo, pobiranje ces. davkov odvaliti od mestnega magistrata ali pa vsaj zahtevati dostojno odškodovanje za ta sitni posel.
— C. k. deželna vlada hoče, kakor slišimo, upravo kranjske hranilnice skrbnejše nadzorovati, kakor je to dozdaj bilo; povod temu je dala velikanska de-fravdacija Presničeva. Vodstvu hranilnice je zato c. k. deželna vlada med drugim tudi to ukazala, naj jej vsako sejo, ki jo vodstvo ima, naznani, da pošlje ces. komisarja k obravnavam. Kakor se nam poroča, je vodstvo zoper ta ukaz pritožbo vložilo c. kr. ministerstvu, češ, da tako nadzorstvo nikakor ni upravičeno. Čudno, da gospodje v očigled take defravdacije, ki je trajala morebiti več let, ne vedč , da c. k. dež. oblastvom ne pripada samo pravica, temuČ tudi dolžnost, poznati upravo institutov, ki niso privatni instituti. Saj je uže„Regu-lativ' od 2% leta 1844 štev. 29304 izročil c. k. deželni vladi nadzorstvo nad hranilnico, katere mende tudi „Mu-aterstatut fur Spakassen* od ministerstva notrajnih oprav l7/6 leta 1872. štev. 1081 ni ob veljavo dal. Mi dodamo temu le to opazko, da, kakor smo uže v 13., 14. in 16. listu dokazali, treba je prenaredbe vseh pravil kranjske hranilnice, sedanjemu času primernih.
196
pogovarjata slovenski. To pa vzbudi nevoljo družbe, češ, dale v čitalnični ,,luknji" se trne govoriti „bauern-sprache, sausprache" itd., a v kazini le nemški. Takih izrazov je slišati še več: situacija postane napeta, čeravno se prva gosta, gosp. Lapajne, pravni praktikant, in pa g. trgovec Bučar, za vse to ne zmenita, marveč se med seboj mirno dalje pogovarjata. Kar zaupije vodja te lepe družbe gosp. Lapajnetu: „Was fixiren 6ie mich (kaj zijate v me)?" — „8aj ne zijam ', odgovori mirno g. Lapajne. Potem ropot, Vesteneck upije, da se tukaj ne sme govoriti „slovaški", in ko mu g. Lapajne pove svoje ime in karakter, ga zmirja z „w,chti' in slednjič pristavi: „ich werde mir die Unehre anthun, Ihnen in's Gesicht zu spucken (jaz se bom onečastil s tem, da vam v obraz pjuuem)!" Ko je na vse to g. Lapajne ostal „razdražljivo" miren (,,auffallend, herausfordernd, ruhig (, kakor so rekle nemške priče), je Vesteneck z besedami: „Sie woilen also nicht gehen? gut, dann gehen vrir"  — odšel s svojo družbo c. k- profesorjev.
To je bila dogodba v kazinski kavarni.   Gosp.  Lapajne je tožil zato vit. Vestenecka zavoljo razžaljen)a časti in včeraj  je bila  razprava   o tem pri okr. sodniji ljubljanski. Vestenekove priče, štirje profesorji iu en uradnik, so pod prisego po večem vse to  pripoznale, le ne tako odločno in   da  je Vesteneck   rekel,  „m oral i se h   in's Gesicht   spucken"   ter   da je bil silno   razburjen, nekaj zavoljo tega, kar se mu je  zgodilo, še bol) pa zato, ker sta L. in B. slovenski govorila in nista hotela iti, ko ju je on ven gonil; tudi pnpoznajo, da je vsa družba zabavljala čez slovensko govorico, ter jo imenovala zaničljivo slo vaško.   Besedo „Wicht"   so  tudi  vsi slišali.   Zanimivo pri tem je to, da so ti nemški profesorji celo pred sodnijo kazali grozno mržnjo   do   slovenskega jezika in naroda našega, videlo se je pač, kako zagrizeni bo.   — Najodločneje  je   govoril  priča   gosp.   Bučar,   ki   se  je čudom   čudil,   da   se  v kazini in od tako odličnih   gospodov more mirnemu človeku zgoditi kaj tacega, kakor se je zgodilo njegovemu mirnemu tovaršu g. Lapajnetu in to   samo   zato,   ker  je  govoril   svoj materni jezik ž njim.   —   Tožiaik   gosp. Lapajne svojo tožbo zagovarja tako umno, gladko in juridično pravilno, da Vestenecko-vega  zagovornika   dr. Schreva z njegovo res dolgo, pa tudi   dolgočasno „zgovoruostjo"   popolnoma v senco postavi.   „Mir ist das Komplimentirbuch des Kasino nicht bekannt, aber wenn das Wort „Wicht" darin vor-kommt,   so konnen es sich andere gefallen lassen,   ich nicht" — je odgovoril dr. Schrevu,   kateri je hotel dokazati, da beseda „Wicht" ni razžaljiva, marveč čisto nedolžno.  Sodnik po vsem tem vit. Vestenecka spozna krivega   razžaljenja   časti   in   ga   obsodi na 40 gld. denarne kazni ali 8 dni zapora, zoper kar se dr. behrev pritoži. — To je konec ponočnega škandala Vestnecko-vega v kavarni ljubljanske kazine ponoči od 2i. do 28. ^prila t. 1.
— (V Šiški) bodo zidali šolo, katere troški so pre-računjeni na 13.100 gld. Delo se bode oddalo licitando 24. dan t. m. v pisarni c. k. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Kar se načrta in o pogojev na drobno tiče, to se zve pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu ljubljanskem.