.:::lill;!!!!!!ll!i!ii!ll!!!!l!!l!!lii
"fTkrr r<sKn>ttnnriX \
f AJVl^lJ ijl\A 11\U1//\JA m
::::::::::::::::::::::::::::::::

t

1
m
;;;;;
i
V MAJU V TRGOVINI MIKRO NA IZLAKAH Q>\ J
!
TV aparati iz uvoza, pri katerih svetovna konkurenca zardeva! ?
elektroistalacije,
elektronika,
trgovina
Blaupunkt MS 63/70-109 VTM
HI-FI in VIDEO tehnika kvalitetne skandinavske firme NESCO
10%
Ekran 63 ali 70 cm Black-Line, In var technology TOP videotekst
99	spominskih mest Razširjeno frekvenčno področje tunerja za sprejem kabelske TV Multinorm PAL/SECAM/NTSC Identifikacija sprejemnega signala
100	W tonske jakosti Trosistemski zvočniki, stereo Priključki: 2 x Euro AV/SCART,
S-VHS. HI-FI izhod Daljinski upravljalec (Tronic pilot) z displejem na ekranu Daljinsko spreminjanje položaja ekrana 40° levo-desno in 9° vertikalno
• BLAUPUNKT
Tako majhna modra pika—pa tako velika razlika.
Ob gotovinskem plačilu vam Avtotehna pokloni stojalo.
trgovina" M IKRO
Izlake, Obrezija 12, tel.: (0601) 73-532,
73-846, Fax.: (0601) 73-737
Trgovina MIKRO pri delavnici Janeza Vidmarja na Izlakah vm po ugodnih cenah nudi:
-ves elcktroinstalacijski materijal -televizorje Gorenje -belo tehniko Gorenje -belo tehniko Bosch -peči za centralno ogrevanje -cisterne za kurilno olje -gorilce API, JOANES, LIBELA, THYSSEN -avtomobilske plašče EXACT Nudimo vam tudi bogato izbiro akustike:
-glasbenih stolpov SOUND, NESCO, CROWN, SONY -klaviatur YAMAHA, KAWAI, FUJIHA ter -raznih kasetofonov.
ELEKTROPROM d.o.o.
Prenosni stereo radiokasetofon PRC-62,5 U
Videorekorder HQ japonske izdelave HV-70
x
ct
avtotehna
TTCIVTAl • Adijo, hiapi (od hlapov se poslavlja Roman Rozina)
FUNŠTERC:
Oglodane kosti na trboveljski praznični mizi (gloda Manca Ocvirk), H rast niški samoprispevek, RK v Zagorju deli hrano, Kikiriki, J PIRNICE
KŠAJT
C LAVI K! Mitanma
kost, Romanova rozina
POGOVOR: a»»
t!‘) M umira (S. Šterbucl in M. Planinc na kavi pri Martinu Mlinarju)
ANKETA:
na občinskih stolčkih
Neznanci
|W VAS ZELJNIK:
".%%] | Ji \ l*isma bralcev, brezplačni mali oglasi
!v>Xv.v.v .v.v.w.‘.v .v.v.r.v.v.*
‘ KŠEFTI:^,,
kakovost odkriva Mija Juzina, obveznice za boljše dni kupuje Ivana Laharnar, Potrošniško ogledalo (naj cenejši nakupi), komu zvoni S vat o Krasnik, davke prekopava Janez
REPORTAŽA
Namesto dijakov ruske prostitutke?
ZDRAV
DUH, e • • Vesna na
Japonsko, balet (plese Petra Radovič), ZABELezimO
...V ZDRAVEM
TELESU Z Rokomet v
/Ivlvivlvi Trbovljah igra Barbaru Kus, s v!v!v!v!v prvakom R, Cvetkom strelja Jaze 1'V'XvXv/ /*remec, FOTO: kisovška torcida
ZURIRAMO:
Tanja Ribič v objemu Bogdana Baroviča, W)tf, Play On, SRENA LESTVICA
KRONIČNO:
Marij nesreč, ena smrtna, mamila v i Zasavju, Aujbiks
DODATEK: TOLAR ZA IZNAJDLJIVEGA ZASAVCA


li se Zasavje poslavlja od rudarjenja, sploh ni več vprašanje. Reši ga lahko le kakšen hiter energetski zasuk, kakršnih je zgodovina rudarjenja v teh krajih sicer polna, trenutno pa ni videti nobenega. Dejstva so, da je ta premog nepotreben, da so ti rudarji nepotrebni, in da je grda beseda prestrukturiranje le še beseda. Denarja za takojšnje reševanje ekonomske problematike ni, tako da je povsem mogoč razplet stečaj družbenega podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije.
Ta bi pomenil dvoje:	pospešitev
načrtovanega zapiranja rudnikov, hitrejše odpuščanje delavcev in manj socialne varnosti kot je je bilo rudarjem obljubljene. Če je bila energetska politika osemdesetih let izkopavati premog za vsako ceno, se zdi, da bo lista devetdesetih let zapreti rudnike za vsako ceno. In ker republiška vlada energetske politike ni sestavljala ob upoštevanju socialne, bodo problemi velikanski. Še posebej zato, ker je konec utopije, da bo reševanje gospodarske in socialne problematike tukajšnjih delavcev imelo prednost pred drugimi.
Še vedno veljavni energetski načrti so resda svetlejši. Tako naj bi do konca desetletja postopno zaprli rudnike Laško, Senovo, Kanižarica in Zagorje, vzporedno zgradili nove dejavnosti za sedanje rudarje in rudnike varno zaprli. Število ljudi naj bi sc takoj zmanjšalo za dobrih tisoč delavcev (to jim je z upokojitvami, odpravninami in podobnim že v veliki meri uspelo), slabih tisoč petsto rudarjev pa bi se prezaposlovalo skladno z zapiranjem rudnikov. Vendar takšnim načrtom v celoti ne gre verjeti. Vzrokov je nešteto: očitno bo potrebno manj rjavega premoga, kot so ga v rudnikih načrtovali, subvencioniranje energetskega premoga je še v veliki meri neznanka, denarja za pokritje preteklih izgub (ob tem, da se ustvarja nova) ni, in nenazadnje, tudi obljube te vlade rudarjem so doslej izzvenele v prazno.

Zgodba o pepelu
Kakšna in kolikšna je še moč rudarjev najbolje govori zgodba o clcktrofillrskcm pepelu. Njen začetek seže v lanski oktober, ko so v Zagorju zagnali preplah, ker da iz ljubljanske Toplarne tja vozijo clcktrofilterski pepel. Kasneje sc je ta posel, tudi ali predvsem zaradi radovednosti novinarjev, našel v Trbovljah. Na rudniku so nam razložili, da gre za poskusne količine. Z njimi naj bi ugotovili, ali je pe-
pel mogoče mešati z jalovino in tako rc-kultivirati poškodovane površine. Ko se prah zaradi pepela še ni povsem polegel, sc je že dvignil drugi. Ljubljanska Toplarna je namreč rudnikom postavila zelo stroge pogoje, prod katerimi je še pripravljena kupovati in kuriti rjavi premog. Eden od pogojev je tudi, da sc del elektrofiltrskega pepela vrne v Zasavje. Seveda je mogoče Toplarni očitati nekakšen neokolonializem ali izsiljcvanjc-vcndar je dejstvo, daje tudi

