286. številka. Trst, v soboto 14. decembra 1901. Tečaj XXVI .Edtnoav" tjiit ailrat a* dna. r«un i»de!j ta >. r tuikoT. ob 4. ari ive^ei. >tro#Bl«» iDikit : za selo leto........34 kros za pel leta......... ?a 'eut leta................« „ za en me+f-r................3 trn ni tAiočoiao c plaće ;ali aaprtj. *>» ns- ! rj.« r«ril -t« <*■ n«r aurava ne sira. _ t toh&karnah ▼ Tretu se predajajo po- nn'fDe Številke po d stotini '3 DTf.j; i vea Trsta pa po S *vuink (4 ■*<*.) Telefon Str. *70. Glasilo političnega društva ,.Edinost" za Primorsko. Oglasi ■t računajo po vrniah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale do-raačt oglasi Itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se po$il]H)o uredništvu Mefrankovaui dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vraćaio. T edinosti je mo$! Saročnsno, reklamacije iu »aiave sprejela upravnfStvo. Naročnino in oglas« ja plačevali loco Trut. Uredništvo In tiskarn«. ne uaLajata t ali-i Carintia šiv. 12. T prav »iStvo, In aprejemauje Inserittov v ulici Molia piecolo 6tv. 3, II. nad»u. sdaia:-1 in odgovorni urednik Pran O o d c i k Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trstu Načela nemške pa avstrijske mm politike. V državnem zboru nemškega cesarstva je bila, da ne rečemo strožega, jako zanimiva debata o dogodkih v poljskem mestu V resen in ob obsodbi poljskih ženic v Gnezdnu. Poljski poslanec knez Radzivill je s pomočjo |»odp sov nem^icega središča stavil v parlamentu jako skromno zloženo interpelacijo in je naglasil v istej, tla radi omenjene obsodbe ne spogledujejo tudi v zunanjih državah in deželah. < »lede na tukaj jx»dčrtane besede je od- j govoril z vso samozavestjo in največjim napuh tn državni kancelar gro! Buknv z naslednjim pomenljivim stavkom : »Jaz pa ne morem zaključiti svojega govora, gospoda moja. tla ne bi izrazil svojega začudenja nad tem, tla je mogel gospod in terjala nt misliti samo za trenotek, da si «Iam<> kakor si hodi u plivati po tem, kako hodijo zunaj Nemčije t) notranjih dogodkih in razmerah. (Odobravanje na desni.) Zunanje d u š e v n o razpoloženj e, struje in demonstracije ne morejo u plivati ne na hod naše notranje politike, ne na vedenje (jM>stopauje) ministra, ki v o ti i politiko cesarstva«. (Gibanje na desni). V teh stavkih sli izraženi: prvič načelo moralne brezobraznosti, drugič načelo samozavesti, samodoločl>e cel6 v stvareh, ki sc same na sebi krivične, li stavki podajejo lekcijo avstrijskim politikom za zunanje in notranje posle, kakor bi si odi ne mogli želeti boljše. Grofu llulo\vu je vse jedno, kako sodita Evropa in ves civilizovani svet glede na notranjo veiikonemško politiko. S tem indi-ferentizmom glede na moralne zaušnice od zunanjega sveta se je postavil Bulov naravnost na isto stopinjo, na kateri stoje sedanji augle>Ki politiki glede na iztrebljenje Burov v južni Afrini ! Jeden del nemškega parlamenta je kar odobraval trditev Bulow~o, da on čisto nič ne pošteva mnenja zunanjih narodov o postopanju Nemčije proti pruskim Poljakom. Kolikor Nemci odobravajo to moralno be/obzirnost, so zapravili pravi e o v t o, da bi še k e d a j i n z a katerokoli prosle do vanje izražali svojo s o d I) o in obsodbo. Bulow ne more angleŠKega ministra za naselbine, razvpitega Chamberlaina, zavračati več, kajti moralno se je Bftlo\v postavil, ne proti njemu, ampak poleir Chamberlaina ! Bu!o\v ni občuten za to. kar govore zunaj Nemčije o prosledovanju Poljakov in izganja nju slovanskih delavcev, pač pa pazi in preži, da se zunanji svet ni najmanje ne dotika nemške časti in mogočnosti. S kako slastjo je n. pr. poročal o zadoščenju, ki sta jej dali Rusija in Avstrija glede na demonstracije v Varšavi in Krakovu, in hvalilci Btilova so celo iskali razlike v tem, da je Bulow poprej pohvalil rusko in potem avstrijsko vlado. Bulow se ne tla motiti po tujih obsodbah postopanja nemških vlad. Kako pa postopata n. pr. sedanji naš minister za notranje stvari g. pl. K o r b e r in naš minister za zunanje stvari, grof Golucho\vsky?! Poslušajmo, kaj je ob državnozborsk: debati v nemškem parlamentu govoril poslanec središča, g. H o e r e n. On je rekel : »Še le tedaj, kedar nastopijo' Poljaki tako, kakor V s e n e m c i v Avstriji, potem bomo imeli povoda za postopanje proti njim. Kedar se bodo Poljaki organizovali z gibanjem »Proč od P r u s i j e«, kakor delajo to Vsenemci v Avstriji, potem bo čas, tla jih obsodimo veleizdajnike in izdaj-n i k e domovine«. Ali ni s tem najbolj obsojena politika sedanjo avstrijske notranje vlade nasproti Veeuemcem ?! In radi česa 3e tira taka politika?! Kadi bojazni, da bi se zamerili v Berolinu ! In kako postopa ista notranja po-lilika že dvajset let nasproti italijanski i r -redenti v Primorju?! Ravno tako in politično še o d k r i t i š e, nego vsenemškri propaganda. Vse to si dovoljuje v soglasju vlade zu vnanje stvari z vlado za notranje stvari. In sicer to radi — zveze z Italijo. Torej Nemčija in Italija smete postopati brez obzira na zvezo z Avstrijo, ka!;or ugaja ravno njima ! Avstrijski državniki za zunanjo politiko pa — gledć na nemško in italijansko irredento, —*ne vodijo te palitike, kakor zahtevajo notranji interesi cesarstva in njegovih narodov, temveč kakor je po godu obema zaveznima državama ! ! V tem so popolnoma različna načela. A še jedna važna razlika je v postopanju naših vlad, pa nemške in italijanske politike. V Avstriji zahtevajo ustava, pravičnost in skupni interes države, da bi dali narodom, kar jim gre ! ! Iz obzirom na nemško in italijansko politiko pa smejo nemški in italijanski irredentaši razsajati v parlamentu in na ulicah ter zaprečevati izvršenje ustavnih fundamentalnih prav ! V Avstriji ne smejo dobiti Cehoslovani svojega zgodovinskega državnega prava, ker ne dopušča tega — Berolin ! ! Cesar Viljelm I. in Bismarck sta smela vreči Hohenwarta in pokopati češke fundamentalne člene; Bit-low sme postopati na znotraj, kakor mu drago. Avstrijski državniki pa Be ne smejo zganiti čez meje, katere postavljajo v Berolinu in v manjši meri tudi v Kvirinalu. V Nemčiji so brezobzirni na zunaj in krivični proti Poljakom na znotraj ; v Avstriji pa bi radi obzirnosti na zunaj, zastran Berolina, ne smeli izvrševati pravičnosti nasproti šibkejšim narodom ! ! To so fuudameutalne razlike v načelih zaveznih in pa naše monarhije. Bulo\v je izrazil ta načela, in avstrijski državniki bi bili temu kancelarju nemškemu dolžni največ zahvale, da jim je dal izborno orožje v roke, s katerim morejo postopati jednako samostojno kakor postopajo v Nemčiji, a z m o -moralno ugodno razliko, daj i m je to orožje potrebno samo za izvršenje pravičnosti! Ali naši državniki porabijo to ponujeno jim orožje? Slovanski poslanci bi naše državnike morali spominjati na to orožje v državnem zboru in v delegacijah. Ypsilou. Odstop