-. » m -m-	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO I.____________LJUBLJANA,	PETEK,	30.	OKTOBRA	1936.	ŠTEV.	7.
KLIC	CE
Po vsem svetu se zbirajo složne in organizirane vrste laikov k skupnemu delu s hierarhijo. V stotisočih hiti katoliška mladina pod prapor Katoliške Akcije, hiti v boj zoper moderno brezboštvo, v boj za zopetno pokristjanjenje sodobne družbe.
»Vse svoje sile lin sebe same moramo zbrati v eno samo in strumno bojno vrsto proti brezbožnim falangam! Boj se bije v znamenju največje odločitve, ki se more staviti človeški svobodi: ali za Boga ali proti Bogu. Tu je obsežena usoda vsega sveta. V politiki lin gospodarstvu, v nravnosti, v znanosti in umetnosti, v državi, družini in družbi sploh, na Vzhodu in na Zapadu, povsod stopa pred nas ta odločitev.«
Ta odločilni boj more bojevati uspešno le cerkvena hierarhija, strnjena z organiziranim katoliškim laištvom Katoliške Akcije. In to je klic Cerkve, to je znamenje časa: Katoliška Akcija!
Mi se temu klicu odzivamo. Vemo, da bo delo veliko in naporno. Treba se bo podrediti organizaciji, žrtvovati del svoje svobode, žrtvovati lastne misli in lastna dognanja. Toda vse to rodi blagoslov. Mi se truda in naporov ne strašimo, ponosno in borbeno sc podrejamo organizaciji:. Lepa je svoboda, a še lepši je cilj: ni pa cilja brez odpovedi!
»Ne pustimo, da bi bili otroci tega sveta nasproti svojemu rodu razumnejši kakor mi, ki smo po božji dobroti otrodi luči.« Ne pustimo, da bi njihove vrste bile bolj strnjene kot naše l
Pijev klic k složnemu in organiziranemu sodelovanju laikov s cerkveno hierahijo je za katoličane največji klic sedanjega časa. Dežela, ki ta klic pravočasno posluša, bo rešena, katera ga ne posluša, naj bo pripravljena, da pride nad njo trpljenje Španije!
Peinajsi	let sovjetske
Teptana in krvaveča ruska zemlja je danes en sam velik nauk za nas.
Mi dijaki se izprašujemo, kako je v Rusiji s šolo. In res je ruska šola žalostna slika »ustvarjajoče« boljševiške pameti.
Ruska šola, ki je danes po tolikem rušenju zopet obnovljena v isti obliki, ki so jo boljševiki ob svojem nastopu uničili kot »meščansko in buržujsko«, je dokaz za popolno nezmožnost revolucije, da bi gradila na razvalinah tega, kar je razrušila.
Hessenova knjiga
Ruski emigrant Sergij Hessen je opisal ta razvoj v knjigi, ki jo je v slovenskem prevodu izdala »Slovenska šolska matica«. Vsa študija pa sloni na dejstvih, ki jih je potrdiil uradni boljševiški list sam.
»Vse razbiti!«
L. 1918. so začeli boljševiki z novo prosvetno politiko. Stara šola v carski Rusiji je bila »meščanska lin buržujska«, zato jo je bilo treba takoj razbiti. Stare šole so imele urnike, posamezne določene predmete, predmete, ki se poučujejo samo zaradi izobrazbe. Vse to je bilo buržujsko, vse se je moralo uničiti.
Novi načrti
Izdali so takoj nove učne načrte, primerne »novemu gospodarskemu in socialnemu redu«. Pri tem je limela važno vlogo Leninova žena, Nadežda Krupskaja, ki so jo sedaj »hvaležni« sodržavljani poslali v Sibirijo, pa menda ne več na prosvetno delo.
Učni načrti so se odslej kar vrstili, ker nobeden ni dosegel zadovoljivih uspehov.
»Politehnična izobrazba« (1918—1921) Najprej so poskušali s »politehniko«. To je način, ki naj bi učence vse enako izobrazil v kar največ veščinah.
»Kompleksna metoda«
Ko na ta način ni šlo, so poskusili s »kompleksno metodo«. Učitelj govori o Leninu in pri tem obdela gospodarske razmere v guberniji Simbiirsk, zato ker je bil Lenin tam doma; ah pa zemljepis Švice, ker je Lenin tam živel kot emigrant.