Toplarna pod zelenimi pritiski. In ker sc sedanja vlada mnogo bolj navdušuje nad čistimi gorivi kot čiščenjem izpuhov, je verjetno le vprašanje časa, kdaj bo Toplarna zasavskemu premogu povsem obrnila hrbet. Temu je potrebno dodati le še, da je trboveljska Termoelektrarna vse dlje v rezervnem moštvu in da seji obeta redno letno popravilo, kar pod vprašaj postavlja tudi zanjo predvidene količine. Vse več težav je pričakovati tudi pri prodaji komercialnih vrst premoga. V mestih tako nečiste vrste že prepovedujejo in jih še bodo. Četudi ne bi prišlo do težav pri komercialnem premogu (saj je pričakovati tudi podražitve čistejših vrst goriva), je te vrste premog le nekakšen spremljevalec proizvodnje drobnih vrst. Z njimi rudarjenje v Zasavju stoji in pada.
Kot zdaj izglodajo stvari, predvsem pada, saj na obzorju ni novih, velikih	porabnikov.
Gradnja nove termoelektrarne sc je že davno tega porušila kot hiša iz kart. Lojze Peterle je ta projekt npr. označil za vprašljiv in kot takšen nikakor ne sme biti temelj razvojnega programa regije. S tem je pravzaprav ponovil to, kar je Stanc Dolanc v Trbovljah rekel leta 1988.
Da namreč revirji svojega dolgoročnega razvoja ne morejo graditi na rudarstvu kot osnovni dejavnosti. Razlika je le v tem, da Dolancu niso verjeli, vsaj po novih programih sodeč, ki jih ni, za Peterleta pa še redki mislijo, da sc moli.
Razpad kombinata
Morda bi bile stvari za Zasavje malo bolj ugodne, če bi lc-to imelo vsaj močno pogajalsko pozicijo. Vendar le Zasavje nima (povsem vseeno za to razmišljanje je, ali je to posledica majhnosti ali nakopičenih problemov, ki jih nihče noče reševati ali pa morda drugačnega volilnega izida kot je bil v Sloveniji), nimajo pa je tudi rudarji. Verjetno bi bilo drugače, če bi sc z vlado pogajal skoraj sedemtisočglavi kombinat, kot pa, da se pogovarjajo zdaj majhna podjetja in pa po občinah razklani rudniki. Morda bi bilo drugače tudi, če bi zasavski politiki namesto jadikovanja, kaj vse sc je od tu prelivalo v republiko in prošenj, naj Slovenija zdaj milo povrne z drugim, predstavili jasne izračune in na njih temelječe zahteve. Tako pa so stvari šle svojo pot od slabega na slabše, kar lepo ilustrira kronologija dogajanj v preteklem letu.
Kronologija
Januarja sc rudarji predvsem jezijo, ker sc nova organiziranost prelaga in ker od njih zahtevajo, da delajo manj, kot bi bilo gospodarno. Odločni so, da bodo od vlade zahtevali jasne odgovore, saj jih je prav slepo izvrševanje ukazov pripeljalo v težak položaj, ki mu v tistem trenutku nihče niti verjame ne. Zaradi nelikvidnosti grozijo stečajni postopki, do katerih za časa stare vlade ne pride.
Februarja so še prepričani, vsaj tako govorijo, da je zmanjševanje izkopa začasno. Sprejemljiva cena premoga resda
ne prenese toliko zaposlenih, vendar ne bo prišlo do odpuščanj, ampak zgolj do preusmerjanja in omejitev novega zaposlovanja. Marca so razmišljanja podobna. Če je bilo v desetih letih v razvoj rudnikov vloženih 110 milijonov dolarjev, potem jih seveda ne bo nihče zapira. Povsem drugače naj bi bilo po sloviti, že petindvajseti povojni reorganizaciji energetike in premogovništva. Aprila s pompom napovedovana reorganizacija že zdrsne v zmedo, ki bi jo morala sicer odpraviti. Gradbinci morajo iz kombinata, clcktrarnarji, ki naj bi v njem ostali, pa so izvedli odcepitveni referendum. Zgodba o enostranskih ljubeznih. Gradbinci pošljejo na čakanje prvo skupino stoštiridesetih delavcev. Maja Služba družbenega knjigovodstva (SDK) prijavi stečajni postopek za rudarjc-gradbincc. Do konca meseca bi morala še tri največje rudnike s skupaj 2500 zaposlenimi. O socialni varnosti zaposlenih se še ne govori kot o problemu. Zadnji majski dan delavski svet na predlog strokovnega kolegija sprejme sklep, da sc poslej ob petkih ne bo dclalo-brcmc preveč zaposlenih naj bi sc
tako pravično porazdelilo na vse. Junija 5500 zaposlenih opozorilno stavka, ker da z. lastno socialno varnostjo ne bodo plačevali nereda na lem področju. Stavkajo bila način komuniciranja vodstva in vlade, saj med njenimi zahtevami ni bilo za takratne stavke tiste najboj osnovne-višje plače. Miha Tomšič, energetski minister, jim je odgovoril, da bo obseg in način rabe premoga pač treba uskladiti s tistim, kar bo najbolj racionalno z narodnogospodarskega ne pa z. njihovega vidika.
Julija rudarji kljub prazniku bolj slabo praznujejo. Socialna varnost postane središčno vprašanje, usoda negotova, plače nižje. Tokrat jim Miha Tomšič obljubi, da reševanje problemov ne bo nasilno in hitro. Avgusta SDK prijavi stečaji postopek za prvega večjih rudnikov, za hraslniškcga. Direktor Berger to ocenjuje kot po eni strani dobro, saj sc bo republika zdaj prisiljena odločili, kaj zapirati in kako zapirati . Še vedno zagotovila, da ne bodo šli čez rob zagotavljanja	socialne
varnosti. Septembra sc z. Rudnikom Trbovlje krog prijavljenih za stečajni postopek sklene. Tako pade Tomšečeva obljuba, da bodo skušali prijave preprečevati, in tudi Bergerjeva ocena, da bo zdaj vlada morala povedati svoje. Delavci sicer referendumsko sprejmejo novo organiziranost, vendar sc ne morejo registrirati, ker republika ne sprejme odloka. Tako so v postopku zgolj še na papirju živeči tozdi. Oktobra sc zgodi prava stavka, ki traja pet dni in preseneti tudi sindikat. Osnovna zahteva je enkrat višje plače, kasnejše dodelave pa prinesejo še zahteve po dorečeni energetski politiki in socialni varnosti. V Trbovljah Tomšiča izžvižgajo, sporazum kasneje dosežejo v Ljubljani. Novembra delavci ugotovijo, da so kot posamezniki dosegli le malo in da so kot podjetje verjetno izgubili. Na čakanje gre skupina več kot petsto rudarjev. Ostali sc ne upajo vprašati več niti, kdaj bo plača. Obrisi in posledice nove energetske politike so zdaj jasni. Decembra sc Rudnik rjavega premoga Slovenije preoblikuje v družbeno podjetje. Strijajo sc z manjšim odkopom premoga, s postopnim zapiranjem rudnikov, s tem, da jih je že na startu 1200 preveč. Tega, da bo prehod miren in brez socialnih pretresov, ne verjame nihče več. Letos sc ta politika zgolj uresničuje.
^ Roman Rozina
Sl
TrL e.
m.
| LA '	:
Š» Sij:
Wf&rä -f r-v.xT3!ffi»e\
, ; • 1 - •
.V.'.V.V.V.	'V‘.\
B
ODSLEJ ZASAVC
Morda bo kdo razočaran, ker Valvasorjevega navdiha, zagorskega občinskega časopisa, ne bo več. izdajatelj, KC Delavski dom Zagorje je pričel izdajati časopis, namenjen vsemu Zasavju. Pravzaprav je KC Delavski dom le hvaležno ponudil streho uredniškemu odboru, ki vodi vse posle okrog novega časopisa. Uredniška ekipa je zadovoljna, da so Zagorjani verjeli vanjo in ji pri porodu novega časopisa pomagali s proračunskim denarjem, namenjenim za obveščanja To pa seveda ne pomeni, da bodo pisci prizanesljivejši do dogajanj v tej občini. Sedež uredništva je v zagorskem Delavskem domu, tretje nadstropje. Člani uredništva vabijo vse, ki bi radi kakorkoli sodelovali pri nastajanju časopisa, da se oglasijo s svojimi predlogi. Ce bodo dobri in vredni objave, bodo seveda objavljeni. Treba je poudariti, da so člani uredništva pripravljeni delati le pod pogojem, da bo časopis neodvisen od dnevne politike, strankarskih pritiskqvali drugačnih vplivov na vsebino. Časopis naj bo odvisen le od sposobnosti tistih, ki ga delajo. Naš naslov:
Uredništvo časopisa ZASAVC,
Delavski dom, C 9. avgusta I, ZAGORJE. Telefon uredništva: 61-010, FAX 61-011.
LISJAKI
Nekateri menijo, da obiski republiških ministrov, ki jih v zasavskih občinah organizirajo posamezne stranke, nimajo pravega smisla. Pa ne bo čisto držalo. Trboveljski oblastniki npr. socialdemokratske forume izkoristijo za srečanje z republiškimi veljaki, saj so jim (so pač opozicijska oblast) menda vrata njihovih kabinetov v Ljubljani bolj zaprla kot odprta. Tako kar doma dobijo priložnost, da gospodom iz Ljubljane milo potožijo o črni usodi na stranski tir postavljene občine.
M.O.
LJUNIJ-PRAZNIK OBČINE TRBOVLJE
Oglodane kosti na praznični mizi
Vsi, ki tu živimo in delamo, krepko občutimo težaven položaj našega gospodarstva, ki že ima hude posledice tudi na vseh področjih družbene nadgradnje. Žal so v največjih težavah prav podjetja, ki so veljala za nosilce razvoja in so zaposlovala največ delavcev, ocenjuje sedanji
položaj trboveljske občine, predsednik občinske skupščine Franc Majnardi. Razumljivo, da hitrega preobrata in izhoda iz krize ne pričakuje. Še več: letos naj bi bilo v občini največ nezaposlenih. Čeprav občinska oblast nima vpliva na gospodarjenje v posameznih kolektivih, postanejo njihovi delavci, posebej, še tisti, ki ostanejo brez zaposlitve, v prvi vrsti skrb občinskih oblasti. Takšno stališče so objavili območni svobodni sindikati, sindikat STT, podpira pa jih tudi trboveljska SDR
Razmere v STT dobro poznam. Spremljamo jih in se v okviru svojih pristojnosti vključujemo v reševanje njihovih težav, pravi Franc Majnardi. Dodaja: Na našo pobudi seje ustanovil odbor upnikov STT, ki naj tržno preverjen proizvodni program tovarne in določeno število delovnih mest. Za čas, ko bo podjetje v stečaju, od zavoda za zaposlovanje pa tudi še ne bodo prejemali ustreznega zakonsko določenega nadomestila, delavci zahtevajo nadomestilo za plače iz občinskega proračuna. O tej zahtevi, kot tudi o tisti, da naj bi tem brezposelnim odložili plačilo računov za komunalne storitve, stanarine, šole, vrtce, ipd. bomo sklepali na seji občinske skupščine. Ob tem bomo morali upoštevati tudi drugo plat te pobude, ki lahko kaj kmalu pripelje do bankrota celotne občine.
Mislim, da sc moramo najprej zavzemati za sistemsko reševanje problemov teh ljudi s pomočjo že uveljavljenih oblik social no-varstvenih pomoči, v izjemnih primerih pa bi sc lahko odločili tudi za kakšne posebne oblike.
Proračun je letos dodobra okleščen, denarja bo manjkalo na vseh področjih. Kljub temu je občina prevzela tveganje in sc odločila za izdajo obveznic v vrednosti desetih milijonov nemških mark za pomoč podjetjem v težavah. Franc Majnardi pravi: Novemu podjetju Iskra Semicon smo iz tega naslova dodelili obveznice v vrednosti štiri milijone mark. S tem denarjem smo podprli razvojni program te firme in ji pomagali, da že na začetku ne bo preobremenjena s krediti.
