237ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
vrednot. Zani~evalno in vzvi{eno je nasproti koprskemu me{~anstvu postavljal pode‘elje s slovanskimi
koloni, pri tem pa je seveda treba poudariti, da Carlijevo mi{ljenje v tistem ~asu ni bilo nekaj izjemnega, saj
ga sre~amo ‘e pri nekaterih predhodnikih istrskega humanizma, npr. Pietru Coppu in Girolamu Muziu.
Naldini je torej po svojih stali{~ih pa tudi po svojih dejanjih sodil v progresivno kulturno in dru‘beno
okolje Kopra, ki je ‘e pred Carlijem zavra~alo nekatere pav{alne in subjektivne ocene, ki so bile sicer
pogoste v tedanji bene{ki aristokratski mentaliteti. Ne sme nas torej presene~ati, da je v ~asu Naldinijevega
pastirskega delovanja bogoslu‘je na pode‘elju in v koprskem gregoritskem samostanu potekalo v slovan-
skem jeziku, vi{ek njegovih prizadevanj pa predstavlja ustanovitev »Ilirskega semeni{~a« v Kopru leta
1710, ki je nato nepretrgano delovalo do leta 1810.
Ob samih spoznanjih {kofa, da je za prete‘no slovansko pode‘elje nujno potrebna vzgoja duhov-
nikov-glagolja{ev, pa je verjetno njegovim odlo~itvam botrovalo tudi dejstvo, da je z ustanovitvijo »Col-
legia dei Nobili« v Kopru 1675 izobrazba in vzgoja ostajala zgolj privilegij vi{jih slojev prebivalstva. V
prvem obdobju so v Collegiu pou~evali somaski, o katerih se je {kof Naldini izra‘al zelo pohvalno,
me{~ani pa nad njimi niso bili preve~ navdu{eni. Leta 1699 so jih nadomestili {olski bratje scolopi oziroma
piaristi; z njihovim prihodom je ugled koprskega Collegia mo~no narasel, saj je Rimska cerkev po{iljala
sem najbolj{e predstavnike tega reda, ki jim je prebivalstvo povsem zaupalo.
V skladu s te‘njami verskega in duhovnega preporoda po Tridentinskem koncilu Naldinijeva prizade-
vanja pravzaprav niso bila osamljena, toda s prodorom razsvetljenskih idej, ki so te‘ile k ve~jemu razu-
mskemu poudarku v dru‘benem in verskem ‘ivljenju, se ve~ina {kofov na obmo~ju Bene{ke republike ni
odlikovala niti s posebnim reformatorskim ‘arom niti z ‘eljo, da bi Cerkev osvobodila politi~nih in
oblastnih vplivov. Zavedali pa so se potrebe po bolj{i izobrazbi in ve~ji dejavnosti duhovnikov, preuredili
so javno pomo~ in poudarjali dru‘beno koristnost religije kot temelja vsake dru‘be in edinega vira
kolektivne in individualne morale.
Naldinijevo delo lahko torej umestimo v {ir{i dru‘beni kontekst na prelomu med XVII. in XVIII.
stoletjem. Poleg splo{nih zna~ilnosti tovrstnih del ga odlikuje {e vrsta posebnosti, tako da to ni le izvrsten
zgodovinski vir, saj se je od njegovih ~asov tudi mnogo dokumentov, ki jih citira, izgubilo, temve~ je tudi
imeniten pri~evalec ~asa, in to ne le o cerkvah, vaseh, trgih in mestih, cerkveni in posvetni upravni ureditvi,
navadah in obi~ajih, gospodarskem in socialnem polo‘aju prebivalstva, temve~ ka‘e tudi na duh ~asa in
nenazadnje na stanje in usmeritve v tedanjem zgodovinopisju.