dra. Veneziana. Še vedno se ugiblje v Trstu o vzrokih, ki so dra. Veneziana, tega najmogočnejšega voditelja progresove stranke, privedli do sklepa, da je odstopil s političnega pozorišča in prepustil progresovo stranko svoji usodi. Lahko trdimo, da jo je prepustil svoji usodi, in sicer nemilostni usodi, kajti v tem so vsi edini, da ta stranka, ki je Dekdaj zbirala okolu sebe cvet laške inteligencije tržaške, danes, po sramotnih dogodkih z tir. d' An-gelijem, Mauronerjem, dr. Luzzattom e com-pagnia bella, ne bo zmožna spravljati iz blata zavoženi občinski voz tržaški brez pomoči svojega prekanjenega iz zvitega voditelja. Govori se, da je ta odstop provzročila, oziroma zakrivila njega lastna stranka sama s tem, da mu je branila vstop v novo pol. društvo »As3ociazione patria«. Kakor je znano, je staro progresovsko društvo izgubilo ves kredit mej širšimi masami radi očitne politične in včasih tudi zasebne nepoštenosti svojih najuglednejših členov, i u da je tudi mlajša »demokratica« falirala vsled neiskrenosti in suženjske podložnosti nasproti nekdanjim progresovskim nasprotnikom. To so sprevideli bistrejši prvaki in za to so skušali stare svoje......postaviti pod novo zastavo, kateri so dali ime » Associazione patria«. Vkljub prav amerikanski reklami v »Piccolu«, »Gazzettinu« in »Indipendentu« in vzlic večkratnim zborovanjem ni bilo mogoče niti odbor sestaviti. Zlasti pa so se vsi branili dra. Veneziana, onega moža, brez katerega so Lahi v Trstu to, kar so ovce brez pastirja. Ta grda nehvaležnost lastnih somišljenikov da je dra. Veneziana ozlo-voljila. Navajajo pa tudi drug vzrok. »Avanti« piše namreč, da je vlada sama prisilila tira. Veneziana, tla odstopi, radi nerednosti v občinski upravi. Da so te nerednosti res velikanske in da je brezvestna uprava res nakopala občini tržaški ne samo ogromne dolgove, temveč cel<5 spravila isto ob ves kredit v finančnem svetu, o tem čivkajo že vrabci na strehi ; da bi bil pa naš visokorodni g. namestnik res tako energičen, tla bi si upal nastopiti proti svojim ljubljencem, o tem pa — oprti na izkustva — močno dvomimo. Ako bi šlo za kako istrsko občino, ki se je predrznila izvoliti si hrvatski občinski zastop, in proti kateremu 30 si morda signori izmislili kake obtožbe, četudi očevidno iz trte zvite: oj, proti tej bi visokorodni g. namestnik razvijal takoj vso eneržijo svojo in bi nosil — to se umeje — v sebi sladko zavest, da je deželo in državo obvaroval velike nesreče; kamoriste tržaške pa treba ohraniti in braniti, ker to menda zahteva občni blagor iz-sesanih občinarjev in zlasti pa korist države, ker bi brez iredente premirno živela . .. ! Pa naj si bo vzrok odstopu Veneziano-verau ta ali oni, danes je čas konstatirati, tla je bilo jako pametno, da slovenski mestni svetovalci niso poslušali glasu onih, ki so oktobra meseca, po znanem dogodku z drom. Ry-barem, zahtevali, naj naši provocirajo razpu-ščenje mestnega sveta. To naj si zabeleži tudi dopisnik »Slov. Naroda«, ki je v tistem glasovitem dopisu, v katerem ni pustil nijednega dobrega lasu na sedanji slovenski politiki v Trstu, da bo vedel, kako malo prav je imel, ko je dru. Rvbaru, z očitnim namenom zasmehovanja, očital, tla se je v tisti svoji aferi ka^al strašljiv ca. Dr. Rvbjir je pač vzvišen nad takim očitanjem in zavarovan p > dokazih, podanih z dejstvi. Ali dotični dopisnik naj izvoli vzeti na znanje — ne bo mu škodilo to za bodoče čase —, da kakor ni kdo drugi onih, ki Btoje na čelu slovenskemu gibanjn v Trstu, ne tira svoje osebne politike, tako tudi dr. Rvbar ne tira Rvbtffeve politike, ampak politiko, ki naj bi koristila slovenskemu življu v Trstu. Za svojo osebo je lahko kdo največi junak in tako visok, da bi lahko zvezde klatil z neba doli, ali kakor P O !) L 1 H T K K 29 Za dežjem solnce sije. — Povest iz p rej in jih stoletij ; prevel Bukovič. — V taki relativni mirnosti in zadovoljuo-sti jima je minolo nekaj tlnij. Kar »e je nekega dne starček zglasil pri Edvardu vidno zadovoljnega in veselega lica. Donesel jima je sporočilo, da se jima je približala ura odrešenja. Došel da je zaščitnik Edvardov in čaka zunaj z vozom. Edvard je kar vskliknil samega veselja, komtesi pa je pordečelo lice od radosti. — Hitro, hitro! je silil Edvard. Pospravila sta svoje stvari z nervozno naglico. Izrtksi starčku zahvalo na toliki do brohotnosti, ga je hotel Edvard nekoliko z denarjem odškodovati. Starčes pa je odločno odklonil vsako hvalo in vsaki denar, češ, on da ima dovolj plačila že v tem, tla je mogel svojemu dobrotniku storiti uslogo. Stopivšima iz hišice jima je pritekel nasproti blagi zaščitnik. Edvard in komtesa nista mogla najti prave besede, da bi mu izrazila svojo zahvalo na tem novem činu dobrotnosti. Edvard mu je nemo stisnil roko, ali iskreno, krepko, prisrčno. Zaščitnik pa se je opravičeval, da ga zato ni bilo toliko časa, ker je vsa okolica mrgolela od oboroženih tolp in vojakov. Nevarno bi bilo torej silno, ako bi se bil hotel bližati te dni. — No sedaj, je završil zaščitnik, so se hudobneži obrnili v druge strani, vidva pa moreta nadaljevati svoje potovanje. Bog vaju blagoslovi! Konečno jima je ta zagonetni Človek zagotovil, da bosta skoro zopet čula o njem. Z boljšimi nadami za bodočnost sta se Edvard in komtesa odpeljala dalje proti svojemu cilju, od postaje do postaje. Druzega dne — bilo je proti noči — je Edvard ustavil konja in stopil z voza, mene, da pogleda malo s ceste v stran, da-li ne bi bilo kje videti kako se!* ali hišo, kjer bi prenočila. Malo na to pa se je pred vozom, kakor da je prišel iz tal, pojavil — Edvardov zaščitnik. Komtesa je VBkliniknila na glas od presenečenja in strahu... Hotela je gostobesedno izražati Bvoje začudenje, neznanec pa je ni hotel niti poslušati, marveč je skočil k njej na voz, zagrabil za uzde in švignil po konjih, da so se spustili v dir. Komtesa je kar otir-venela Btrahu in je jela upiti na ves glas. Neznanec pa je le dalje gonil konja. — Ne ganite se in pokorite se mojim ukazom — je spregovoril slednjič osornim glasom — če hočete ubežati hudi nevarnosti. Pokorite se mi in verujte, da sem v tem hipu vaš angelj varuh. — Ali Edvard, moj spremljevalec, moj dobrotnik — kaj bo žnjim ? ! — Bog naj ga varuje in reši — je odgovarjal neznanec, neprenehoma vspodbujaje konja v dir; saj je drag t.udi mojemu srcu in morda bolj, nego si mislite vi. Saj sem hotel opozoriti in rešiti tudi njega, a ni mi bilo možno. To je bilo grozno sporočilo za komteso in začela je jadikovati, tla bi se kamenu usmilila. — Zgubljen, zgubljeu j« vskiikala v ednoin er. — Tega nisem rekel, marveč zaupam v Boga in se nadejam od Edvardove iznajdljivosti in spretnosti, da si bo znal pomagati. — Bog, o Bog, koliko nesreče so prinesli nad me sedanji časi — je menila ža-lostno. On pa je menil : — Ne samo vam, komtesa, ampak tisočem