Uspeh te metode je bil, da se učenci — v štirih letih šole in več — niti pisatli in brati niso naučili. Polom je bil tolikšen, da so boljševiki sami morali ugotoviti, da šole svojega namena sploh ne dosezajo.
»D oba stabilizacije« (1927—1929)
Te ugotovitve so pomagale, da so »kompleksno metodo« deloma odpravili. In uvedli so način, ki je združeval »kompleksno metodo« in sistem poedinih predmetov (jezikov, zemljepisa). Proglasili so konec izpre-minjanja in imenovali to »stabilizacijo«, ustalitev učne metode. V Evropi je vzbudilo to silno pozornost. V Franciji so zvesti prijatelji boljševikov kazali na novo sovjetsko šolstvo kot na prvi čudež vsemogočnih boljše-
vikov. Ta čudež pa ni bil za-mislek novega komunističnega vzgojeslovja, ampak žalosten umik k »meščanskim in bur-žujskim« metodam. Tudi ta »končnoveljavnli« program ni prinesel nobenega uspeha, kajti bil je polovičarsko sestavljen iz »meščanskih« in »proletarskih« metod in je tako samega sebe razkrajal.
Petletka Prišla je nato znana boljše-viška petletka (1929—1934). Boljševiško mišljenje o šolstvu je postalo zopet pravoverno, čisto komunistično. Ta »pravovernost« pa je sovjetsko šolstvo skoraj uničila. Njihov nauk o šolstvu je namreč bil, da je bila buržujska šola samo orodje v rokah vladajočega razreda in da bo zato sploh izginila, čim bo nastopila nova doba prave komunistične države. Na ta način je komunistično šolstvo prav v dobi petletke, v dobi petletnega načrta za vsestransko povzdigo, popolnoma propadlo.
Zmaga starega (5. IX. 1931)
Jeseni 1. 1931. je zato izšel nov odlok glavnega strankinega vodstva, ki je prepovedal vse dotedanje metode lin uvedel — staro, torej buržujsko šolo.
Neuspehov je morala biti
kriva »opozicija«: prejšnje načrte so proglasih za »prikrit trockizem v pedagogiki«, novo metodo pa za »zmago glavne strankine smeri«. Tisti, ki so sestavljali prejšnje načrte, so se sedaj navdušeno ogrevali za novega in se bortili na vse strani proti »opoziciji«, ki je šolstvo tako zavozila, veseli, da niso pri tako naglem preokretu vsi »odleteli«.
Brezuspešna prizadevanja boljševizma
Tako gre danes v Rusiji. Izhodno geslo vsega dela za novi družabni red je bilo: Vse razbiti ! Na razvahnah so se vršili potem razni poskusi, da bi ustvarili nekaj novega, a so drug za drugim propadli; propadli zato, ker je marksizem sam že v svojih osnovah zgrešen, ker misli, da je človek samo stroj ah robot ali boljša žival.
Celo vrsto metod je boljševiško šolstvo moralo preskusiti, končno pa se vrniti k s t a r li šoli.
Na tisoče krivičnih in zgrešenih sprememb prenaša Rusija; končno pa pride ah propad ah obnova pravice.
Ko gledamo vse to brezuspešno prizadevanje komunizma, vidimo prekletstvo bolj-ševiške revolucije. In gremo v odločen boj proti tej največji nevarnosti današnjega časa.
Ako bi recimo v Mehiki ali v Španiji bilo kaj katoliških laikov, ki bi bili spoznali, da je njihova naloga, biti moralična opora Cerkve v javnem življenju, potem tam nikdar ne bi bilo izbruhnilo preganjanje Cerkve in nikdar ne bi bila zaradi tega država zašla v brezno anarhije.	(Fr.	Muckermann	S.	J.)
Narodni spomenik v Washingtonu
Te dni postavljajo v Washmgtonu, glavnem mestu U. S. A., kip Kristusov kot narodni spomenik. Pobudo za postavitev spomenika je dal škof Noll. V odboru so najodličnejše katoliške in protestantske osebnosti, poslanci, senatorji. Delo podpira rvlada. Prostor za spomenik je izbrala državna komisija za umetnost. Kip bo po zamisli odbora simbol, ki naj izraža trdno voljo Amerikancev, da hočejo živeti po načelih Kristusovih; bo javna manifestacija proti brezbožnemu početju komunistov v Španiji, obenem pa opozorilo, naj se nikar ne prezira nevarnost, ki preti od organiziranega brezboštva tudi v Ameriki.