Moram povedati, da ne gre za svež kapital, saj celoten paket obveznic odkupi •zasavska Ljubljanska
banka. Ta potem podjetjem, ki jim bodo obveznice dodeljene, kratkoročne kredite spremeni v dolgoročne. Tveganje prevzema občinski proračun. To je žal edina možnost, da vsaj delno rešujemo najtežje probleme v občini, saj z republike za zdaj še ni ustrezne pomoči. Franc Majnardi še meni, daje odziv v podjetjih na razpis za pridobitev sredstev iz občinskih obveznic izjemno slab. Vzrok vidi predvsem v pomanjkanju programov, s katerimi bi podjetja lahko konkurirala. Kljub temu pa pričakuje, da bodo potreben program izdelali v Strojni tovarni, del sredstev od obveznic pa bi po njegovem namenili tudi razvoju drobnega gospodarstva in reševanju ekoloških problemov v občini.
Manca Ocvirk
V kateri od teh lukenj na Krnici je denar prejšnjega samoprispevka? (Najboljše odgovore honoriramo)
ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc, likovni urednik: Dušan Kastelic. Člani uredniškega odbora: Ivana iMharnar, Manca Ocvirk, Nande Razboršek, Roman Rozina, Stane Štrbucl.
Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž Prodaja: CVEK d.o.o., Dol pri Hrastniku Naslov uredništva: KC Delavski dom, časopis Zasavc, c. 9. avgusta 1, Zagorje ob Savi. Tel (0601) 61-010, fax. (0601) 61-011. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopisje oproščen davka na promet proizvodov in storitev na pcxllagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979.
HRASTNIŠKI SAMOPRISPEVEK
Sanje se uresničujejo (prepočasi)
Ena izmed stvari, ki se tudi po prvih večstrankarskih in svobodnih volitvah niso spremenile je plačevanje samoprispevka ali kot mu nekateri pravijo, davka za asfalt v moji krajevni skupnosti. Slednjega seveda ne gre jemati dobesedno, saj so si namesto asfalta marsikje privoščili naložbe v druge objekte, ki naj bi, takrat še občanom, zdaj pa volilccm, olajšali življenje.
Hrastničani so si pred dvema letoma in pol, ko so pristojni ugotovili, da za lajšanje težav ne bo zadoščal proračun niti druge bolj ali manj od dobre volje odvisne dajatve podjetij, omislili 1,5 odstotni samoprispevek. Z njim, že petim po vrsti, naj bi zgradili dom za starejše občane, posodobili krajevne ceste in dogradili ter posodobili vrtce in osnovno šolo. Zdaj sc že ve-doma za starejše občane zaenkrat še ne bo. Vsemogočna republika, ki naj bi prispevala večino denarja, gaje zaenkrat črtala iz svojega programa tovrstnih gradenj.
Druge postavke programa samoprispevka pa sc za zdaj uresničujejo. Večino seveda najbolj zanima, kako je z gradnjami cest. Nekaj je že posodobljenih, letos pa bodo še štirje odseki. Stroji ljubljanskega cestnega podjetja bodo najprej zarohneli med Turjem in Kolkom, nato pa še na drugih treh odsekih od Tutja do Seliča, z Mamcga do Krišlandola in s Praprotna na Plosko.
In da ne bo kdo mislil, daje odbor samoprispevka za dom starejših po nepotrebnem zapravil veliko denarja: za to je šlo le trikrat toliko dcnaija kot za stroške samoprispevka. To pa je ena najmanjših postavk na stroškovni plati samoprispevka.
S.Š.
SO VSI ZASAVCI POPISANI?
Ob zadnjem popisu so sc dogajale zanimive stvari. Poznamo vsaj tri Zasavce, kijih niso popisali. Če ješč kdo takšen, naj sc nam javi in pove, zakaj ga popisovalci niso obdelali . Sicer pa so bili fantje in dekleta, popisovalci, med njimi je bilo največ nezaposlenih in študentov, prijazni in prizadevni. Popis so pripravljali žal v vseh občinah tisti, ki nikakor niso našli ljudi brez zaposlitve, oziroma študentov, ki potrebujejo vsak dinar za bolj uspešno prebijanje skozi študentska leta. Tako so morali poprijeli za delo tudi občinski funkcionarji, zaposlene osebe, pa celo mladoletniki so bili ponekod prisiljeni mučiti sc s tem delom. Čeprav jim ga po pravilih popisa ne bi smeli naložiti. Popis pa je le opravljen. Čeprav spet po starem zasavskem: bog je najprej sam sebi brado ustvari.
M.P.
ZELENO-ČRNO
Zeleni iz Trbovelj imajo nagon po organiziranju akcije. Edina reč, ki jim ne gre dobro od rok, pa je...organizacija. Predstavljajo si jo jako idejalno , kot poziv ljudem, naj očistijo Trbovlje. In potem? Ja, užaljenost, ker jih ljudstvo ne posluša in je mesto še vedno svinjsko.
Druga reč pa je zelena bratovščina, kije letos obljubila čiščenje gozdov, pa jih je vreme spet prehitelo. Gozdovi so po njihovem spet predčasno ozeleneli.
Ar,.
RDEČI KRIŽ V ZAGORJU DELI HRANO
Rdeči križ v Zagorju je s pomočjo socialnega skrbstva, patronažne službe, krajevnih skupnosti in župnijskega urada zbral imena tistih družin, ki težko živijo. V začetku majajo bilo na seznamu okrog slo
priimkov, še veliko večjih bo. Iz sredstev te humanitarne organizacije, ki jim je proračun primaknil izdatno več kol druga leta (denar pa vendar že nevarno usiha) je bilo kupljeno nekaj hrane. Pakete so od decembra do maja razdelili trikrat. Ali sc bodo tisti, ki imajo vsega dovolj, ob spisku živil smejali ali pa bodo pomislili, daje tudi drobtinica tisti delež, ki nekomu pomeni trenutno olajšanje, mu je potrebna in je zanjo hvaležen, je njihova stvar. Ta drobtinica je 3 kg moke, 2 kg sladkorja, 2 kg testenin, 1 kg mlečnega prahu, 2 preliva za testenine, 5 juh in 4 ribje konzerve. Za liter olja, kilogram pralnega praška in frutabclo za otroke, kar je bilo v januarskem paketu, je sedaj denarja premalo. Pakete so razdelili v pretežni meri družinam z več otroci, pa pri njih ali ni nihče zaposlen ali pa imajo silno majhne dohodke. Teh družin bo z naraščajočo brezposelnostjo vse več. Pred leti je Rdeči križ v občini razdelil le nekaj zbranih rabljenih oblačil in obutve. Ostalo so poslali na tista območja v republiki in izven nje, kjer so bili tega potrebni. Danes je drugače. Oblačila so potrebna tu in ker je skladišče ostalo skoraj izpraznjeno je kot pomoč prispel tovornjak rabljenih oblačil iz RK Ajdovščina. Rdeči križ iz Zagorja sc tudi ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so razumeli stisko ljudi. Poudarjajo, da bo pomoč tej organizaciji še naprej potrebna, da se bo sposobna vključevali v solidarnostne akcije.
Ivana Laharnar
Skupščina občine Zagorje ob Savi
Izvršni svet in Agencija za razvoj objavljata
RAZPIS
za sofinanciranje modernizacije lokalnih cest
POGOJI
Krajani, ki so zainteresirani za sofinanciranje modernizacije lokalnih cest, mestnih ulic oz. servisnih cest, morajo zahtevku priložiti:
1.	Izvedbeni projekt, verificiran s strani upravnega organa
2.	Dokumentacijo o finančnem pokritju naložbe
AD. 2 Vlagatelji zahtevka imajo možnosti zagotoviti sledeče finančno pokritje investicije:
Varianta I.
1.	Nakup obveznic Občine Zagorje v višini 66,7% od celotne vrednosti investicije. Od tega: 25% kupljenih obveznic ostane občini Zagorje 75% kupljenih obveznic obdrži krajan (ki bo ta sredstva doi>il povrnjena v 8 letih skupaj z 11% obrestmi v DEM v dinarski protivrednosti)
2.	25% od vrednosti investicije krajani prispevajo z lastnim delom oz. s finančnimi sredstvi.
Obveznice, kupljene za ta namen, je potrebno predUžiti v potrditev Agenciji za razvoj pred pričetkom investicije.
Varianta 2.
1.	Krajani zagotovijo plačilo 60% od vrednosti investicije
2.	25% od vrednosti investicije krajani prispevajo z lastnim delom oz. s finančnimi sredstvi.
Preostali del v finančni strukturi investicije zagotavlja Olx'ina Zagorje, prav tako pa tudi sredstva za vračilo obveznic pod varianto 1.
Zahtevke s priloženimi projekti in dokumenUtcijo o finančnem pokritju je treba vložiti pri Agenciji Občine Zagorje za razvoj, Zagorje, Cesta 9. avgusta 5.
Pri dinamiki koriščenja sredstev bo upošlevtm obseg razpoltžljivih sredstev iz proračuna Občine Zagorje, specifičnost naltšfie in dinamika izgradnje.
Agencija za razvoj
MARIJA LESKOVŠEK, dipl.occ.
Izvršni svet
Občine Zagorje
JANEZ IJpec, dipl. ing. str.
mmmmm m mmmmmm
y
!;!
!;
z
::
#•
•:
!;
!;
!;
!•
i
!;
!;
*•
!;
!;
!;
!;
*•
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
z
•:
I;
v
C;
1;
::
I;
e kje- recimo na morju- srečate prijetno osebo in se z njo zapletete v prisrčen klepet. Slej ko prej si bosta postavila obvezni vprašanji:
”0d kod, oprostite prosim, ste rekli, da ste?"
Nekaj časa mencate, nato priznate:	"Iz
Zasavja...”
Oseba se namrdne; "To je tam, kjer imate tako umazan zrak! Jaz nikakor ne bi zmogel(la) živeti v takšnem zraku!”
"No- saj ni tako hudo..,." postajate nejevoljni, "...ljudje pretiravajo...” Poznate ta pogovor? Vsak Zasavc ga pozna! Vsako komaj sklenjeno znanstvo po takem pogovoru zaide v krizo-brez možnosti, da bi se razvilo v kaj globljega.
Toda zakaj tako reagiramo na ugotovitev, da imamo Zasavci katastrofalno slab zrak? Kot bi ga zagovarjali! Čemu ne odgovorimo: "Mat k..., res je! Dihamo tako usran luft, da je čudež,da sploh še dihamo!" Še več- tak zrak dihamo že nekaj generacij, pa ne pomnim, da bi kak Zasavc kdaj iskreno in glasno udaril po mizi in povedal, da tako ne gre več. Pred leti so imeli neko zimo v Ljubljani precej slab zrak- smog ali smod so ga, nič kaj ljubkovalno, imenovali. Ter zagnali strahoten vik in krik. Otrok ni bilo v šole, po cestah so hodili ljudje v plinskih maskah, po televiziji so se vrstile okrogle mize... Zasavci, ki nam pomeni vdihavanje takšnega zraka vsakdanje opravilo, smo se samo zaničevalno nasmehnili in ugotovili: "Ti močvirniki so mehkužci..."
Med sinočnjim astmatičnim napadom me je razsvetlilo spoznanje; prav tako, kot zapiti razum pijanca ne prizna svoje pijanosti in strastni kadilci vztrajno odganjajo misel o pljučnem raku, kot vzroku svojega konca, si tudi s tovarniškim dimom zasvojeni um Zasavca noče priznati, da mu ta škoduje. Zakaj? Odgovor je preprost: ker mu dim godi!
ZASAVCI SMO ZASVOJENI Z UMAZANIM ZRAKOM!
Zatorej vse tiste, ki se čutijo poklicani, da očistijo onesnažen zasavski zrak rotim:” Nikar ne počnite tega!” Denar, ki ste ga namenili temu početju, preusmerite- zgradite nam ceste, vojašnice, Peep shop-e... Toda nikar nam ne jemljite našega usranega luftal”!
To je edino, kar nam je še ostalo.
Veliki Kikiriki
>.