in tisočem. Na tisočejih je, £i trpe preganjanje po — nedolžnem. A 1 i za dežjem solnce sije, komtesa! Verujte v pravičnost božjo, verujte, da vam zopet sinejo milejši dnevi. Za viharji pridejo zopet mirni časi. Nadejajmo se torej, komtesa, tla pravična stvar konečno zdrobi vse hudobije in grdobe zlih, pokvarjenih ljudij. Nadejajmo se, ve-rujmo in božja milost bo na naši strani. (Pride še.) zastopnik naroda se mora znati brzdati, če inu pravita razsodnost in prepričanje, da bo tako l »olje za korist naroda. In dogodki — kakor rečeno — dajejo našim za-U opnikoni prav, da so se znali brzdati in d i «»e uiy> dali zavesti od prevabljive prilike v Korak, ki bi bil prinesel lep vnanji efekt, v vari sami pa bi bil predobrodošel ravno onim, ki so ne le na dr. Rvbaru izvršili grd brutilea čin, ampak tudi neod pusten atentat na temeljno ti :čelo parlamentarnega živlenja, n:i n/ičelo n e »1 o t a k 1 j i v o s t i vsacepa člena javnega zastopa in absolutne, brezpogojne svobode v izvrševanju mandata. Da bi se bili takrat naši zastopniki dali zavesti in da bi bili provzročdi razpuščenje mestnega *veta, izkazali bi bili največo vslugo kamori, kajti ta kamora. ki je bila izgubila že v-** zaupanje celo mej svojimi ljudmi, vporab la b bila to priliko, da si zopet pridobi izgubljeno (»opularnost. V volilno borbo bi se bila vrgla s parolo, da je bila laška narodnost razžaljena, da treba kaznovati Slovence z:« pzal?ilo bi bilo na vse »spandimenti«, na vse deficite, na d' Ange-lija in Mauronerja ter bi bilo zopet «*lepo pomagalo kamori do novih triumfov. A prišl > je drugače. Zlobni Slovenci niso hotel kamoristom napraviti tega veselja, Kamori-ti. ki so upali, da na lahek način postanejo mučeniki, morali so marširati naprej j>o |»ot-, k: jih vedno bolj bliža katastrofi. Dva meseca sta komaj minola od tedaj in že se je pokazala vsa pokvarjenost velicega dela motnega u radništva v aferi konjederca Jorasa ; položiti so morali obračun o svoji upravi, ki z tvrdnje z nezaslišanim deficitom več mir n v ; stranka sama pa je tako razbita, tako razorana, da se je moral naposled sam pol t 'no ubiti : glavni nositelj njenih idej, prirejevatelj vseh proti Slovencem naperjenih demonstracij, provzročitelj vse občinske mizer ie, j>olul)og od včeraj — dr. Felice Venezian. Ta n: <ž, ki bi bil, v slučaju prezgodnjega razpuš'enja mestnega sveta, ne samo \odil. rwrtk »i glavni inspirator mestne delega-elie, v«xi * > i u" i t:sko upravo, temveč bi bil tudi pod pretek som razžaljene laške narodnosti hujskal Tržačane v volilno borbo proti Slovencem T r bi bil te volitve na dobroznani način dovrš 1 na korist progresovske stranke : ta mož torej je moral zapustiti mestni svet v momentu, ko bedo morali laška gospo la račun dajati o groznem občinskem gos|>odar-stvu, k > Imdo morali neverjetni deficit opravičevat: ne t»amo nasproti Slovencem, temveč tudi proti lastnim rojakom ! Ako pa tpga ne bodo mogl , potem bo dol/uost vlade, da ne bo čakala morda na to. du bi jej zopet Slovenci služili v pretek>t za razpuščenje mest m ira sveta, tem ved da m* posluži tudi v Trstu tistega sredstva, ki je tako mojstersko rabi proti Hrvatom in Slovencem v Istri ! TRST, dne 14. avgusta 11*01. Zora puca bit će dana ! Danes so vložili vsi prebivalei cerkvene občine Bo-1 j u n e c. politčuega okraja Koper v Istri, skupno zjavo na c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, da izstopajo iz katoliške cerkve lat nskega obreda. S tem izn:i^a sedaj število unijatov 2000 (dvati-*oe) duš. ki so prestopili iz-pod oblasti latinskega škofijskega ordinarijata v Trstu in prešli po i škofovsko oblast slovanskega kri-ževskega v.a i.ke, monsign. Julija D r o -h o b e e k i. Navdušenje rued tamošnjim narodom je neopisno. Politični pregled. V TRSTU, dne 14 decembra 1901 Državni zbor. — Zbornica poslancev, i Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega por čila . Zbornica je nadaljevala podrobno razprav* o predlogi glede poljedelskih zadrug. Razprav! ali so -se i?^ 2 in 11. Vladni zastopnik. sek«'ijski načelnik pl. iVck. se ni protivi prilogom manjš ne jm»s1. Grabmavra in Mache'a, glasom katerih se zadrugam dovoljujejo k >m sjske kupčije, ne pa kupčije z rizikom. Glasovanje o teh ročkah se odloži za današnjo sejo. Politični položaj v Italiji. Miuister-stvu Z.iuardelli Giolitti, katero je bilo iz^lo iz manjšine, posrečilo se je ustvariti si večino. Temu mini-terstvu Im> v glavno oporo skrajna lev.**a dot f j, dokler jej bo hotelo popuščati; vladati bo pa moglo tudi brez te, ker je bo čiru se skrajna levica odmakne, podpiral kon-servativnejši in manje intransigenten del in sicer /ato, ker bo hvaležen ministerstvu radi tega, da ni do skrajnosti privolilo zahtevam skrajne levice. Naprednejše stranke: radikalci, republikanci in socijalisti, ki so se bile združile pod naslovom »ljudskih strank«, so sedaj v najlepšem l>oju med seboj. Razdor med obemi socialističnimi frakcijami je kljubu vsem prizadevanjem popolen ia neozdravljiv; republikanska stranka zgublja svoje pristaše ; radi-kalci se zbližujejo monarhiji ; v Romaniji pa l>esni najhujši boj med socijalisti in republikanci: kar vse dokazuje, kako se ta »ljudska« zveza ruši na vseh koncih in krajih. Iz tega je razvidno, da naprednejše stranke vedno bolj zgubljajo politično razsodnost, ki je nadvladovana od prevelike bojevi tosti. To utegne neizmerno koristiti konsritu-cijonalnim strankam, ki se združjo v močno konservativno falango ter bodo dosezale velike in trajne vspehe, daleč presegajoče efimerne zmage socijalistov, ki se svojo pretirano >n brezobzirno razredno politiko gredo le onim, katere sovražijo najbolj — klerikalcem na roko. Globoke in neizpravljive razlike mej ljudskimi strankami, katere razlike še pooj-struje mejsebojna zavist voditeljev teh strank, pripomorejo bodoči močni ustavni konservativni stranki gotovo do trajnega vladanja, kakoršno si tudi na tihem želi kralj Viktor Emanuel. Takov bi bil hipni politični položaj v Italiji, jako ugoden kabinetu Zanardelli-Gio-litti. Seveda ni smeti pozabiti, da morda nikjer drugje — ker izhaja to tudi iz krvi, iz temperamenta ljudij — niso tako možna presenečenja, kakor ravno v Italiji, kjer se je često s prehvapljivo naglico izvršujejo spremembe na političnem pozoriaču. Oboževanci od včeraj »o danes zasramo vani; avtoritete od včeraj uživajo danes, ako se jim je kaj ponesrečilo, najglobje — preziranje. V tem se kaže velika razlika med angležkim in italijanskim narodom. Ivitchenerju ne škoduje nič pred angleži, da tiči že notri do grla v samih nevspehih in porazih. Kako pa se je godilo n. pr. Baratieriju. Malo poprej ljubljenec naroda italijanskega, je moral kmalu potem iskat: miru na avstrijskih tleh, ne tla bi bil kdo razmišljal, da groznemu poiazu v Afriki ni bila morda toliko kriva nesposobnost