Berlinska olimpijada in komunisti
Odbor za prireditev letošnje olimpijade je energično vkljub večkratnim prošnjam odklonil sodelovanje ruske komunistične mladine, ker je ruska komunistična mladina sovražnica miru, kulture in vere. Gotovo več razsodnosti kot pri zvezi narodov v Ženevi.
Dva Žida se pogovarjata
Srečala sta se dva Žida, eden meščan, drugi kmet.
»Nu, kaj delaš, batjuška?«, vpraša Žid kmet.
»Sedim doma in z daljnogledom opazujem skozi okno, kdaj bo zagorel svetovni požar,« dč meščan.
»Koliko plače pa dobivaš za to?«
»50 rubljev na mesec.«
»50 rubljev? Ni veliko!«
»Ni veliko, je pa zato moja služba večna,« odgovori Žid meščan.
Podjetnost ameriških študentov
Pred več leti je nekaj ameriških dijakov ustanovilo društvo za javno obrambo vere, »Catholic Evidence Guild«. Po osemletnih pripravah so stopili v javnost in med drugim predavali v »Columbia Circle«, kjer so doslej gospodovali komunisti. Nastop se je katoliškim govornikom zelo posrečil. Vsem ugovorom so bili kos, čeprav so komunisti svoje stališče živo branili. člani omenjenega društva so predavali tudi v radiju in sicer nad 500 krat.
GROBOVI KLIČEJO
V teh dneh mislimo na grobove. Mislimo s spoštovanjem, ljubeznijo in upanjem na duše dragih. Mislimo in molimo s Cerkvijo: «Reši, Gospod, vseh vezi greha duše vseh vernih rajnih in Tv,oja milost naj jim pomaga, da se rešijo maščujoče sodbe!«
Vemo pa danes še za druge grobove. Iz ruševin silne trdnjave kličejo alcazarski heroji, iz neštetih grobov junaški borilci, padli v boju z razdivjanim navalom brezbožnega boljševizma. Kličejo tisoči pomorjenih talcev, trume malih otrok in osivelih starcev, trume redovnikov In redovni« in duhovnikov, žrtvovanih v borbi za dostojanstvo človeške osebe, za svetost družine, za red in varnost človeške družbe, sta kulturo človeštva, za Cerkev in Kristusa.
Spominjamo se junaško padlih borccv, spominjamo zmagoslavno umrlih mučencev božjih, spominjamo se jih z občudovanjem in toplo ljubeznijo hi srčno hvaležnostjo. Bili so s svojo žrtvijo in stanovitnostjo tudi nam branik, bili branik človeštva. Padli so od istega sovražnika, pr,otl kateremu sc borimo tudi mi. Njihovi grobovi kličejo — kličejo na svet boj za rešitev človeštva, na boj zoper največjega sovražnika ljudstev in Boga.
Na rajnke mislinjo te dni in molimo za njih večni pokoj!
Kdo očiia Cerkvi...
Kdo očita Cerkvi, da terja vero v svoje razodete dogme?
Tisti, ki verjamejo slabim dnevnikom in smešnim praznovernostim.
Kdo očita Cerkvi, da človeka ponižuje?
Tisti, ki hočejo človeku dati opico za mater, naključje za vodniika, slo za pravec, nič za namen.
Kdo očita Cerkvi, da ni strp-ljiva?
Tisti, ki ne strpijo, da bi kdo drugače mislil kot oni.
Kdo očita Cerkvi, da je sovražnica izobrazbe?
Tisti, ki iz strahu pred boljšo konkurenco zapirajo katoliške šole.
Kdo očita Cerkvi, da je sovražnica ljudstva?
Tisti, ki ne poznajo zgodovine in krščanske dobrodelne ustanove preganjajo.
Katoliški zdravniki v Franciji
Trije slavni francoski zdravniki, R. Laemec, Claude Bernard in Pasteur so ustanovili pred nekaj desetletji znamenito katoliško zdravniško družbo svetega Luka. število te družbe rv Franciji' stalno narašča in šteje danes že dva tisoč članov. Njihovo glasilo ima velik vpliv na francosko zdravniško javnost.