Naldinijevo delo je torej dragoceno zgodovinsko ~tivo, ki na zanimiv a poljuden na~in v kar najbolj
popolni obliki odslikava podobo ~asa, ljudi in obmo~je tedanje koprske {kofije, obenem pa je neobhoden
priro~nik za vse vrste strokovnjakov, ki se lotevajo zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnolo{kih
raziskav o Istri. S slovenskim prevodom se bo to monumentalno delo pribli‘alo tudi {ir{emu krogu
bralcev in zaradi svoje pri~evalnosti tako strokovno kot {ir{o javnost seznanilo s poglavitnimi posebno-
stmi iz zgodovine, tradicije in kulturne dedi{~ine Slovenske Istre ter tako omogo~ilo nadaljnje poglobljene
{tudije tega v mnogih pogledih specifi~nega obmo~ja slovenskega narodnega in nacionalnega telesa.
S a l v a t o r  @ i t k o
Jako stara vas na Gori{kem je Solkan. Zbornik ob tiso~letnici prve omembe kraja. Ur. Branko
Maru{i~. Solkan : Krajevna skupnost, 2001. 511 strani.
Ob zgodovinski tiso~letnici je Solkan, razmeroma majhen kraj, dobil dokaj ob{iren, vsebinsko razno-
lik in kvaliteten zbornik. Uredni{ki odbor te vsebinsko bogate in ilustrirane publikacije je pod predsed-
stvom zgodovinarja dr. Branka Maru{i~a izdelal zasnovo te pestre knjige, ki bo ustregla razli~nim bralcem
in hkrati utrdila krajevno identifikacijo med doma~ini. Uredni{tvu je treba {e posebej ~estitati k velikemu
organizacijskemu delu, saj mu je uspelo pritegniti k sodelovanju kar 41 avtorjev razli~nih strokovnih
profilov. Prve organizacijske priprave za ta zbornik so se pri~ele ‘e v za~etku osemdesetih let, knjiga pa je
iz{la leta 2001, ob jubileju tiso~letnice kraja Solkan. V zborniku so pri{li do izraza tako razli~ni interdisci-
plinarni vidiki kot tudi literarno specifi~ne zvrsti izra‘anja. ^lanki so problematizirali razli~ne teme iz
solkanske preteklosti pa tudi iz sodobnosti. Dragoceni in privla~ni element zbornika je tudi posebno
poglavje, ki govori o solkanskih osebnostih in vsebuje nekaj krajevnih spominskih pri~evanj. Ti prispevki
238 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
so prinesli med mnoge strokovne ~lanke tudi ~love{ko neposrednost in sve‘ino, ki bo {e zlasti ganila
starej{e krajane Solkana, ko bodo obujali spomine na mlada leta njihovega ‘ivljenja.
Zbornik ob tiso~letnici Solkana je pregledno zasnovan v {est poglavij. Najbolj ob{irno pa je zgodovin-
sko poglavje: »Pogled v preteklost«, ki zajema z dvajsetimi temami skoraj polovico obsega knjige. V tem
poglavju se dobro dopolnjujejo okvirne teme o zgodovini Gori{ke s temami, ki obravnavajo situacije iz
krajevne solkanske preteklosti. Teme v tem poglavju si sledijo v ~asovnemu zaporedju in pokrivajo
izbrana obdobja ali zgodovinske situacije od prazgodovine do sodobnosti. Glede na omejeni prostor te
recenzije bom razpravljal o zborniku predvsem panoramsko. Zato ne bom mogel dosledno slediti zapore-
dju poglavij in ~lankov v zborniku, prav tako ne bom mogel omeniti vseh avtorjev v tej publikaciji.