generala, kolikor nesposobnost Italijanov sploh za junaško odkrito borbo na odprtem polju. Spor med čile in Argentinijo. Iz Buenos A v res (glavno mesto Argentinije) poročajo, da je v čilski vladi nastala kriza, in sicer radi nesoglasja med predsednikom čilske republike, Er raza rizom, in ministrom za vna-nje stvari, Rodrigorezom. Slednji zahteva namreč, da bi se spor med obema republikama rešil mirnim potom. — Mej tem pa se na obeh straneh — v Argentiniji in Cile — pridno pripravljajo na vojno. Ljudstvo je navdušeno za vojno in prijavlja se, posebno z dežele, mnogo dobro volj cev, da jih u pišejo v vojrko. Diplomatični krogi pa vsejeduo sodijo, da ne pride do vojne. Iz Valparaiso (glavnega mesta republike Cile) brzojavljajo, da so se tamkaj izdali dekreti, ki poživljajo pod orožje 30 000 novincev, katerim bo naloga braniti gorske prehode. — Argentinjski poslanik v Berolinu izjavlja, da so močno pretirane vse vesti o poojstrenju spora med Argentinijo in Cile. (Republika Argentinija z glavnim mestom Buenos A v res in republika Cile z glavnim mestom Valpara'so zavzemate ves južni del južne Amerike in sicer leži Argentinija ob vshodni obali, Cile pa ob zahodni. Op. uredn.i Tržaške vesti. Za jugoslovansko vseučilišče. Poživljamo vsa tržaška in okoličanska ter istrska narodna društva oziroma obč;ne, da vložijo nemudoma prošnje za ustanovitev jugoslovanske univerze, ako še tega niso storile. Ako bi kdo ne vedel, kako je v tem slučaju postopati kako treba sestaviti omenjeno prošnjo, mu je urad polit, društva »Edinost« v Trstu, ulica Moli u piccolo št. 1., I. nadstropje vedno pripravljen dati potrebna pojasnila. Ne dajmo, da bi zaspala misel, Ki nam mora biti vsem najsvetejša in katero hočemo in moramo uresničiti. Torej na delo, slavna društva in ostale korporacije ! Led je razbit. Namestništveni poverjenik za tržaško okolico je izdal nastopno obvestilo: ad štev. 972 1. 1901. V Trstu, dne 7. Decembra 1901. Gospodu Josipu G e r b e c Josipov v Barkovljah 124. Kakor je razvidno iz Vaše na c. kr. na-mestništvu vložene pritožbe, naznanil je Vara mestni magistrat z odlokom z dne 24. j ulja 1901 št. 37t>15, tla mestni upravni odbor ni vzel v razpravo Vaše prošnje vložene temeljem ij. 2 novele domovinskega zakona z dne .">. decembra 189f> št. 222 (drž. zak.) glede sprejema v domovinsko zvezo občine tržaške. To izjavo smatra c. kr. namestništvo kot opust občine bivališča, da odloči glede Vaše zahteve, da se Vas vsprejme v občinsko zvezo, radi česar pripada razsoja o tem, ker je po vložitvi prošnje preteklo med tem že G mesecev, v smislu G, prvi odstavek, navedene novele domovinskega zakona, nadrejenemu političnemu oblastvu. C. kr. namestništvo je razsodilo torej z odlokom z dne 23. novembra 1901 št. 28105/8 vsled omenjene pritožbe : »Zahteva Josipa Gerbec sina Josipa in Marije rojenega dne 5. februvarja 1845 sedaj pristojnega v občino To maj, okraj Sežanski, stanujučega v Barkovljah h. št. 124 po 2 omenjene novele domovinskega zakona, da se ga izrecno vsprejme v domovinsko zvezo občine tržaške, je zakonito vtemeljena, ker je dokazano po spisih, da isti biva prostovoljno v okolišču imenovane občine od leta 1887 do sedaj, po tem takem po zadobljeni samosvojnosti od 1. januvarja 1891 (člen II. al. 2 omenjene novele zakona) več nego 10 let, pred no je zaprosil za domovinsko [travico, in ker se med tem ni zaznal noben zavirajoč ali pretrgavajoč vzrok rednega bivališča«. Zoper ta odlok slobodno je mestnemu magistratu vložiti potom c. kr. namestništva priziv na c. kr ministerstvo za notranje stvari tekom 4 tednov po dnevu vročbe. Dr. Fabrizzi.« Led je razbit torej. Sedaj se smemo nadejati, da bodo naši prosilci dobivali ugodne rešitve eden za drugim ! Ne zanašajte mej narod krivih pojmov in naziranj! Poulična šola je vele-resna stvar; delo za politično dozorevanje naroda je veliko, teživno. Vršiti je pa morajo vsi brez razlike politič. naziranja, ker na tem morajo vse stranke imeti jednak interes, da narod politiški dozoreva! Narod pa dozoreva politiški, ako se mu bistrijo pojmi, da more z razumevanjem slediti javnim dogodkom in jih prav presojati. Narod mora pod vsem dobro poznati razmerje med seboj in cjimi, kateri n) je poverit svoje zaupanje; mora poznati svoje in one dolžnosti, ki jih imajo pos'anci do njega. Poslanec nar >da, njega zastopnik v parlamentu, ima sicer res, ker mora imeti, neko pri v i lego van o stališče, on mora biti res zaupnik naroda v tem zinislu, da mu narod res zaupa, tla veruje toliko v njegovo pošteno voljo, kolikor v njega razsodnost. Take vere treba, kajti to bi bilo nezmiselno in bi poslanca kovalo v verige — a kako naj dela kdo, ako ima zvezane roke ? ! — ako bi ga volilec vsaki hip klical na odgovor: zakaj si naredil ta in ta korak, zakaj nisi naredil tega in tega ? 1 Poslanec mora torej uživati imuniteto ne le nasproti zakonu, ampak do gotove meje tudi nasproti volilcu. Ali le do neke meje! A ta mora biti določena, to mora volilec poznati, drugače ni politično zrel. A ne le posamezni volilec, ampak narod v svoji skupnosti mora vedeti natančno, do kje segajo svoboda, neodvisnost in privilegiji njega zastopuikov in kje se v razmerju teh poslednjih nasproti narodu — začenjajo dolžnosti, obveznosti! Da se tako pravo umevanje širi, zato moramo skrbeti vsi ! In oglašati se moramo brez ozira, ako bi hotel kdo na to stran širiti krivo umevanje in kriva naziranja. Ako se torej oglašamo tu z odkrito besedo, ne delamo tega iz animoznosti do kake osebe ali pa iz nasprotstva do kake politične struje, ampak oglašamo se v imenu rodoljubne želje, da bi naš narod politično dozoreval ! Dolžnost nam veleva tako, pa bodi makari stokratna zamera ! Torej k stvari ! Na izjavo dunajskih slovenskih visoko-šolcev, katero smo tudi mi priobčili in k' je grajala postopanje slovenskih poslancev, osobito dr.a Susteršiča, o priliki razprave o nujnem predlogu glede jugoslovanskega vseučilišča, je odgovoril »Slovenec« zelo komodno. Potrudil se je v uredništvo »Slov. Naroda« po imena onih visokošolcev, ki so podpisali izjavo, jih priobčil v svojem listu in potem vseh skupaj priporočil starišem, naj jim pišejo, »da naj se pridno uče« ! Nam pa pravi »Slovenec«, da smo bili toliko »duhoviti«, da smo to izjavo prinesli med političnimi članki. Naše menenje je, da bi bil »Slovenec« mnogo bolje storil, ako bi bil tudi on prijavil to izjavo, pa bodi tudi v »kotičku za liberalce«, in da bi bil nanjo kaj odgovoril, ako se mu bi zdelopotrebuo.Sicer je to njegova stvar, in mi prepuščamo njegovi »duhovitosti«, da spravlja take izjave, ! kamor mu je drago, ker nas to ne briga dalje, i Dvomimo pa, da bi bil »Slovenec« priporo-čal visokošolcem : »naj se pridno uče«, tudi | tedaj, ako bi bila njihova izjava hvalila postopanje dra. Susteršiča in njegove stranke. — No, to le