Poštenost in vera
Francoski pisatelj Goncourt opisuje prizor iz neke knjigarne. Debel mož, ki se mu je videlo, da se mu dobro godi, baranta in baranta za neko knjigo. Bil je precej zgovoren in ko je slednjič kupčijo sklenil, je začel pripovedovati, kako je dobil nekaj dvome srebrnine globoko pod ceno, ker je bil kralj ravno v veliki denarni stiski. Nato je začel pripovedovati, da je bil tudi dobavitelj kraljeve garde.
Tedaj ga je knjigarnar, ki je bil pred leti sam v tej gardi, spoznal: »Kaj, vi ste tisti dobavitelj ? Pa ste nas presneto slabo hranili.«
Viharji n;
6. Delavska vprašanja Socialisti in radikali Socialisti so postali najožji zavezniki izobraženih republikancev, »ra. dikalov«, in prav za prav pravo jedro nove vlade. Njihovi voditelji so izšli skoraj izključno le iz krogov radikalov, ki jih vodijo framasoni. Toda tudi delavci' sami naj bi postali vedno bolj nasprotni Cerkvi in kralju.
Industrializacija Treba je tu razlikovati med položajem poljskih in mestnih delavcev. Ker je poljedelstvo še pred kratkim predstavljajo vse bogastvo dežele, je vprašanje industrijskega delavca nastopilo šele pred nekaj desetletji.
Razmere na kmetih Na deželi so bile razmere vedno težke. Velike ravnine, ki so bile izpostavljene vsem vremenskim ne-prilikam, zimskemu mrazu in poletni suši, so malo plodovite, zahtevajo za časa žetve mnogo moči, nudijo pa celo takrat komaj to, kar je naj-obhodneje potrebno za življenje. Le kjer obstajajo naprave za umetno namakanje, kakor n. pr. v pokrajinah ob sredozemski obali ali v okolici mest, nastajajo polja z bajno plodovitostjo. Primu de Riveri gre zasluga, da so v dolinah Ebra in Duera začeli graditi take naprave. Z njegovim padcem pa je vse to samo od sebe prenehalo. Da takoj pripomnim: socialisti so Iz sovraštva do diktatorja odstavili vse inženerje teh podjetij, čez pol leta pa so bali prisiljeni, da so poklicali prejšnje strokovnjake nazaj in dela so se spet nadaljevala. Njih začetnika se pa skoraj nihče več ne spomni.
Pisatelja je zanimalo, kakšno knjigo je neki kupil ta »pošteni« dobavitelj in izkoriščevalec tuje stiske. Kupil je — zločine papežev.
Cehi
Tudi češka katoliška mladina, tako dijaška kakor delavska, stopa v novo fazo svojega razvoja. Osvojila si je načelo Katoliške Akcije in pridno prireja tečaje, zborovanja in nastope. študirajo socialne in druge probleme; za vzgojo značajev in za versko poglobitev skrbe z duhovnimi vajami, z adoraeijskimi in evha-ritsičnimi krožki. Posamezne organizacije imajo skupno centralo, kjer je včlanjenih okoli 35.000 fantov in deklet vseh stanov. Izdajajo tudi več listov, n. pr. »Jitro« (Jutro) in »Dorost« (Mladina). »Dorost« izhaja dvakrat mesečno na 16. straneh velikega formata. Je bogato ilustrirana in zelo pestre vsebine.
Po vseh zemljah polje novo življenje. Bog tako hoče! Tudi mi nočemo bita med zadnjimi!
N*"
d Španijo
Kmečki proletariat
Vse te razmere, poleg tega še predpotopne delovne metode, so napravile kmeta revnega, že ob dobrih letinah je živel težko življenje, polno pomanjkanja. Kaj pa šele ob slabih letinah! Posebno v Andaluziji je bila vedno huda revščina. Po večini je bila ta dežela razdeljena na veleposestva. Ker je tudi dušno pastirstvo radi velikih razdalj zelo otežkočeno, je bil tamkajšnji kmečki delavec že od nekdaj znan kot 'brezveren, da veri naravnost sovražen in večkrat so se pojavili izbruhi njegovega naglega temperamenta v obliki uporov. Izseljevanje v Ameriko je prej zabranjevalo, da se ni revščina še povečala; ker pa so juž-no- in srednjeameriške države priseljevanje prepovedale, tega izhoda ni več. Radi tega so se ljudje še v višji meri selili v mesta in težave so še rasle.
Na splošno pa je treba o deželi reči, da sta kmet in dninar bala sicer neizobražena, dostikrat celo nepismena, poleg tega tudi versko mlačna in lena, a vendar vrla in poštena. Ker sta pa lahko razdražljiva, sta bila zelo dovzetna za demagogijo.