BO ZASAVJE OSTALO BREZ SPLOŠNE BOLNIŠNICE?
Splošna bolnišnica Trbovlje je spet trn v peti republiškim zdravstvenim organom. Potem ko so v začetku osemdesetih let zahtevali ukinitev kirurgije (in nato pod teto dokazov o njeni potrebnosti od zahteve odstopili), sta zdaj na udaru ginekološko-porodniški in pediatrični oddelek. Statistični kazalci hospitalizacije in zasedenosti bolniških postelj so za sestavljalce republiških predlogov pri racionalizaciji zdravstva edino merilo. Niso pa pripravljeni upoštevati posebnosti zasavske regije, kjer zdravstveno stanje prebivalcev utemeljeno daje slutiti, da je tod z okoljem nekaj huilo narobe in bi zato rui področju zdravstva zahtevah enak položaj, kot ga imajo druge slovenske regije. Kaže, da gre bolj za politično kot pa za strokovno vprašanje. Gre za poskus centralizacije v zdravstvu in za razvijanje regije. In za poskus, da bi iz Zasavja odšlo še tisto tnalo inteligence, ki tu še vztraja.
O tem, kako bodo na strokovne argumente zdravstvenih delavcev in politične proteste zasavskih lokalnih oblasti odgovorili v republiki, bomo pisali v naslednji šetvilki Zasavca.
M.O.
Stanovanjska zadruga
ZASAVJE
Kidričeva 3 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 61-576
fax.: (0601) 61-726 (delovni čas 6h-14h, sreda 6h-16h)
Vsi, ki urejujete hiše, prenavljate stanovanje ali hočete v svoje domove prinesti svežino-Stanovanjska zadruga Zasavje je pravi naslov za takšne zadeve. Ugodnost: nabava materiala brez prometnega davka, le 4% provizija, prijazna pomoč itn...
Zadruga ima svoja predstavništva v Sevnici (Cankarjeva 1, tel.: (0608) 82- 823, 81-360) in tut DOLU PRI URAK1NIKU- Trgovina ČVEK, Pod hribom 1, tel.: (0601) 42-533, vsak dan od 7h-J8.30h, sobota od 7.30h-11.30h.
yv.y,y,wv.v.vv.v.Yg.Y^,v.y.;.Y.v,v.Y#y,>M«,-.v,y<
J Elk MIGE
Trikrat Režun. Liberalni demokrat, republiški poslanec, Ibetejevec in župan Janez Režun-Obveznica se je vpisal v zgodovino borcev proti apartheidu. Južnoafriškim rasistom je menda uspešno prodajal elektromotorje s protieksplozijsko zaščito, ki jih v tamkajšnjih rudnikih sploh ne potrebujejo. Če bo posel uspel, Zagorjani menda sploh ne bodo zahtevali njegove glave, ker je v strategijo razvoja te občine zapisal, da so Zagorjani zavrti in zaprti tiucfoe. On pa Trboveljčan. "Narod se uveliko pita" tudi, kako je z njegovim podjetniškim specialističnim študijem in če so že do konca obdelali poglavje o obveznicah.
ifjiP Nasvet, napoved in oznaka, javna tribuna o stanovanjski reformi in zakonodaji, ki jo je aprila pripravila SDP, na njej pa je gostoval šef njihovega republiškega poslanskega kluba Miran Potrč, bo morda prišla v zgodovino. Ne toliko zaradi svete jeze na snovalce novega stanovanjskega reda in trdne odločnosti, da takšne ureditve prizadeti ne bodo dopustili, kot zaradi sočnosti razprav mimo voznega reda. Tako so Pučniku-Demos nasvetovali, nsy Titovo kar spremeni v Dunajsko, se po njej sprehodi do mesta, kjer so nekdaj puščali trebuh zunnj. in tam tudi ostane. Peterletu-VI a da so napovedali, da bo še sam naznj obesil Titovo sliko. Ministra Rupla-Dima pa so, ker se niso spomnili njegovega imena, označili s "tisti kosmat, pa sploh tak."
California Dreaminqs. Sandi ČeSko-Čveklč, nesojeni Yu mladinski predsednik in direktor Orie (Vi in mi, problema ni) proda ali da v najem bivšega sindikalista, gostinskega direktorja in rentnika Draga Butjo-BUPa. Potem ko je Mihajlo Švabič že pred časom na beograjskem Ustju poslal Slovence v Gradec ali Kalifornijo, je Buceva sindikalno- podjetniška žilica vsem omogočila Kalifornija na srbski način kar v Zagorju, gostincem pa 8000 enot dobrega denarja. Čvekiča skrbi, da bo Buc dal v najem še preostalih pet lokalov, ker bi mu tako zagotovo odvzel naslov direktorja najbolj profitnega poletja.
B-k' Menedžerski tenis. Socialistični poslanec in župan z najkrajšim stažem, predvsem pa Elektroelementov direktor in prvi zasavski menedžer Stane Gošte-Stanley bo še počakal z organizacijo stanovanjskega teniškega turnirja. Neuradno smo izvedeli, da bo turnir organiziran takoj po upokojitvi prvega rudarja Ivana Bergerja-Ivča, saj si Stanley res ne more privoščiti drugega kot zmago.
Ciqave SO znamke? Janez Vidmar-Ekolog, prvi Izlačan, krajevnni poslanec, obrtnik, trgovec in še kaj, bo menda prestopil k Zelenim Slovenije. Potem ko je najprej naredil biznis s cisternami za kurilno olje in gorilci (Vse za čistejše Izlake), ga bo še z zabojniki za smeti. Predsednik Izlak Janez Vidmar je z dopisom opomnil nekatere Izlačane na veljavni komunalni red, trgovec Janez Vidmar pa je pripisal, da v svoji trgovini pod ugodnimi pogoji ponuja prav te potrebne zabojnike.
B* Odcepitev Slovenile. Poslanec prenoviteljev, znani vizionar in rdeči direktor hrastniške TKI Peter Kovač-Pero je na aprilski seji Odbora Območne gospodarske zbornice odcepil {Slovenijo. Povedal je, da Kemična veliko izvaža v "ta veliko državo" in ostali svet in da v "ta mali državi" proda le petino narejenega. Čeprav so se z njim strinjali vsi, je prišlo do razpravljanja, ker Franci Štojs-Esdeka nove topografije niti slučajno ni razumel.
Razpis.
Tamika Zveze k
V Trbovljah bodo v kratkem razpisali delovno mesto tsynika Zveze kulturnih organizacij. Dosedanji, Zdravko Pestotnik-Kultura je izračunal, da je kultura zanj predraga stvar. Ko se je pripeljal na predstavo Lažnivke neprivezan in je mimogrede še napačno zavil, ga je Organ olajšal za 1260 dinarjev. Če sam ne bo dal odpovedi, ga bodo odpoklicali, ker je zatem celo predstavo preklinjal kot Turek.
Organizaci la. Spontano stavko srednješolcev v Zasavju je organiziral eLDeeSovski predsednik in poslanec Matjaž Švagan-
Čižek. V ponedeljek je ugotovil, da se dijaki še organizirati ne znajo in v torek (23. aprila) je stavka že bila realnost. To, da si bo odslej služil kruh tudi v novinarstvu, ga seveda ni odrešilo te objave. Proti stavkam nastrojeni Demos bo menda v Zagorju postavil jasno dilemo: ali n£y Čižek odstopi ali pa bodo izstopili iz koalicije in šli k prenoviteljem.
B^ Trčenost. Menda so hrastniško-dolske govorice, da se je njihov dragi premier Stane Kirn-Formula zaletel, čisto natolcevanje. Organi ne razpolagajo z nobenim primerkom zapisnika. Ker pa so govorice vztrajne, pričakujemo Odlok o zatiranju govoric ali pa namestitev lažni tvega stebra, kamor bi privezali, v opomin in poduk ostalim, obrekljivce in jih za par ur izpostavili javni sramoti.
Ffgr' Razodetie. Zagorska gospodarska ministrica Majda Drnovšek-Lady Godiva (LDS Zagorje) je prepričana v nesposobnost zagorskih prenoviteljev. V prisotnosti nekaj kolegov v občinski skupščini je prenoviteljem menda obljubila, da se bo gola sprehodila po Zagorju, če bodo ti v občinskem parlamentu nastopili s kakšnim pametnim predlogom. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da nekdanji ZK-jevci iz tovariških nagibov do svoje nekdanje članice s pametnim predlogom v skupščini čakajo na toplejše dni.
Petelinien ie. Pogovori z republiškimi veljaki širijo obzorja nekaterim domačim strankarskim prvakom. Vocija foruma o cestni (ne)povezanosti Zasavja s Slovenijo Marjan Bebar-Cvetko (SDSS) se je že 18. aprila letos (ko so drugje v Sloveniji na to že pozabili) kar sredi razprave presenečen dokopal do bridke resnice, da si je letošnji republiški proračun prisvojil velik del cestnega denarja. Prezgodnjemu ali prepoznemu petelinu se ponavadi enako piše.
|^’ Biznis je biznis, stranka pa stranka. Da
strankarska pripadnost malo velja, kadar so odločitve povezane s poklicnimi interesi, smo se prepričali na seji trboveljskega parlamenta. Doslej uigrana strankarska kolega SDZ-jevca doktor Samo Fakin-Kolesar in arhitekt Alojz Jernj-Pipa sta se v razpravi o ukinjanju ginekoločko-porodniškega oddelka zasavske bolnišnice, znašla vsak na svojem bregu. Le enkrat lahko ugibate, kdo od njiju je goreče zagovarjal nedotakljivost bolnišnice.
B^
VCC ljubezni- pa bo. Božo Marot- Tipps, prvak SDP Trbovjje, bivši urednik Srečna, je očitno zagovornik protestnih shodov. Poslancem občinske skupščine je predlagal, da bi se Trboveljčani ob letošnjem občinskem prazniku odpravili v slovensko prestolnico protestirat proti republiškim birokratom, ki želijo zapreti ginekološko- porodniški oddelek zasavske bolnišnice. Očitno ne bi rad povil svojega naslednika izven republike Trbovlje.
PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE
d.o.o.