mimogrede! Najodločneje pa se moramo upreti naziranju, da postopanje dra. Susteršiča v stvari jugoslovanskega vseučilišča, povdarjamo: jugoslovanskega vseučilišča, smejo soditi samo onih 38.000 mož, ki ga je volilo v državni zbor! Ta prigovor, ki ga je naperil »Slovenec« proti nam, nasprotu e že temeljnemu načelu našega parlamentarnega življenja! In to načelo je, da poslanec ne zastopa le dotičnega okraja, ki ga je izvolil, ampak zastopa, z drugimi poslanci skupno, vso državo. Ce velja to ozirom na skupni parlament in vso državo, koliko bolj mora veljati to za jeden konkreten narod in njegove zastopnike! Vsaki slovenski poslanec je v parlamentu na Dunaju zastopnik vsega naroda in zato ima ves narod pravico soditi o njega delovanju, ne pa le njegovi volilci. IJog vari, ako bi ne bilo tako! Odlemki naroda, ki so tako nesrečni, da nimajo svojega posebnega zastopnika, bi bili zapuščeni in — izgubljeni ! Ne, ne, gospoda : govorč o jugoslovanskem vseučilišču, dr. ŠusteršiČ ni nastopil v imenu svojih 38.000 volilcev, med katerimi jih je gotovo innogo — omenjamo to le mimogrede, v bolji dokaz nezmiselnosti nauka »Sloven-čevega«, a brez namena, da bi koga žalili — ki po svoji izobrazbi in svoji vzgoji niti ne morejo umeti potrebe univerze ; ampak je govoril v imenu vseli Slovencev in Jugo-v a n O v, ter imajo vsi ti pravico kritizirati njegovo postopanje, a v prvi vrsti jugoslovanska inteligenca, med katero spadajo — bodi to komu ljubo ali ne — tudi podpi-sanci one izjave. Kadar bo dr. ŠusteršiČ govoril o kakem potoku, o kaki cesti, ali o vodnjaku, ki interesira samo njegove volilce, torej o stvareh lokalne nravi v volilne n okrožju svojem, potem se mi gotovo ne borno spuščali v sodbe, če tudi bi imeli pravico v to! Kadar pa hoče govoriti poslanec za najvišje kulturne potrebe vsega naroda slovenskega, o zalitevi, kateri se vrhu tega pridružuje ves jug monarhije, takrat pa morata dr. ŠusteršiČ in »Slovenec« vendar-ie dovoliti, da smejo o Šusteršičevem nastopu spregovoriti kako be-sedico tudi oni, ki ga niso volili, katerim pa je blaginja našega naroda vsaj toliko pri srcu, kakor mnogim volilcem dra. Susteršiča. Gospoda okoli »Slovenca« pa naj bi si zapomnili tudi to, da ni najboljša ona stvar, ki ne more prenašati javne kritike in ki hoče jemati pravico do kritike onim, ki jo faktično in neoporečno imajo in ki imajo dovolj kriterija v to, da morejo soditi o stvari. Ponavljamo še enkrat, da mi nočemo tu izrekati nikake sodbe o nastopu dra. Susteršiča, povdarjamo pa odkrito in naravnost, da je to v nasprotju z bitstvom in duhom kon-stitucijonalizma, ako hoče »Slovenec« gospoda dra. Susteršiča skrivati za onih 38.000 volilcev. Če gospod dr. ŠusteršiČ že ni hotel, da bi ga sodil ves narod, pa naj bi se ne bil oglasil o vprašanju, ki je vitalno vprašanje vsega naroda, srčno vprašanje vseh razsodnih členov tega naroda, in vrhu tega še vprašanje, za katero se zanima ves slovanski jug monarhije. Poslanec, kj hoče, da ga bodo sodili samo njegovi volilci, n ij govori tudi le o takih vprašanjih, ki zanimajo samo njegove volilce ! Kdor uči drugače, ta širi med narod kriva naziranja o duhu in bitstvu parlamentarnih in konstitucijonalnih institucij, ta noče, da bi narod umeval parlamentarno življenje, da bi torej na to stran politično dozoreval! V takem neumevanju in nedozorevauju pa je akutna nevarnost za napredek naroda. Zato, in le zato, v imenu poli tiske šole, Btno sma- trali za avojo dolžn'>st, da se oglasimo proti izreku »Sloven^evemu« : da o nastopu dra. Susteršiča smejo soditi le njegovi volilci ! '. Kra>evri iu Vipave!, pozor! V zadnji seji mestnega sveta tržaškega prišla je v razpravo spomenica društva inženirjev in arhitektov v Trstu glede druge železniške zveze s Trstom. Kakor je znano, se ima |»o takozvanim investicijskem zakonu zidati skozi Bohinj v Trst železnica, katere zadnji kos vodi iz Gorice preko K heuberka, Štanjela, Dutovelj, Opčin v tržašao okolico, mimo Lonjerj-i, Ro-cola. v Zaveljski zaliv. Ferluga, je vzel |>otrebne komisijske podatke. Truplo nesrečnega moža so prenesli v mrtvašnico v sv. Križu. freaentkl vest nI k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 7°0 ob 5? 5 uri popoludne 11 3— C.* — 1 lakomerob 7. uri zjutraj 7o8.4 — Danes plima ob 10.6 predp. in ob —.— pop. ; oseka ob 4. 4* pred[>oludne in ob o.30 popoludne. (»osp. Jakoba Valeneiča iz sv. Marije Magd alene zgornje (hsu 2o8?) prosimo, da pride v urad pol. društva »Edinost« v ulici Mohno piccolo št. 1. I. nadstropje, kier se nahaja njegova domovnica, katere mu pošta dovolilo ustop samo členom pevskega in bralnega društva (ki je priredilo zabavo) in pa gostom povabljenim na imena. Kljuhu tem oviram je bila dvorana, ki je jedna najvećih na vsem Slove skem, natlačeno polna. Po dovršenem programu se je občinstvo zbralo v spodnjih prostorih, kjer se je še le začela prava narodna veselica, o petju in navduše-valnih govorih. Govoril je tudi g. dr. liosina, ki je rekel, tla mora terorizem nemških mogotcev izginiti, da se pokaže pravo lice Maribora. Zbrano občinstvo je slednjič — in to vzlic »svobodi«, kakor jo privošča okrajno glavarstvo — zapelo skupno »Hej Slovani« '. preko furlanske ravnine (takozvani Vallone). Zmagala ie črta preko Krasa, deloma iz stra- da je vlada letnika 7-S iu 79 sklicala na dan 26. t. m. Sodijo, da bo 4f> 000 mož sledilo temu pozivu. Govoricam o mobilizaciji 150.00(1 mož od strani republike Cile Be ne veruje. Argentinska vlada dobiva iz vseh delov de-žele patrijotične pouudbe ; vzlic temu se sodi, da ni verjetno, da lu res prišlo do vojne. Iz francozke vojske. PARIZ 14. (B.) »Matin« javlja, da je vojni minister Andrč vsled raznih prigodkov na zadnjih vajah, ki so napravili slab utis nanj, sklenil, tla več generalov in viših častnikov odstavi otl njdi komand ali pa upokoji. Izjava. Podpisani pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu izjavljamo, tla izjava, objavljena v 280. štev. »Elinosti« in j podpisana po odboru »sv. Jakobske čitalnice«, Proti temu načrtu so delali svoječasno različni faktorji, zahtevaje, naj se Gorica ni mogla"dostaviti. ' VeSti \Z KOFOSk©. združiš Trstom, ne preko Krasa, temveč Urad pol. društva »Edinost«. ; Otroka vrgla na železniški Za »Božićnico« S<> nadalje d trovali : j t i r je ol -ietna kuharica Josipina Ribernik iz Ugiiml, ozirov (ker tak,", važne *elezoiee no- S^ K^ Čaropa 10 Kga. Kristina Gre-i St Petra v okolici celovški. Ali predno je j ne „dgovarja reanioi. In aicer ni ree. d. »ta bene iz \ ehkih l^ašc 6 I čejo .meti preblizu morja i. deloma tudi iz , . . Tll . , J 1 i i- • r- : JNotar, ekspozit v rMavjah, ozirov na vipavsko dolino in Kras, ki sta u ,. u .. „ , .T , n . i i T i ri . 