Uvodno in okvirno vlogo ima v zborniku zgodovinska razprava P. [tiha, ki pojasnjuje v {ir{em prostor-
skem in ~asovnem okviru politi~ne, kolonizacijske in etni~ne razmere okoli leta 1000. Avtor posega tudi v
selitveno in langobardsko predzgodovino tega obdobja in hkrati izpostavlja takratno politi~no-upravno in
voja{ko vlogo Solkana. S tem aktualizira solkanskim krajanom pomembnost tega tiso~letnega krajevnega
jubileja. Regionalno okvirno vlogo ima tudi razprava E. Holz, ki je orisala strate{ko in prometno vlogo
Solkana ob reki So~i in njegovo vpetost v zgodovinska dogajanja {ir{ega prostora skozi stoletja. Podobno
uvodno vlogo geografske orientacije bi lahko dobila tudi geografsko-ekolo{ka razprava I. Maru{i~a –
Krajina Solkana, ~e bi bila ume{~ena na za~etku knjige. Napisana je zelo pregledno, k njeni zanimivosti pa
prispevajo tudi skrbno izbrane in lepe ilustracije. Najprej je avtor opredelil obmo~je krajine Solkana, nato je
prikazal geomorfolo{ke in geolo{ke zna~ilnosti tega obmo~ja. Z ekolo{kih vidikov je opisal tudi vodovje in
rastje, v zadnjem delu razprave pa je sistemati~no predstavil pomembne elemente povr{ja te krajine.
Druge zgodovinske razprave, ki obravnavajo raznovrstna dogajanja ali situacije iz starej{ih obdobij so
osredoto~ena na o‘je solkanske krajevne razmere. V njih so v besedi in sliki predstavljeni izbrani razno-
vrstni izseki iz krajevne preteklosti: – prazgodovinska podoba Solkana, pregled mlaj{ih solkanskih plemi{kih
rodbin, na osnovi urbarialnih raziskav je V. Pavlin prikazal posestne upravno-politi~ne razmere na Gori{kem
kot tudi podlo‘ni{ke obveznosti solkanskih kmetov. Solkanska revolucionarna dogajanja med tolminskim
kme~kim puntom je ‘ivo predstavil J. Dolenc, nekatere specifi~ne elemente iz doma~e cerkvene zgodovine
pa je predstavil V. Paljk. Konceptualno in slogovno so ti ~lanki precej razli~ni: nekateri so napisani precej
strokovno zahtevno in sinteti~no, o fevdalnih rodbinah kar preve~ podatkovno, o cerkveni zgodovini pa so
zapisi podani poljudno. V zanimivem ~lanku o kme~kih puntarjih so dobro povezani elementi iz zgodovin-
skih virov z opisi uporni{kega dogajanja na o‘jem solkanskem obmo~ju.
Druga polovica zgodovinskih razprav obravnava novej{a in dinami~na obdobja moderne zgodovine
od konca 19. stoletja dalje. Solkanci so bili usodno vklju~eni v razne moderne gospodarsko-socialne in
politi~ne tokove evropskih razmerij, ki so naleteli v tem kraju na ‘iv nacionalni in socialni odziv. Krajani
pa so bili tudi aktivno vklju~eni v usodna dogajanja obeh svetovnih vojn. Uredni{tvo solkanskega zbor-
nika je pritegnilo precej avtorjev, ki so opisali raznovrstna dogajanja iz prve polovice 20. stoletja. Premalo
pa je ostalo obdelano v zborniku kulturnopoliti~no ‘ivljenje (~italnica), {olstvo in tudi strankarsko politi~no
‘ivljenje v drugi polovici 19. stoletja. Te pomanjkljivosti pa je redakcija domiselno nadomestila z objavo
arhivskih fondov za to obdobje. S tem so dobili bodo~i raziskovalci solkanske preteklosti dragocene
pobude in usmeritve za nadaljnja raziskovanja.
Precej bolj raz~lenjeno in konkretno so izpostavljeni v zborniku elementi tehni~ne in gospodarsko-
socialne zgodovine: M. Waltritsch je prispeval pregleden in anga‘iran oris delovanja solkanske hranilnice
in posojilnice od konca 19. stoletja /v gori{kem okviru/ tja v fa{isti~no obdobje. Iz ozadja gospodarskega
dogajanja je do neke mere razvidno tudi takratno slovensko strankarsko politi~no ‘ivljenje. Posebej pa so
prikazane tudi agresivne oblike fa{isti~ne gospodarske politike do slovenskega gospodarstva na Primor-
skem. G. Humar pa je opozoril Solkance na svetovno pomembne in‘enirske dose‘ke ob gradnji bli‘njega
velikega in lepega kamnitega ‘elezni{kega mostu. Ta tehni~ni kulturni spomenik je tudi danes pomemben
in zato koristen za turisti~no promocijo kraja.