Upanja, da bomo v Zasavju ubežali hujšim socialnim stiskam, seje, žal, povsem izjalovilo. Če bi sc ga prej otresli, bi nam bile prihranjene marsikatere utvare in bi se bolj pripravljeni spopadli s kruto resničnostjo. Zdaj nas je le-ta dobesedno prikovala k tlom. Nihče ne ve, kaj ukrenili z vse večjim številom nezaposlenih, še manj, kako jim omogočiti vsaj kanček več od golega preživetja. Samo v prvih majskih dneh seje znašlo na cesti skoraj tisoč novih delavk in delavcev. Če smo prej skušali vplivati na to, da v nobeni družini ali gospodinjstvu ne bi oba zakonca (ali starša) ostala na cesti, smo danes priče temu, da so ostali brez dela mati, oče, sin ali hčerka. Samo približno si lahko predstavljamo, kako se počutijo, ko so po nekaj ali celo 25 letih ostali brez dela. Čeprav ne bodo ostali brez vsega, je očitno, da gredo naproti tako degotovi usodi, daje z nobenim vatlom ni mogoče izmeriti. Kol v porog sc slišijo predlogi, da naj bi najbolj prizadetim pomagali tudi z odložitvijo plačevanja stanarin, električnega loka, ogrevanja in podobnih storitev. To ni nikakršna rešitev, kvečjemu blažev žegen ali celo beg pred pravim razreševanjem celotne problematike. Ta trenutek potrebujemo celovito socialno politiko, ki bo vsem prizadetim omogočila kolikor toliko varno življenje. Prav tako, morda še bolj, pa potrebujemo takojšen gospodarski program, v katerem sc bomo dokončno poslovili od nekdanjih nosilcev razvoja in podobnih paradnih konjev. Temu bi morali podredili prav vse. Če tega ne bomo naredili, sc ne smemo čuditi pojavu, da bo v prihodnje vse več socialnih napetosti, da bo tudi vse več lačnih. Že tako in tako je na dlani, da vsi, ki prejemajo zajamčene ali minimalne plače ali denarne pomoči, ob ponovnem hitrem naraščanju cen ne morejo niti dostojno preživeti. Zato niti ni naključje, da na odborih Rdečega križa skušajo pripravljali še več paketov z osnovnimi živili in nekaj pralnega praška. Prava sramota, da bodo morali segali po njih, če še sploh bodo, celo do včeraj zaposleni. Že doslej so imeli pičle plače, zdaj še z manjšimi nadomestili ne bodo mogli brez te pomoči. Ni naključje, da pravijo, ljudje, da bomo zdaj prisiljeni odpirali še kakšno javno kuhinjo. Pogrezamo sc, čedalje bolj gre naša pot navzdol. In moram zapisati še, kar sem slišal pri delavcih, ki so šli po svoje delovne knjižice v stečajno podjetje: Živela lačna svetost življenja!
Milan Vidic
(Sposojeno iz TV Slovenija)
Zdaj, ko je odcepitev postala tako pogosta beseda, kot je bila njega dni samoupravljanje, tudi v Zasavju slišimo, da bi se bilo najbolje kar odcepiti. V resnici je stvar veliko enostavnejša-
Zasavje mora zgolj priznati, da je že odcepljeno.
Majprej: Zasavje je od Slovenije odcepljeno fizično. Ceste, kolikor jih je, so v razsutem stanju, plovba po Savi je preteklost, letališč zaradi ozkih dolin ni mogoče zgraditi. Večina dokazov za to, daje Zasavje že odcepljeno je vsebinskih, najlepše se to vidi v republiškem proračunu, kamor je ta regija zašla le parkrat-verjetno po pomoti ali zaradi nevednosti sestavljalcev. Ko smo si Zasavci pulili lase, ker se je denar za ceste stočil v druge vreče, so nas gospodje z republike pomirili takole: "Bajte no, ne se razburjat, saj tudi v bogati različici gradnje cest niste bili zraven.”
naslednji dokaz sega na estetsko raven. V nešteto akcijah in podobicah o čudoviti deželi na sončni strani Alp ni nikjer n^jti Zasavja. Tudi v številnih popotniških bukvah in dragocenih monografijah ga ni. Slovenija, kot da se sramuje ostarelega in obubožanega sorodnika z netrendovskimi nazori. Zato ga, po cankarjansko pač, taji in ne predstavlja.
Zatem: slovenski predsedniki niso tudi zasavski predsedniki, saj od volitev sem, kljub vabilom, niso našli poti sem dol. Zasavci jih gledamo zgolj po televiziji, tako kot Bushe in Kohle in druge ne-naše predsednike. Kar pa smo sami prispevali jugoslovanskih in slovenskih predsednikov, so ali pokojni ali so se odselili.
Dokazov je torej kot rumenega listja v jeseni. Le spoznati moramo še, da smo hočeš nočeš odcepljeni. Potem bo APZ Sloveniji pomenil Akademski pevski zbor, nam pa Avtonomna pokrajina Zasavje.
vX*.
'iitiŽil'
Roman Rozina.-:!:;!
Xvlw

