------    134    ------
Maharjem ljubljanskega močvirja v prevdarek.
Po mnogoletnih skušnjah je dognano, da ljubljanski mah (morast) je rodoviten in da pridnim obdelovav-cem donaša veliko pridelka. Pa je tudi lansko leto se pokazalo, da vsa dela malo ali celo nič pridelka ne do-neso, ako je vreme neugodno. Zavoljo vedno mokrega vremena v jeseni se je prav malo ozimne rži vsejalo, in kakor kaže, tudi zdaj spomladi ne bo mogoče zdatno požigati in na pepel sejati; gnoja pa tudi za denarje ni dobiti, ker Ljubljančanje večidel gnojnine po Ljubljanici v daljne kraje brez plače pošiljajo, namesti da bi deželi, od ktere živež prejemajo, ta potrebni pomoček pri obdelovanji poljd za lepo plačilo privoščili. Saj ni verjeti, da ta poljska potreba v tem Ljubljančanom kaj zaleže, daje veliko veliko z vodo povžijejo!
Ako utegne biti pomlad za setev neugodna, imate maharji še eno sredstvo, da si iz mahii morete živeža pridobiti; pretekla zima je pot naznanila, kako, ker se je šota za med prodajala po nenavadno visoki ceni. Meščani naši so spoznali, da suha šota je čez vse dobra za kurjavo, za kuho in za krušno peko. Za to jo radi plačujejo po 20—30 krajcarjev cent.
Ako pomislite, da en štirjašk seženj (kvadrat-klaftra) izrezan do blatne šote da 5 do 6 centov suhe šote, vam je 400 štirj. sežnjev da 2000 do 2400 centov, ki vrže v denarju 400 do 600 goldinarjev. Recimo, da rezanje , sušenje in vožnja vzame polovico, vendar le druga polovica ostane kot dohodek od 400 štirj. sežnjev mahii, kterega vam ne vrže noben drug pridelek.
In to še ni ves dobiček, ki ste ga dosegli z izre-zanjem žimaste šote do blatnaste , - - kajti s tem ravnanjem ste tudi prišli do dobre rodovitne zemlje, na kteri vam z malo pomočjo vse rado raste.
Tako je vstreženo vam maharjem in meščanom.
.. el.