Mestni proletariat
V mestih so se šele okoli 1.1900. ali še pozneje zbirale velike ljudske mase, ki so se naseljevale, kakor so pač vedele in znale. Država se za to ni brigala. Gradbene in zdravstvene policije praktično ni bilo. V predmestjih, kjer so prebivali tisoči, ni bilo ne cerkva ne šol. Dušno pastirstvo je izprva popolnoma odpovedalo. Potem pa je prišla velika karitativna delavnost.	(Sledi.)
Boris Soionjevič predava:
V petek 23. t. m. je imel v Ljubljani v hotelu »Tivoli« ruski emigrant Boris Soionjevič izanimivo predavanje o sedanjem stanju v Rusiji pod naslovom: »Na čem sloni sovjetska oblast.« Pri predavanju je bilo navzočih poleg ruskega občinstva tudi precejšnje število slovenskih dijakov.
Predavatelj je sam videl vse grozote ruske revolucije, tiranijo moskovske vlade in trpljenje ruskega naroda.
Od 1.1932 je bil interniran v koncentracijskem 'taborišču B. B. K. (Belomorski baltiški kanal), odkoder se mu je leta 1934. posrečilo pobegniti.
Predavatelj je takoj v uvodu izpodbil verodostojnost raznih tujcev, ki kot turisti potujejo samo skozi glavne postaje Rusije in ki za njih lepe vtise in navdušenje skrbijo sovjeti sami. Tem ljudem ne pokažejo pravega ruskega življenja, ki tujcem mora ostati zakrito.
Proti narodu in veri
Proti nacionalizmu ruskega naroda so se borili' z imtemacionalizmom, toda zaman. Tudi vere niso mogli ubiti v srcu ruskega človeka, čeprav so se tako trudili. Ljudstvo, posebno mladina, prave vere res ne pozna, vstale pa so mnoge nove verske družbe in te lepo uspevajo. Za tujce pa sovjeti vzdržujejo nekaj cerkva, da pokažejo, da boljševizem ni tako barbarski, kot piše o njem zapadna Evropa.
Lakota in smrt
Kljub velikim tehničnim napravam, kljub traktorjem in strojnemu obdelovanju zemlje je v Rusiji lakota. Leta 1933. je umrlo 6 milijonov ljudi za lakoto. In poleg tega še nečloveška mučenja, brezpravnost, pregnanstva, živinske morije GPU.
Denuncianstvo in špi-o n s t v o
špijonaža je zelo popolna, saj jo izvršuje armada 9 milijonov ljudi. Odlikujejo se posebno mladi komsomolci, ki lastne starše denunci-
cxuc..KOT6nuemQ
Bogata fara
V neki revni francoski fari je čevljar obrekoval župnika, češ da ima od župnijskega premoženja velike dohodke. Duhovnik je čevljarju ponudil vse župnijsko premoženje v zameno za dva para čevljev, čevljar je nekoliko pomislil in ker se mu je zdelo, da pri zamenjavi ne bo dosti dobička, kupčije ni sprejel.
Američani proti nenravnemu tisku
Neki agent v Bostonu je ponudil otroku nenravno knjigo; fant jo je pokazal staršem. Ti so se jasno zavedali pogubnosti takega čtiva in so
rajo in jih izdajajo v smrt, boljše-viki pa jih zato proslavljajo kot junake.
Neuspehi tehnike In njihov malik — tehnika? Tovarne so slabe ali pa vlada v njih nered, število železniških nesreč je vedno večje, traktorji nimajo uspehov in Dnjeprostroj izrablja samo 12% svoje zmožnosti, bil pa je zgrajen z žrtvijo 300.000 življenj. Belomorski kanal je zahteval 150.000 človeških žrtev. Zaradi slabe uprave, pomanjkanja skladišč in neurejenega prometa jim v skladiščih žito gnije, ljudstvo pa radi velike draginje strada.
Vloga Židov G. predavatelj je posebno poudaril vlogo in odločanje Židov, ki jih je v Rusiji 7 milijonov.
Vojska Govoril je še o oboroževanju sovjetske vojske in antimilitarizmu ruskih kmetov.