1 ' , Pulju, ga. Marija Prelog, g. \ aientin Repinc, vala Leonova tiskarna v Celovcu . ______ bila od države tlo sedaj v gospodarskem oziru , ,, - t- , , a , • , . . .. - - . j - Res pa ie, tla smo mi podpisani soglasno & 1 trgovec na I remu po o K, g. Mihael Sobar, minulega stoletia si ie služila mnogo denarja , !.. J. ,' .. • 1 . . . & popolnoma zanemarjena. . u v . ^ .. .,.. J .. , . , f ^ sklenili objaviti gori omenjeno izjavo iz raz- Koali smo da ie z naivišo sankcijo ki zupn,k V bocer^ 4 Tsrez,Ja Kibanč z nat.skavanjem slovenskih knj.g, zlasti blom-j 1()gđj ker je re3> da uoyi 6italnlški liev8ki -1' " w • J 'J ' na Cncu, ga. Gabrijela Delak v Što rja h, ga. i šekovih in družbe a/. Mohorja. Sedaj je ' ^bor škoduje posredno in nep< K. gospod Anton : storila to, je otroka umorila. j našo izjavo od dne 30. nov. t. 1. nar o- g. Ivan Milič v Stoletnico obstanka je prazno- č i 1 a 1 e d v a naša p e v e a — ostali V sredi Pa a nismo nič vedeli zanjo. je bila podeljena julija meseca tek. L, vendar enkrat zaklju'en boj med obema načrtoma ; no, prevarili smo se v tem. Društvo inženirjev in arhitektov je po Ana Štrukelj v Trebčah, ga. Marija Mohar tiskarna strogo »nemško naeijoualna« v Trebčah, gdč. Tončka v Trebčah, g. Anton venskega denarja se ni branila! Slamič kapelan v Rižanu, gdc. Marija Šve- j gelj v Kjadinu št. 140, ga. Terezija Urban-i inicijativi mestnega svetovalca Gairingerja ^ v JWici ^ Fran B„nc v Komnu, g. sestavilo spomenuo, v katen zopet zahteva, Peter Kolarj c k vifiji koatrolor v Pjrann po 2 K; gdč. Milka v Trebčah, g. IvanTi-ringer kapelan v Jelšanah, g. Alfons Poljšak, vikar v sv. Tomažu po 1 K. Bog j>ovrni vsem blagim darovalcem in Razne vesti. Napredek v Bosni. Nekdo nam piše: naj se dotičui načrt, torej tudi zakon, spre meni v z m i s I u zveze skozi furlansko ravnino! V spomenici se navajajo za to tehnični in finaucijelni oziri, v resnici pa je vse le ^ rovalkam Gairingerjevo maslo, kateri hoče tudi to progo izkoriščati za svoje posebne načrte. V mestnem svetu tržaškem je svetovalec Combi odločno in jako fino pobijal Gairin-ge*jeve manevre in je povdarjal izlasti, tla riskiramo, da se zveza Gorica-Trst sploh ne bo zidala, ako se bodo v zadnjem hipu delale vladi sitnosti, ki gotovo z veseljem ustavi d e 11» in si prihrani velike stroške, ako vitli, da jej najbolj interesiram' faktorji, kakor mesto Trst, mečejo polena pod noge. In v resnici je mestni svet tržaški, spoznavši menila Gairingerjeve mahinacije, odklonil ono Bj»omenico. Xo, nevarnost še ni odklonjena s tem. V isti noji je namreč Gairinger izjavil, tla ne IkkIo mirovali, temveč tla predložijo spomenico tu li državnemu zl>oru, ministerstvu, da pošljejo celo ti e p u t a c i j o pred Nadalne darove sprejema Maša Grom, bJagajničarica, ul. Conicoli 1 Tržaškim rodoljubom in rodoljub k in jam se javlja, tla bo due 22. t. m. »Bo žičnica« v otroškem vrtecu v Rocolu. škoduje posredno in neposredno našemu Slo- zboru. Neposredno škoduje s temT tla nam je prevzel že dosedaj tri vrle pevske moči, — posredno pa s tem, da novi zbor nabavlja nove pevske moči, ki bi bile v nasprotnem slučaju lahko nam na razpolago, oziroma v pomoč. Škoduje nam *>a tudi s tem, da jemlje našim pevcem veselje do sodelovanja, kar bi Iz Bosanske D u b i c e sem prejel zasebno ,ahko zara0rii0 naš prepotrebni pevski zbor. pismo, v katerem mi javlja prijatelj, da je Toliko v obrambo resnice. tam lepo vreme. Sneg so videli še le zadnje Trst, 14, decembra 1901. dni, med tem ko je bila druga leta ob tem i (Slede podpisi, ki se nahajajo na upogled času že huda zima. Na ravnini pri Dubici v šoli sv. Cirila in Melodija pri sv. Jakobu gradijo velikansko žago, pri kateri dela nad v torek in četrtek od 7,9.—10. ure zvečer 600 raznovrstnih delavcev. Plača ie <>0 do !>0%0^0m |)e% I . i_ 80 nvč. na dan. (Po židovsko!) Iz Hrvatske Dubice so zgradili železnično progo, ki vodi Poslano. do gori imenovane žage. (Meni pase zdi, da, j Ker go tr(lil; neki dopisniki v 2f>8 št. ako so napravili do »žage« celo železnično »EdinoBti«, da je toliko imenovani Ivan Zapin . progo, ni to le velika žaga, ampak mora biti zgubil vsako pravic.) do instrumentov go- Ker je ta vrtcc v vsakem oziru potre- j , „ . , i __: — i—ir — ... i.. , , . , cela tovarna z vec žagami .) ben vsestranske podpore, nadejamo se od strani slavnega občinstva obile udeležbe. Pro- slarjev pri sv. Jakobu, beležim tu, tla je bila due 10. t. m. tozadevna razprava preti okr. . Ti • j i .. i i , sotliščem in tla se je razsodba glasila takt), 40.000 kl'011 znaša glavni dobitek lote-i , . ,, r/ J. . . °. , . , da je recenemu /jipimi povrniti njesra nelez. gram objavimo pravočasno. rjje za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene ... . , . . , Z.. ___„ »__^ . ^ .. , - , vplačani zi instrumente in -la morajo toženci a moško podružnico SV. Cirila in čitatelje, da se bo vršilo sreekanje nepreklicno 1 J Metodija v Koja lili sta g. F. Mikelič in g. 16. januvarja 1902. M. S. darovala vsaki po 2 K, ker se nista I Dobro domače zdravilo. Izmed vseh mogla udeležiti banketa, prirejenega dne 7. domačih /AlravH, katere se rabi^ za ublaženje t. m. v »društveni krčmi«. poravnati sodne stroške. Ivan Kain. bolečin in drgnenje vsled zmrznenja, je naj- ^ boljši Linement Čapsici in comp.t ki 'se iz- i tleluje v Richterjevi lekarni v Pragi. Cena Vesti iz ostale Primorske. k 140 j7 2. - v*k.; steklenica je v krasni skatlji in se pozna po x Darovi dijaškemu podpor- znaaem 9jdru. n e m u društvu v Pazinu. V zavednih cesarja. _ (iairinger p-am. da-si precej vpliven, ne Hicmanjih se je nabralt) za to društvo 25 K, bi bil Še nevaren, no, izvedeli smo, da se je katere je g. V. že odposlal; in sicer se je BrZOjdVIIR pOrOČnSL on zvezal z neko visokostoječo nabralo: na unijatski zlati poroki Mihajla ^ >- . . J a t* t t Državni zln^r. o - e 1» o. katera se tudi -z sebičnih razlogov Ane Kuret lo K, na ženitovanju Ivana DU\\J 14 (B) _ Zbornica oslancev zanima za progo prekt» ravnine. Ota in Ivanke Petaros o K (jedno teh kron: ,, v . ^ i»»u ■ " 1 VJ : — Začetkom seje je imanČm m'nister Bolim- X I >a ta dražba a-1 lu>c t>oskii-»i vsako darovali vrli boljunski sviralci) in v nabi- D . , , . . ' _ ... . hSa\verk v svojem odgovoru na neko interpe-1 J MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI fl z oiAejenim jamstvom fi naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^ je prevzela n n n n Drvo slo?, zato pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja X X X n x K n x x sedaj: ano želio natančnejih informacij, nabralo tam 4 K, a svat Gregor poeluži im rada tudi »Edinost*. Berdoa je |K)zneje dodal še 1 K. Živeli! ?