Posebna pozornost je v zborniku namenjena zgodovini solkanskega mizarstva. Ta tematika je obdelana
v posebnem poglavju, kjer so zdru‘ene na 40 straneh tri razprave, ki se medsebojno u~inkovito vsebinsko in
interdisciplinarno podpirajo in dopolnjujejo. Te razprave so {e posebej zanimive in pregledne, ker so dobro
raz~lenjene v podteme in organsko opremljene z bogatimi dokumentarnimi slikami in dokumenti. Zato bodo
{e posebej aktualne za doma~ine, ko jim bodo obujale spomine na njihove te‘ke ‘ivljenjske in delovne
razmere v preteklosti. Avtorji teh razprav: zgodovinar B. Maru{i~, etnologinja K. Kogej in in‘enir lesarstva
239ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
D. Kozinc so se izvrstno medsebojno uskladili in kompleksno rekonstruirali dru‘beno zgodovino in tehnolo{ke
zna~ilnosti solkanskega mizarstva. V prvi ob{irni zgodovinski razpravi je orisana pionirska doba solkanske-
ga mizarstva in zadru‘ni{tva, socialno in nacionalno zorenje solkanskih obrtnikov ter nastanek socialisti~ne
delavske organizacije v Solkanu. Zajete so tudi aktivnosti solkanskih mizarjev v dobi italijanskega fa{izma
kot tudi zdru‘enje mizarskih obrtnikov v prvih desetletjih po osvoboditvi. Druga razprava je zasnovana
predvsem s sociolo{ko-etnolo{kih vidikov in problematizira opremo delavnic solkanskih mizarjev, ‘ivljenjske
razmere njihovih dru‘in itd. Tretja razprava pa je s tehnolo{kih vidikov sistemati~no prikazala in obrazlo‘ila
tehnolo{ke postopke pri izdelavi solkanskega pohi{tva.
Solkan in Solkanci so bili tudi usodno pritegnjeni v kruta voja{ka dogajanja prve in druge svetovne
vojne. Uredni{tvo zbornika je odmerilo obema vojnama {tiri razprave in tudi primeren prostor na 46
straneh. V teh razpravah je pomembno, da niso omejene zgolj na objektivne zgodovinske orise {ir{ih
vojnih dogajanj, marve~ so v njih identifikacijsko vklju~ena tudi vojna do‘ivljanja doma~inov. Posebej
sugestivno in slikovito je predstavil nevarne in dramati~ne ‘ivljenjske razmere Solkancev v ~asu prve
svetovne vojne ~lanek Draga Sedmaka. Vasja Klavora pa je s strate{kih in takti~nih vidikov orisal potek
strahotnih bojev za [kabrijel v letu 1917. Avtor je povezal svoj voja{ki opis tudi s sedanjimi sledovi in
pomniki te vojne. Zbornik je namenil tudi ustrezno mesto mno‘i~ni in aktivni vlogi Solkancev v letih
1941–1945. Pregledno in konkretno so predstavljene etape in oblike politi~nega boja, kot tudi ilegalna
organiziranost in partizanska aktivnost krajanov. Iz pregleda medvojnih dogajanj kot tudi iz seznamov
solkanskih vojnih ‘rtev je razvidno, koliko ‘ivljenj je ta kraj ‘rtvoval v boju za svobodo. Posebnost
zbornika pa je ~lanek Andreja Malni~a o tamkaj{njih povojnih razmerah. V njem je avtor pregledno in
zanimivo predstavil in problematiziral takratne dvolastni{ke odnose in te‘ave v letih skoraj neprehodne
dr‘avne meje med Jugoslavijo in Italijo.