Bezprizorniki Poglavje zase so bezprizorniki, to je zapuščena mladina, ki pomeni pravo narodno nesrečo. Zbirajo se namreč v dobro organizirane tolpe in ogrožajo življenje in imetje ljudi. Drugače pa se mladina odvrača od sovjetov in postaja antisociali-stična.
Moskva taji vse Predavanje g. Solonjeviča je potrdilo in močan dokaz, da so vesti diz Rusije, ki nam o njih poroča dnevno časopisje, resnične. Mi o tem nismo nikdar dvomili.
Toda Moskva vzdržuje po vsej Evropi armado plačanih ljudi, ki imajo nalogo, da vsako objektivno vest o neuspehih ali grozotah ruskega boljševizma kratkomalo zanikajo: »To ni res!« — »Ali si bdi itam?« — »Kdo pa je to videl?« To pa delajo z nedolžno krinko zastaranega in izurjenega lažnika, da lahkoverne in nekritične ljudi v hipu premotijo. Pomagajo jim pa brezplačno in nevede vsi, ki te lažne fraze nesamostojno za njimi ponavljajo.
primer prijavili policiji, ki je raz-širjevalca umazanega čtiva kmalu izsledila, njegovo robo uničila in agenta izročila sodišču. Obsojen je bil na dve leti ječe in 500 dolarjev globe (okoli 21.000 Din).
Sklepi brezbožnikov
Osrednji svet brezbožnikov je odločil, naj se 9. februarja 1937 vrši v Moskvi svetovni kongres brezbožnikov in svobodomiselcev. Naredili' so tudi načrt za svetovno propagandno centralo za boj proti veri in za izmenjavo skušenj med brezbožniškl-mi organizacijami. Gotovo si obetajo mnogo skušenj zlasti iz Španije.
Sholastika med holandskim dija-štvom
Sholastična filozofija se na Holandskem ne predava samo na katoliški univerzi v Nimvvegenu, ampak tudi na državnih univerzah v Utrechtu in Amsterdamu in tudi' na teh. nični visoki šoli v Delftu; dijaki živahno sodelujejo. Medtem ko so se pred nekaj leti za sholastično filozo-sijo zanimali le teologi, se danes tudi laiška dijaška mladina navdušeno udeležuje številnih tečajev sholastične filozofije in ustanavlja štu. dijske krožke. Sholastika je edina filozofija na Holandskem, ki sega preko ozkega kroga strokovnjakov in obvlada mišljenje in delovanje večjih skupin.
Jaroslavskij izjavlja:
»Naša stranka — ruska delavska socialnodemokratska stranka, ima že odkar obstoji, icalj, da pobija vsak poskus, poneumnjevati delavce z verskimi rečmi. Mi v idejnem boju ne vidimo privatno zadevo posameznika: ta boj je stvar vse stranke, vsega proletariata ... Program komunistične internacionale določa jasno, da se komunisti borijo proti veri.« — Take izjave niso prav nič v skladu s prilizovanjem, s katerim se hočejo nekateri komunisti katoličanom približati.
Poljska mladina
Tudi na Poljskem se katoliška mladina dobro organizira. »Zveza 'katoliške .mladine« ima med fanti
134.295 članov, ki so združeni v 4553 krožkih; 149.785 deklet pa je organiziranih v 5280 krožkih. Na zadnjem letnem kongresu poljske mladine so sklenili, da se bodo zdaj posvetili bolj vzgoji voditeljev kot pridobivanju novih članov.
Bismarck o vplivu krščanstva
»Tudi tiste, ki v krščansko razodetje ne verujejo več, bi hotel opozoriti na to, da so vendar vsi pojmi morale, časti in čuta dolžnosti, po katerih uravnavajo svoje drugo ravnanje na svetu, v bistvu le oka-meneli ostanki krščanstva njihovih očetov. Ti še danes določajo .— marsikakemu nevernemu nezavestno — našo nravno smer, naš čut pravice in časti, čeprav je vir sam, iz katerega so izšli naši današnji pojmi civilizacije in dolžnosti, pozabljen.« (Govor v nemškem državnem zboru 9.1.1882.)
Novo! NAŠA POT V. Novo! DBUGA IZDAJA
Dr. Aleš Ušeničnlk Knjiga načel zv. 1. NAČELA O NAČELIH Prva izdaja (novembra 1934) je pošla prej kot v dveh letih. Nova izdaja je mestoma predelana.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana) Tiska Misijonska tiskar, na, Groblje-Domžale (Jože Godina).