SLEPA MLADINA?
DRUGA
MUZIKA
KOSMATINIH,
VZGOJITE
GOSPODARJE
Kaj delajo mladi v prostem času, s čim sc ukvarjajo?
Ugotavljamo, daje tistih, ki bi se s čim ukvarjali, poleg šole seveda, čedalje manj. Osnovnošolci ponavadi še obiskujejo razne dejavnosti, ki potekajo v sami šoli, kot na primer krožke. Veliko jih tudi obiskuje izvenšolske dejavnosti, npr. glasbeno šolo, balet, pevski zbor, razne športne dejavnosti...
Potem v srednji šoli naenkrat postanejo "zrelejši”, sc njihova aktivnost spremeni v pasivnost. Učijo se le še za ocene, za kaj drugega pa že ni več časa. Po napornem tednu mladi potrebujejo počitek, ki pa ga največkrat najdejo v Merliju ali v kakšnem drugem baru. Ko sc le-ti ob 22. uri zapro, naša mladina ponavadi nadaljuje pot v Super Li, v Trbovlje ali pa v klub Mesečina. Kdaj odhajajo domov, je odvisno od vsakega posebej. Ponavadi v zgodnjih jutranjih urah, kar je posledica vedno večje osebne svobode, ki jo imajo mladi v zadnjem času.
Kot pravimo, sc vse konča pri denarju. To pa očitno ne velja za našo mladino. Vstopnica za disko stanc (v klubu Mesečina) 50 din, če pa je gost večera kakšen popularen pevec ali skupina, sc vstopnina poveča tudi za sto odstotkov. Poleg tega ob plesu mladi postanejo žejni in le malokdo sc zadovolji s coca-colo ali sokom. 'V modi sta namreč stock in whisky-cola, ob katerih zadiši tudi kakšen dim uvoženih Maribora. Marsikdo sc ob tem vprašuje, od kod mladim toliko denarja? Nekateri prijemajo štipendije, ki pa so v večini zelo borne. Seveda pa, za kakšen dinar (za malico) ni težko prositi staršev. Po drugi strani je treba kupiti tudi to in ono knjigo, zvezek, nadomestili zlomljeno ravnilo...
Verjetno se marsikdo vprašuje, zakaj tako? Mogoče bi ob nekoliko večjem številu plesov, kulturnih prireditev, takšnih in drugačnih zabav, marsikdo raje kupil karto za rock opero. Naj si za konec svojega razmišljanja sposodim Minattijcvc verze:
"V mladih brezah je tisoč življenj za
vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti!’
Bo naša mladina šla skozi nejlepši del življenja slepa?
Katarina Gavranovič
Še pomnite tovariši, ko so vas ob praznikih budili zvoki zasavskih godb? Dobri, stari časi... Ali pa po zadnji različici: ”Hvala bogu, da je tega konec!’ Res je, da zvoki naših pihalnih orkestrov vedno bolj pojenjajo, a to še ne pomeni, da ni več budnic. Glasba je v drugem ritmu, izvajalci in prazniki so drugi, Uxla naj vas ne moti. Glavno je, da je namen enak. Zvoki ne prihajajo več iz trobente 'zasopihanega trobentača, ampak kar iz cerkvenega zvočnika. Če še kdo ne ve, kje se dogaja to čudo, mu lahko povem: ”Ta lepa in moderna cerkev stoji v Kisovcu." Zopet se je potrdila znana resnica, kako so hitri koraki razvoja. Petje cerkvenih pevcev se sliši po vsem kraju, program pa je na sporedu ob praznikih, ki lahko trajajo dlje od tedna dni. Tudi ozvočenje se je po začetniških težavah zelo izboljšalo. S kakšnim namenom da je napisan ta prispevek? Odločitev je prepuščena vam, kajti sedaj vlada demokracija. Na izbiro je več različic. Naj vam jih nekaj navedem: Iuihko izzveni kot povabilo: "Pridite ob praznikih v Kisovec.1”
Mogoče bo kdo pomislil tudi na to ali je razlika med nekdanjo rdečo oblastjo in današnjo belo demokracijo res tako velika.
iMhko pa se zgodi, da bo vse skupaj koga sponmilo na otroški vrtec, kjer malčki drug drugemu vztrajno dokazujejo, kdo je bolj močan. Naj bo tako ali drugače, nekaj pa le drži. Res je, da tudi v naših krajih že igra druga "muzika”.
% P.K.
"Dragi kosmatinci, bodite tako vljudni in vzgojeni, pa pojdite na stranišče tja, kamor se spodobi in pocedite za seboj!" Tako bi se lahko glasila prošnja, pa kaj, ko štirinožci ne znajo brati. Imajo pa svoje gospodarje, ki so si psa omislili za veselje, zato da nekomu ponudijo svojo ljubezen oziroma so je od njega deležni. Ta čustva naj ne bi motila drugih, ki tudi živijo v tem okolju. Zatorej ne ponujamo drugim tistega, česar tudi sami ne bi radi prejeli od drugih.
že večkrat so se oglasili občani, ki ob lepem vremenu peljejo svoje otroke na peskovhik, na travnik, pa jih tam preseneti nesnaga-čeravno čisto ljubkega psička, ki ga gospodar ni znal pripeti na vrvico in naučiti počepniti na bolj odmaknjenem kraju ter kupček pobrati s papirjem in odvreči v smetnjak. Sedaj so se oglasili še kmetje, ki imajo množičnih sprehodov po travnikih in detelji že vrh glave Celo takšni ljubitelji psov se najdejo, ki na travniku, kjer se potem pase živina, močno prečešejo dlako svojih živali in kravam ter ostali živini med travo ponujajo tudi kosmato poslastico. Protest kemtov ni naperjen proti neboglejnim kužkom, pač pa proti njihovim lastnikom, ki ob nakupu niso razmišljali, da bodo morali zanje primerno skrbeti, ob njihovem gibanju pa paziti tudi na okolje, v katerem ne živijo sami.
^ V. L.
drogerija MIRNA
OPEKARNA 3 TRBOVLJE TEL:(0601) 21-346