-religatori6nega zavarova. * v Tr.tu, Via Piazza vecchia * Ravno z to pa naj se tudi Krašcvci in ua Vf*kera spominjajo tudi onih, ki u> od gtrani delavskih-zavarovalaic za 8,uSaj ^ (Bcario) št. 1. X Vipavci spravijo na noge. ako j» je kaj le- potrebujejo nase pomoči! Slava jim ! I nezgod, brez dvoma smatrati kakor davka K »nl c^rkve Petr»>' X žeče na tem, da se jim želja po železnici Koje ženm Ivan Ota od vel svojo ne-, ^ ^ ^ ^ aa 80cijaIn(>.I>0li. W Konkurenca nemogoča, ker Je blago || mortla re izjalovi v zadnjem hipu. Obveščeni vesto Ivanko ,z Kicmanj v Boljunee, seje ^^ ^^ . zavarovanja za elu6aj nezgod,'H lX prve r°ke' * j tudi o dobrovoljnem zavarovanju nameščencev KXK)00CIC)()C)CKKX30CX izločati rente od davčne dolžnosti. M'nister je-----------—— - Vojne ladij«* v naM*m pristanišči!. X Vabilo v o d b o r o v o sejo izjavil, tla je vsem davčnim oblastim izdal Včeraj - : ln^ priplule v naso luko te »Slovenskega učiteljskega društva za koper- ukaze v tem smislu. Zbornica je na to, na- le ladije av»tro«»ger-ke vojne mornarice: la- ski t>kraj«, dne 19. L m. ob 10. uri pred- daljevaje razpravo o zakouskem načrtu, tičo dije na siolpe >M >narch«, U'ien« in »Bu- poludne, v K;cmauje. 5em se poljedelskih stanovskih zadrug, vspre- dapest«, križar »Pantherc ia več torpe- Predmet: Posvetovanje o sklicanju iz- jela 2, kakor ga je določil o Isek in 11 do v k. I orodovje je priplulo sem, tla pri- rednega občnega zbora radi peticije za 8 ptisimičnimi stilističnimi spremembami in su-:viye ča-tem nemški vojn; ladiji »Charlotec, ustanovitev jugo-slovanskega vseučilišča v dodatki, glasom katerih je mleleževanje ua na kater ukrcan princ Adalbert. Ljubljani in eventualia. — Na u leležbo pridobitno gospodarskih kupčijah izključeno, NajiiOTejše domače razglednice po- "lj"doo, a nujno vabi a komisijsko nakupovanje gospodarskih po- ' k aee.i -lak. AlešovM »l»rent*ija izšle so predsednik. trebščin dovoljeno. Zbornica je nato začela iz založbe gocp. 1>. Seva rje ve v Ljubljani. razpravljati o § 3 in 4. 5?l«rca, ki pr» ■ -tavlja rojstno hišo ua Skaru- V©Stl IZ KrSinjSkS- Parlamentarne stvari. Čini in pokojnika iz ieta 1 v70 in 1901, na- t> i i . * \r t • ui- DUN'AJ 13. (B Proračunski odsek je ' - ' Keilka starost. \ Ljubljani, na; .. .... sal je ■ i *; 'i' »v11 », krasno in umetniško nas p- - - - - , . , , - 1 vsprejel v današnji večerni seji vladno pred- lil HI S K1 OG8L1 St* Of J G liniria 18 l lil I marljivi rojak. akad. slikar g. Vavpotič, po Marija JeDOe^ ki je racijskih stvareh ter da se bo melijora hotelu ljubljanskem je te dni policija areti- j j j Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Sport & Salon J^TS, in otllit'nih krojrih, v društvih in javnih lokalih tu in inozt-mstva najbolj razširjeni nemški 0 Pf. Itiksna n „ 40-40 Mk. ^ 1 K 1 Mk. S- rasna . 100-100 Mk. _ 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., PloHslgasse 1. teh Cirila in Metodija. Rojaki, sezite jw» krasnih oglednicđh ! Velika nesreča. Predninočnjim ob G. uri zgodil* t*e velika nesreea blizu Prošeka, kjer delajo vodovod za Trst. Med mu«>gimi delavc:, ki delajo na izvirku »Hroience«. ie ^ - . i • j • i i-i J J tej ženski senaj nekoliko — temno bil tudi 45 letni tlelavec rudar Tulliti V * , i - i i • • i j i- ciiski fond t)0 možnosti jednakomerno upo- ; rala neko žensko, ki je zasledovana radi go-. J 1 J . ^ o /. - . . i*! i treblial, upoštevaje potrebščine vseh kronovin. ^a ljunje. (Trohica je stanovala v hotelu pod, , . ii? imenom Marijeta Noč. Sedaj pa so to »noč« spravili Vojna v južni Afriki. al- zania i/ Ce^na Italija:. Ta nesrečnik je prirejal v jarku mino, kar se mu je ista užgala in sprož la. Železni drog, ki ga je imel v rokah za zavrtanje luknje, mu je vsled razstrelil od etel iz roke in ga z vso s:lo zailel v čelo. M >/. je kmult> jM>teru izdihnil svojo duš Xa 1'*e mesta je prišel z Iravnik tir. Bechtin^er. ki |>a nesrečniku ni očmi v - . , . • . . s PRETORIJA 12. (B.) Reuterjeva pi-v senco, ^i čuda torej, ce je . . ! , sarna javlja: Sirt)či je veči burski oddelek pred . . : za^toij poskušal prekoračiti železniško progo ^^S^^fS^SfSfSfSfSfSfSfS IlleUan^r Levi liizil PrT» in nnjvečja tovarna pohištva SJ vseh vrst. —•I TRST trn- "" V K a m n i k se preseli iz Celovca severno od \Vondenlonteina. TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitaaea znani rodt>ljubni odvetnik dr. Kraut. LONDON 13. (B.) Reuterjeva pisarna ^ poroča iz Zeerusta dne 8. t. m.: Viljoea je včeraj s kakimi 20O možmi napal uro- ^^ i« nce iu zašel postajo L'nokana, a je bil od-, ZALOGE: i Piazza Rosario it 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21 -MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrŠuie narofbe tndi po posebaih načrtih. ^v ■ včeraj s Kamnu iuu možmi napai uro- Vesti IZ Štajerske. j.nce in »Ml postajo Linokana, a je bU od- te Cene bre« konkurence. ^ - Svoboda, ki jo u ž i .v a j o ma-jbit; izgubil je 7 mrtvih in ranjenih. g) 1LUSTR0VAII CEHI ZASTOIJ 11 FB A S £0 ^ ribors k i Slovenci. Mariborski Slovenci; Spor med Ar^atinjo in lile. gJ Predžel^zn'ico3^ an ko r°krOC* ® mogel več so priredili dne 8. t. m. Miklavžev večer v PARIZ 14. (B.) Tukajšnji »New Vork a" 20 ezn!co ranKO- p magat:. Oiira n načelnik v zgt»r. okolici, K. »Narodnem domu«. Okrajno glavarstvo je Herald« prinaša brzojavko iz Bueuos Avresa Tržaška posojilnica in hranilnica itfisrmia fearisa x »nsieiin porwma. ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 5-.'9. > > > > > HraniltM* ul»e« sprejemajo od vsakega, Će tudi »i ud zadruge i u »e obrestujejo p« Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo f*e nam« zadružnikom ju sieer ^ na nknjižlfO po 5',"», na menjico po v na zaatave po 51 , ' „- £ 1/r-a4ae ure s*: od —liJ dopoludue in oc* " 3—4 popoludne. ^ Izplačuje : vunki tlan oh uradnih urah ^ oh nedaljah in praznikih je urad zaprt. i v a, Postno branilnični račun 816.004. V pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901. EFEKTNA LOTERIJA za zgradbo zavetišča in oflpjevališća v LinDljanL Srečka 5O vin. Srečke se dobivajo t Aomi pisarni y Ljubljani, Gosposke ulice. Ka z prodajalce ni popust. Razsežno jamstvo C TV" Ludovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vi je (Ferlacli) Koroško priporoma svoje najboljše in zanesljive puike vaeh zlstemo v in kalibrov. Znamenite in ojatroetrelne puike za ilbre, riaanice, lovske kratke puške in dvo- cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala naj*ol idnej še puškarsko ročno delo ter dobro preskušano' Komade, ki ne ugajajo, pprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje \»e, udelavam cevi v »tare puške, novu kopita, predelavam puške za nabijanje od »predaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najaolidnejšem delu • ••••• zmerne cene. ° ° • ° ° ° Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. Trgoiina z Izsroto^ljenimi oblekami. CnliHini Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. aaidnm.Torrente Podružnica _Alla citta di Loudra' z najfinejšimi izdelki v uliei Poste nu^ve 3. i Brune rje va iiišai. Zaloga i zgotovljenih oblek za uioškc in dečke. Velik izUnr oblek za moške od g. ♦i.