 Poglavje »Narodopisje, jezikoslovje, umetnost« obsega 60 strani in vsebuje osem ~lankov, ki so po
tematiki precej raznovrstni. Doma~ini bodo {e posebej navdu{eni ob dveh etnolo{kih ~lankih, ki gojita
doma~ijsko navezanost in se tudi medsebojno vsebinsko dopolnjujeta. Inga Miklav~i~ Brezigar je navedla
ve~ vrst solkanskih pojavov in zna~ilnosti, ki utrjujejo identiteto Solkana, Eda Belingar pa je predstavila
pregled tradicionalnih praznikov. V tem poglavju je podana tudi sistemati~na umetnostnozgodovinska
analiza znamenite cerkve na Sveti Gori kot tudi opisi nekaterih starej{ih solkanskih vil. Drugi kraj{i ~lanki
pa obravnavajo etimolo{ka in jezikovna vpra{anja glede krajevnih imen in zna~ilnosti solkanskega dialek-
ta. Posebna razprava Branka Maru{i~a  je tudi dele‘ solkanskih piscev v slovenski knji‘evnosti, kraj{i
prikaz pa o‘ivlja tudi preteklo dejavnost solkanskega gledali{~a.
V posebnem poglavju – osebnosti – je zbranih sedem ~lankov, ki predstavljajo slovensko pomembne
doma~ine in sicer kulturne delavce, politike, zdravnike itd. Dva ~lanka obravnavata razgibano politi~no
delovanje slovitega komunisti~nega poslanca in partizana Jo‘eta Srebrni~a, predstavljen je tudi znani
alpinist in filozof Klement Jug, teolog Janez @bogar, pesnica Pavlina Doljak Pajkova ter {tirje medicinsko
strokovno in dru‘beno pomembni zdravniki (trije s priimkom Maru{i~ in Rihard Jug).
V poglavju »Spomini, pri~evanja« pa so zbrani tudi vsebinsko razli~ni ~lanki, ki se nana{ajo na
solkanske dru‘bene in krajevne razmere v bli‘nji preteklosti in sedanjosti. K. Vuga in Z. Trkman sta opisali
rodovnik in prikazali zna~ilne ‘ivljenjske razmere solkanske dru‘ine Srebrni~. Dragocena so tudi pri~evanja
o kulturnem delovanju Solkancev v dobi fa{izma, ter spomini Davida Brezigarja na politi~no aktivnost
Solkancev ob zgodovinski situaciji v septembru 1947, ko je bila tu postavljena nova meja med Italijo in
Slovenijo. Zanimiv in slikovno dokumentiran je tudi historiat organiziranega in tekmovalnega veslanja na
So~i. V tem ~lanku so prikazani najprej pionirski za~etki klubskega delovanja solkanskih vesla~ev, nato
njihovi uspehi na mednarodnih tekmovanjih in ob koncu tudi njihova sedanja tekmovalna aktivnost.
Solkanski zbornik je torej zelo dragocena in bogata knjiga ne le za doma~ine, marve~ tudi za vsakogar,
ki bi ‘elel kaj pomembnega in konkretnega zvedeti o gospodarskem in socialnem ‘ivljenju ter o narodno-
stnem delovanju Slovencev ob zahodni meji. Uredni{tvo je skrbno iskalo tak{ne ~lanke, ki obravnavajo
bistvene razmere kraja in Solkancev. V duhu modernega dru‘boslovja si je prizadevalo, da bi bilo to
‘ivljenje osvetljeno z raznih sociolo{kih in histori~nih vidikov. Bilo pa je tudi kriti~no in objektivno z
metodolo{kega vidika histori~nega raziskovanja in pisanja. Na koncu publikacije je seznam avtorjev
~lankov, komentar urednika o nastajanju zbornika in zelo kratka povzetka v angle{~ini in italijan{~ini.
[ t e f a n  T r o j a r