mm
Trgovina z mešanim
blagom
NATAŠA
ŽNIDAR
PARTIZANSKA 19, 61420 TRBOVLJE TEL. (0601) 22-358

!			i > •••>>••• •>>_•"/
					 v.	i
57^7™P artin Mlinar je med x F j tistimi (ne tako redkimi) OaJl Zasavci, ki so s svojo politično dejavnostjo priplezali precej visoko na lestvici znanih in uglednih. Krepki 56-letnik, ki se je rodil v Loki pri Zidanem mostu, je v revirje prišel leta 1961 in se kot ekonomist zaposlil v hrastniški Steklarni. Tam je vztrajal do svinčenih sedemdesetih let. Leta 1991 seje začela njegova profesionalna politična kariera. Najprej s službo v Centralnem komiteju ZKJ, natančneje v sekretariatu za ekonomske odnose. Iz Beograda seje po letu in pol vrnil v slovenski CK, od tam pa po vmesni postaji na sindikatih (njegov šef je bil Vinko Hafner) odšel v slovensko skupščino, kjer je en mandat vodil zbor združenega dela. Zdaj je že pet let vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ.
To jc seveda nenavadno, mandat traja le štiri leta...
Da, vendar so naši delegaciji, ki ima v zvezni skupščini najdaljši staž med vsemi republiškimi delegacijami, lani dvakrat podaljšali mandat, pred kratkim pa v republiški skupščini še enkrat.
Od začetka mandata v zvezni skupščini so se razmere pri nas zelo spremenile. Po republikah so izvolili večstrankarske parlamente, vaša dclegacya pa je bila izvožena še v drugačnih razmerah. Kako to vpliva na delo delcgacye, ki jo vodite, vam poslanci slovenskega parlamenta zaupajo?
Kar zadeva vodstvo skupščine, ni nezaupanja, sicer bi nas zamenjali. Posamezni poslanci, predvsem Vitomir Gros, so lani, ko so začenjali mandat imeli nekaj pripomb na našo
j*-	•$	#:•:»:•:
&!&$&&&&Krak
*VK< Kvl;! V.
m
enostrankarsko pripadnost, lo je sicer res, vendar menim, da je to v Zboru republik in pokrajin manj pomembno. Naša delegacija se mora držati stališč republiške skupščine. Bolj kot strankarska obarvanost je pomembna strokovnost, ker se ukvarjamo s tako različnimi zadevami, da jih posameznik ne more obvladati, ne glede na stranko. Naj povem še to, da sem v začetku mandata večstrankarske skupščine predsedniku Bučarju povedal, da bo delegacija delala toliko časa, dokler bo čutila, da ji zaupajo.
Je glede na razmere v Jugoslaviji in jasne odločitve Slovcnyc o izstopu iz takšne države, sploh smiselno hoditi v Beograd?
V zboru republik in pokrajin se ne ukvarjamo z JLA, varnostjo, državno
ureditvijo. Zakonodaja, ki jo sprejemamo, ureja materialno finančne okvire med republikami in s tujino. Življenje mora teči naprej, zlasti gospodarske zadeve je treba sproti urejati, Republika Slovenija pa tako potem s svojimi zakoni določi, kateri zakoni potem pri nas ne veljajo. Seveda pa je pomembno, da sodeluješ pri pripravi zakonov. Druga stvar zaradi katere je pomembno, da smo prisotni v Beogradu pa so ratifikacije raznih mednarodnih pogodb. Nedavno smo ratificirali pogodbo o posojilu mednarodne banke za obnovo in razvoj, s katerim bomo posodobili železnice. ŽG Ljubljana bo tako dobila 34 milijonov dolarjev. Če v zboru republik in pokrajin ne bi bile prisotne vse delegacije, tega ne hi mogli sprejeti.
Kakšni so delovni pogoji delcgacye v
V.\l '.V.
wp
•V.V.NV
it
m
Beogradu, hodite tja z odporom?
Takole bi rekel: kadar na dnevnem redu ni raznih političnih zadev, kadar se ukvarjamo s tistim s čimer naj bi se naš zbor res ukvarjal, takrat gremo v Beograd radi. Kadar pa že naprej veš, da bodo kompliciran do onemoglosti, gremo na sejo zato, ker pač moramo. Vemo pa, da ne bomo ničesar dosegli, nič uredili, da bomo prisostvovali kopici neracionalnosti, ostrim besedam, ki za delo v parlamentu niso primerne, da je pravzaprav škoda časa. V zadnjih dveh letih Slovenci nismo tolikokrat na tapeti, vse se je zreduciralo na spor med Srbi in Hrvati in zato je včasih še težje. Diskusije so pogosto tako zastavljene, da ne razkrijejo ničesar. Še to je treba vedeti, da se delegati seznanjamo z dogajanjem le iz časopisov.
Kakšni so odnosi med vami in delegati drugih republik?
Vedno so bili korektni. Tudi pomagali smo drug drugemu kakšno stvar urediti, poskrbeti za zdravila in podobno. Tudi s strokovnimi sluibami v skupščini, pa varnostniki, šoferji in drugim osebjem nikoli ni bilo težav. Kes pa je da smo se v najbolj vročih časih mitingov v Beogradu izogibali nekaterih mest, Iger bi lahko te naša navzočnost izzvala konflikt. Na naših delovnih mestih nas nobena skupščinska služba nikoli ni bojkotirala.
Kaj mislite, ali je ta država že umrla ali umira, kaj se z njo pravzaprav dogaja?
Država po moje te dolgo umira, ne vem pa, če bo umrla. Čeprav takšna, kakršna je, dolgo ne more ti veti. Velika uganka pa je, če jo bodo tisti, ki jo preoblikujejo, znali spremeniti v nekaj čisto drugega. Čudim se, da ob vsem kaosu gospodarko področje še deluje tako, kot deluje. Res proizvodnja upada, posamezni deli so v razsulu, preseneča pa, da s preskrbo še ni težav.
Kako presojate slovensko državo, kdaj je bilo tc^jc dobiti stališča, prej ali zdaj?
Kar zadeva posamezne komiteje ali izvršni svet je podobno kot prej, dalj časa pa traja (kar je po svoje zaradi večstrankarstva razumljivo), da dobimo stališče skupščine Republike Slovenije o posameznih vprašanjih.
Vrnimo se v Zasavje. Nekateri trdyo, da naše kraje v republiki zapostavljajo, ker sc tu
oblast ni zamciyala, v republiki pa. Ali to po vašem mnenju drži?
Zasutje ima resnično velike probleme, vendar se je zdaj ppkazalo, da imajo velike tudi v krajih, kjer so na oblasti nove stranke. Zato menim, da gospodarsko stanje ni neposredno odvisno <xl trenutno vladajoče stranke, ampak je odvisno od mnogih drugih stvari. Poglejte na Gorenjsko, kjer je ne oblasti Demos, pa v Maribor. Lahko rečem, čeprav brez dokazov, da ima vladajoča struktura v republiki premalo aktiven odnos do okolij, Iger so na oblasti leve stranke. Vse bolj se mi zdi, da sedanja vlada ni dovolj usposobljena za intervencije in da ne bo mogla dolgo denarja le obljubljati in zahtevati kadrovske spremembe. Tako stvari ne bodo rešili.
Kaj je potem dobro za Zasavje, kam bi sc moralo usmeriti?
Zasavje bo moralo slej ko prej poiskati svojo podjetniško filozofijo in to na vseh ključnih točkah. Nekoliko težje je to opredeljevati za rudarstvo. Pri tem ne sme pričakovati finančno podporo republike Slovenije, ker tega denarja ni. Če ga kdo vidi, naj ga pokaže, ampak v proračunu ga ni. Finančne injekcije potrebujejo tudi v drugih regijah, zato mislim, da bi morala vlada čimprej razpisati nove obveznice z devizno klavzulo ali neposredno vezane na marko. Le tako bi lahko iz nogavic še lahko potegnili nekaj prihrankov, ki jih zdaj nihče več ne zaupa bankam. Zasavci bi morali biti preko svojih
delegatov nekoliko bolj agresivni, vendar takšni nastopi ne smejo biti obremenjeni s preteklostjo, s sklicevanjem na minule zasluge, z dolgovi, ki jih imajo drugi do Zasavja. To politično ne vžge več. Za vsakega gospodarskega bolnika je treba najprej zdravilo iskati doma, predvsem pa v njihovo reševanje vključiti več manegementa. Kar pa zadeva rudarstvo, z njihovimi problemi je resnično treba pritiskati na družbo, predvsem pri določanju koncepta. Jasno je, da je treba obseg rudarjenja zmanjševati. Jasno pa je tudi, da bo ob osamosvajanju Slovenija imela precej težav z energetskimi viri in zato ne gre vseh rudnikov zapreti. Paziti je treba, da se vse ne
obme tako, da potem ne moreš narediti koraka ne nazaj ne naprej.
Sc boste vrnili v Zasavje, ko vam poteče mandat?
Jaz sem uradno že v pokoju, tako bom vse, kar bom storil, storil za svoj popoldanski hobby...
...ki se lahko potegne tudi v noč...
Ne, ne, ko opravim, kar moram še opraviti, se bom vrnil nazaj, sem v Zasavje. Najprej pa se bom odpočil. V zadnjih petih letih se je veliko naložilo. Doživeli smo hude psihične pritiske v Beogradu po zloglasni 8. seji CK ZK Srbije, pa po številnih demonstracijah pred skupščino in tudi v sami skupščini. Kakšno leto in pol smo se slovenski delegati počutili ogrožene, čeprav na nas ni ničesar letelo. Pa vendar, ko demonstranti vdrejo v skupščino, z druge pa jim hitijo nasproti policaji s čeladami, nikoli ne veš, kdaj bo kdo izgubil živce. Po takšnih doživetjih se človek mora odpočiti. Potem bom pa videl, kaj se mi bo ljubilo početi.
Boste v pokoju uresničili tisto, kar ste si vedno želeli pa nikoli ni bilo časa?
No, nisem tiste vrste človek, ki bi imel velike neuresničene cilje. Mislim pa, da bi bilo dobro, če bi vse te preživete čase le malo bolj raziskal še z nekaterih plati in mogoče kaj tudi napisal. Brez ambicije o velikih spominih.
Na Dolu bi rabili dobrega predsednika KS...
Ha, ha.
V smehu se je izgubilo tudi nekaj drugih odgovorov.
STANEŠTERBUCL & MARKO PLANINC
Naša anketa med Zasavci je pokazala, da sedijo na občinskih stolčkih znani neznanci. Res je, da so rezultati vprašljivi, saj je bil vzorec majhen (po 50 ljudi iz vsake občine), Zasavci pa očitno niso vajeni podobnih javnomnenjskih raziskav. Upamo, da bomo imeli ob prihodnjih akcijah že več sreče. Še najbolj resni so bili pri odgovarjanju Zagorjani, v obeh drugih občinah so anketarji naleteli kar na nekaj neprijetnosti. Bilo pa jeseveda tudi nekaj prizanesljivega smeha (o tem na drugem mestu). Hoteli smo zvedeti, karo so po letu dni vladanja novih in manj novih občinskih oblasti z njimi zadovoljni volilci, v kolikšni meri so občinski oblastniki izpolnili predvolilne obljube in to, če občani sploh poznajo svoje župane in predsednike vlad. Rezultate seveda objavljamo po občinah.
Še to: pri rezultatih o tem, koliko ljudje poznajo občinske oblastnike, je treba najbrž upoštevati, da so Zagorjani svoje lahko malo bolj spoznali preko občinskega časopisa.
40
30
20
10
$
Efll
HISTiISSSImI
llMI
Wmm
gmi
veliko
malo
nc vem nočem	niso
odgovarjati odgovarjali
1. Kaj je naredila nova občinska oblast, izvoljena pred letom dni?
	Občina	Občina	Občina
	Hrastnik	Trbovlje	Zagorje
1. veliko	0 (0%)	1 (2%,)	4(8%)
2. malo	12 (24%)	10 (20%,)	10 (20%)
3. nič	9(18)	9 (18%)	6 (12%,)
4. ne vem, nc poznam	12 (24%)	12 (24%,)	10 (20%)
5. nočem odgovoriti	3 (6%o)	2 (4%)	1(2%,)
6. ni odgovarjalo	14 (28%)	16 (32%)	9 (18%)
.v.v.v.v.v.\v.v.v.v.v.\v.y.v.v.v.\v.v.v.y.v.y.y.y.v.v.v.y.v.y
2. Ali občinska oblast izpolnjuje, kar je obljubljala pred volitvami?
	Občina	Občina	Občina
	Hrastnik	Trbovlje	Zagorje
1. da	0 (0%)	1(2%)	9 (18%)
2. nc	10 (20%)	12 (24%)	6 (12%,)
3. deloma	14 (28%,)	10 (20%)	19 (38%)
4. nc vem, nc poznam	4(8%)	8 (16%)	6 (12%,)
5. nočem odgovoriti	8 (16%)	3 (6%)	1(2%)
6. ni odgovarjalo	14 (28%)	16 (32%)	9 (18%,)
v.v
V.V
>:•:*
v.v.
•Ivi* M vi
•Ivi*
Mv
;I
i!:
IyX
•SI-
MM
•v.v
MM
3 M
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
MATJAŽ BEDENK ŽABJEK 8, TRBOVLJE
ODPIRALNI ČAS:
OB NEDELJAH: OD 9°0-]200
>My
>Mv
SS
Mv.
M v .v.v
MvMMvMvMvMvMvMvMvMvMvMMyMvMvMvMyMyMyMyMy
1 JANEZ REŽUN,
županZagorja, pozna ga 51%
anketiranih (15 po imenu in priimku, 6 le po priimku)
4 .STA N E KIRN, premier Hrastnika, 59% (9, 5)
2.FRANC MAJNARDI,
župan Trbovelj, 41% (12,2)
3.LEOPOLD GROŠELJ,
župan Hrastnika, 39% (11,3)
5.JANEZ LIPEC, premier
Zagorja, 32% (8, 5)
6.FRANC BERAVS,
premier Trbovelj, 18% (12,2)
Ivnik Slavi \
Trgovina z mešanim blagom |
Cesta 15. aprila 1, Kisovec teol.:(0601) 71-802
Velika izbira vseh vrst blaga, konkurenčne cene in možnost dostave na dom. Prijazne prodajalke. Pridite in prepričajte sc!
DELOVNI ČAS: Vsak dan 8h-18h, Nedelje in prazniki od9h-12h. Ponedeljek zaprto!
VEDNO KAJ PO UGODNI CENI!
..Posebna ponudba (gospodinjski plin in vse vrstgA
<*..	tehničnih plinov)	.xv