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jop«- z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take pod-ite s kožuhovino po gld 12. — Povr-ne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.nO — 4tinejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.:-O — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. (rtane močne srajce za delavce gld. 1.20 Ve lika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v »lučaju potrebe v 'j4 urah. V podružnici v ulici P« ste nuove :-t- zprejemajo izdelovanja obleke po nteri ter .-e še posebno vdelava vsake vr»te oblek v tazniii rvuicak in merah za moške in dečke. Anten Breščak [ZtVZZtl Vetturiui ima v zalogi v veliki "zl>eri pohištvo vseh »logov za v>ak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žimtr diaatno, razne tapeearije itd. Daje tudi na obrok. CVs. ^r. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Po vera j. trgovec v < iorici, na Travniku -tev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, j»erila vsake vrste in v»e potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Varstvena znamka : SIDRO. • LINEMENT. CAPSICI COMP. I Loterija za ogrevalne sobe m doDM 40.000 km 3 vrednosti. Srečke po 1 krono, priporočajo : Josip l>oIat1f<». Mamil & t'.o. Morciirio Tricsthio. lir- Nemirnim. Henrik Schiff-iiinnn. Josip Zoldau. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena lSt'3. T isto v zajemu a. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pokritim svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. m i ilisterij al »em u plačilnemu uradu na IMinaju. Glavno ravnateljstvo zii Avstrijo na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. Velika zaloga manufakturnega blaga vsake vrste. Velik izbor platenine, hombaževine, prtov, hrisalk, žepnih rut itd. Specijaliteta predmetov za krojače. Izvršuje obleke po meri točno po najnovejših vzorcih in od najboljših k roja rev pQ zelo ugodnih cenah. Mi Via Barriera vecchia štv. 13 fBM Naslednik frana )(itty ALOJZIJ GALPHRTI Vsako obleko se izvrši v 24 urah.-- 1 ■ r t®—■ ■ Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, (Vlad, eevij. pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvnlke R. A. 1MEKAL-A Siiiicbov-Prap podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 Czecb pri Prost] e vi Moravskoj Podružnica H. priporoča slavnim gasilnim društvom in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človek« delati; izučba lahka in brez maši-nista. I »ulje motorne vozove, aparate za aeetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Verniorel" po 16 kron. „Avstrija" po '2*) kron franko na vsako po^to Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po eeni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "'godni plačilni pogoji — Spoštovanjem A. S 31 E K A L v Zagrebu. 0G0CC3C330000000 kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do naijtinejse izdelke. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plodče in nagrobne spomenika. Sprejema naročbe za stavbioske in dntga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah. OOOOOQOOQ£XX>QOOO Vela zaloga Krojnega Dlaia. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA. Priporoča vse v to stroko 'spadajoče- | blago ter jamči za pošteno in solidno po— j strežbo. Cene stalne brez podajanja. Redka prilika. | 30o komadov za 1 gl. 80 novč. Ena krasna pozlačena ura z " letnim jamstvom točno idoča. in lepo verežico: 1 U rasen koljer iz orijental-skih biserov, moderni kitič za dame za na vrat ali lasi. patentovana zatvorka: 1 krasen žepni no/, od nikia z dvemi rezili : 1 pisalna priprava od nikla; l krasna brosa za dame (novost); 1 par krasnih uhanov iz simili briljantov (jako zmotljivo); 1 krasna špila za kravato (patentovana); 1 eleg. žepno ogledalo (belgijsko stekl > ; 1 dobrodišeče milo, 1 eleg. držalo za kravate: :>0 angl. predmetov za dopisovati,a in še 250 komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred, ki sama toliko velja, stane le 1 gld. SO. Kazpošiljasamo nekaj čisn jto povzetju. Mejnarodna izvozna tvrdka M. B. Bravmann. Krakovo. Kar ne ugaja, denar nazaj. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obiV za vso šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoea Ravaginijev ttllllltl lini«. Sestavljen ;e iz racij«>nalno izbranih potrebndi kol čin želez t in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120. 2 — in 3 60. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione št v. 3. Poštne pošiljat ve s povzetjem. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXA iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po stot., 1.40 K in po '1 K po vseh lekarnah. Pri v kupovanj u tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da >e sprejme originalni izdelek t E:r.tiere?a lekarna uri zlatem levu t M Ellzabetine ulice S. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni kili. --- ianilne Tloge sprejemajo se od vsacega. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47*°/o- ue (la se oijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na meDjiee po ti °/0 in na vknjižbe po o1/,0/,, LT rad Uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. razven nedel in praznikov. stanje hran. Tlo* leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-bran. raCnn str. 837.315. Julij Redersen izdelovatelj zdravniškiii pas/jv in orto;>edičnili aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isnla .Chiozza.iA> Kirurgieni instrumenti, ortopedieni aparati mo».lrci, umetne roke in nojje, l>erglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suepeuzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, augležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovi oooooooooooooooo Jim t Mit krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska .... ,, „ 36 ,, Istrski refočk .... „ „ 48 „ Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam posdja na «1om od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 2 8 kr.. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi k romarjem, katerim dajem vino«-d 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, /ustnik. Trp?.-obrtna m\wm zato z neomejenim jamstvom. V GOKH'J, semeniska. ul. 5t. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vlof^e, stalne, ki s aalože za najmanj jedno ieto po 5°/0, navadne po 4 °/o i" vloge na Con to - corrent po 3.i50°/o. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga S-ima. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3UO kron po 1 krono »na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.1o°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3GG. Uradne ure: od 9—12 dopoludue ia od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih cd 9—12. dopoludne.