V	Hrastniku je na anketna vprašanja odgovarjalo 36 telefonskih naročnikov od 50 anketiranih. Deset jih ni bilo doma, štirje niso hoteli odgovarjati.
V	Trbovljah je odgovarjalo 34 telefonskih naročnikov od 50. Deset jih ni hotelo txlgovarjati, šest jih ni bilo doma. V Zagorju je odgovarjalo 41 telefonskih naročnikov od 50. Dva sta odloiila telefosnko slušalko, šest jih ni bilo doma, eden ni hotel odgovarjati.
1
Uredništvo ZASAVCA vabi
UJ.-GUJUI.OVVU iinonvvn vuuj
k sodelovanju vse, ki menijo, da nekaj znajo. Dobrodošel bo vsak pisec vesti, člankov, poročevalec o dogajanju v Zasavju (tudi v manjših krajih), pa fotograf, humorist, karikaturist, oblikovalec.,.
Se posebej bomo veseli
vseh, ki so trdno odločeni postati dobri novinarji. Vsi, ki
menite, da ste dovolj dobri za
Zasavca, se lahko oglasite
im o Tr rtrmoH oliolr orl 11 rl /-vJ-l
vsak ponedeljek od 11. do : ure na sedež uredništva. Objavljene prispevke bomo hononrari,
Uredmštv

m\


Pisma bßabv
odmeve na iprispevkei v iiöas&pal^
. . I-	—■ _| L . • p ■ .** f-. 1*1 "	■ '-3 w	i
\um
................•_ • • ••• • • _•.*• '.».A ••»■»••«»'•■_••••«	• •_• -L.il- •
■	............. L.3	............................................................ ........ ■	* '
XtX'XvX^X'X^X'X'XvXvX'X'XvXvXvX’X'X'XvX'XvXX'X'X'X'X'X'XNv.l

x:;:iia;:;^ifyö:;;;;*::x
RAZVOJU
ZAGORJA
OBROB
K pisanju me je spodbudil prispevek z naslovom Razvoj Zagorja, objavljen v zadnji številki Valvazorjevega navdiha. V njem je med drugim zapisano, da je strateški cilj Zagorja vključiti se v razvito Slovenijo, podpirati njen razvoj na osnovi lastnih prednosti in se vključiti v Evropo in svet.
V želji, da bi se vključili v razvito Slovenijo, ne smemo pozabiti vloge, ki jo ima pri tem knjižnica, saj je le-ta namenjena pretoku znanja in ne le posredovanju kulturnih vrednot. Seveda služi takemu namenu le razvita knjižničarska dejavnost, ki ima za svoje delo predvsem ustrezni prostor, sodobno tehnično opremo in strokovni kader. Mislim, da je narobe, če bomo ob skrbi za razvitejše Zagorje pozabili posodobiti knjižnico in ji tako onemogočiti vključevanje v slovenski knjižnično - informacijski sistem. Bogastvo vseh vrst informacij, kijih hranijo in dajejo v uporabo slovenske knjižnice, je neprecenljivo.
Sedaj, ko se končno dogovarjamo o novih prostorih za pionirsko knjižnico, naj omenim še vlogo, ki jo ima knjižnica pri mladih bralcih. Že predšolskemu otroku lahko knjižnica z urami pravljic nudi prvi stik s svetom knjige. Ob različnih aktivnostih za mladino knjižnica navaja k rednemu obikovanju, dopolnjuje dejavnost šole in je za mladega uporabnika odprta tudi takrat, ko je šolska knjižnica zaprta. Vemo, da so mladi dovzetni za nova spoznanja, še posebno, če lahko sami odkrivajo svet, pa čeprav samo v knjigah.
Želim poudariti, da smo tudi v zagorski knjižnici prišli do točke, ko po starem ne moremo več naprej. Pot do znanja je res toka in strma, vendar zaradi tega še ni treba,da bi police segale do stropa, kot seje to v naši knjižnici skoraj že zgodilo. Za družbo, ki teži k hitrejšemu napredku, sodobna knjižnica torej nikakor ne more biti slaba naložba.
Milena Garantin;
Zagorje

KOMUNALA
SLABŠEMU
PONUDNIKU
Občane Zagorja bi želel seznaniti z nedemokratičnim ravnanjem v zvezi Z oddajo poslovnih prostorov Komunalnega podjetja Zagorje. V časopisu DELO je bil objavljen RAZPIS za oddajo prostorov Cvetličarne in Mizarstva bivšega KOP Zagorje in prevzem delavcev v delovno razmerje najboljšemu ponudniku. Ponudniki smo morali oddati ponudbe v zaprtih kuvertah. Razpisna komisija je ugotovila, da sem za omenjene prostore ponudil največ (tudi prevzem največjega števila delavcev). Oddaja prostorov pa se je zapletla, ker je nanje računal tehnični direktor Komunale gospod Andrej Grošelj, ki je bil tudi med ponudniki. Razpisna
komisija je prvotno odločitev, da odda prostore najboljšemu ponudniku, spremenila in me s tem prevarala, prevarala pa je tudi koristnike komunalnih storitev.
Vse kaže, da piše naša družba še vedno nekatere poslovne odločitve posameznikom na kožo. Menim, da to ni pošteno, da ni v duhu demokracije in pravne države, o čemer toliko govorimo in pišemo. Naša občinska oblast in posamezniki v različnih komisijah posameznike še vedno ščitijo, drugim pa delajo krivico.
Kot oškodovanec se z odločitvijo razpisne komisije pri IS SOb Zagorje, da odda navedene prostore slabšemu ponudniku, ne morem strinjati, o čemer obveščam slovensko javnost.
Mirko Juvan Zagorje
mali i oglasi
I Ug JLcUtil 1
S	".v".".
Ugodno prodam otroško sobo Tomaž (Marles) ter naslanjač rastegljiv v posteljo.
Mira Kmetič, Selo 57, 61410 Zagorje ob Savi,
tel.: (0601) 62-311
OBVESTILA
Zagorska knjižnica obvešča svoje uporabnike, da je uvedla novost v poslovanje.
KTa dom izposojamo (42) časnikov in revij -razen zadnje številke, ki je na voljo le v knjižnici.	□□□□□
REPUBLIŠKA UPRAVA Z4 ZDRAVSTVENO VARSTVO
OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA -
izpostava Zagorje ob Savi
odda v Zagorju na Cesti zmage 7 (I. nadstropje) v najem poslovne prostore v izmeri sto kvadratnih metrov. Vseljivo avgusta 91.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu (0601) 61 020.
□□□□□
Rdeči križ Zagorje obvešča, da v četrtek, 30. maja 1991, pripravlja akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, vse, česar ne potrebujete več, menite pa, da bo nekomu še v korist, postavite pred vhode stanovanjskih hiš in blokov. Med 17. in 19. uro bodo organizatorji pripravljeno odpeljali.
ŠSSSSSSKSSSRRSSSSSSSSSSK?^^
:>T~TOf firo Pirnar in Zdenko Savšek sta j:- k y J I uspešna podjetnika. Njun moto je: E\ A S "Znanje za kakovost izdelka". Pred '4~&j£mJmi-štirimi leti sta začela kot obrtnika. Danes že uspešno ponujata svoje inženirske storitve za strojegradnjo. Na tem področju sta specialista. Poudarjata, da je v teh kriznih časih le s strokovnostjo mogoče preživeti, pa še s tem se včasih zaplete.
-	Pred ustanovitvijo lastnega podjetja sta delala v STT. Kaj vaju je spodbudilo k temu, da sta zapustila tovarno?
"Za odhod iz STT ni kakšnega posebnega vzroka. Res je, da ni bilo pravega izziva. Ker ji« "nemirne duš d', sva se želela preizkusiti kot samostojna obrtnika, saj sprva še ni bilo možnosti za ustanovitev podjetja. Začela sva pravzaprav iz nič, le s pametjo in literaturo. Malo sva odvajala v lasten žep. Vlagala sva predvsem v znanje in opremo. Še danes je vse, tudi zasebno življenje, podrejeno izključno službi."
-	Vajina specializiranost je dokaj ozka. Kaj pravzaprav ponujata? Ali je v Sloveniji še kakšen biro, ki sc ukvarja s takšnimi storitvami?
"Ponujava predvsem računsko - teoretične analize strojev, naprav in jeklenih konstrukcij ter razvoj novih strojev in naprav, kar vključuje tudi izdelavo delavniške dokumentacije po zahtevah naročnika in razvoj novih strojev ter naprav z iskanjem najboljših tehničnih rešitev in s popolno tehnično dokumentacijo. To je res zelo ozka specialnost v strojništvu. Je nekakšna teoretična mehanika, oplojena s praktičnim problemom. Biroja, ki bi se ukvarjal s takšnimi storitvami, v Sloveniji še nisva srečala. "
-	Kdo so vajini naročniki? Sta sodelovala že tudi s tujimi partnerji, ali sc omejujeta zgolj na Slovenijo?
"Sprva sva delala predvsem za slovenske naročnike. Tudi zasebna poznanstva so pripomogla, da sva začela prodirati na zahodni trg. Razvilo se je sodelovanje s podobnim birojem iz Nemčije, prav tako sva navezala stike z nekim italijanskim podjetjem. Lani sva imela 10 odstotkov izvoza. V štirih letih sva sodelovala z okrog 35 podjetji iz Slovenije, ki so potrebovala najine storitve. Delo nama ni več potrebno iskati, naročniki se že sami oglašajo."
-	Pri delu sc verjetno srečujeta z mnogimi novimi idejami. Sta morda že kaj razmišljala o lastnem razvoju izdelkov, ali vsaj o širitvi biroja?
"Vbiroju smo zaposleni trije, imava tudi nekaj honorarnih sodelavcev. Najin cilj je biro srednje velikosti, ki bo zaposloval pet do šest ljudi. To naj bi bila majhna ekipa, ozko specializirana za to področje. Trudimo se, da hi bili čimboljši. Trenutno delava za znanega naročnika in nimava lastnega razvoja
izdelkov. V bodoče pa si želiva razvijali tudi nekaj svojega - morda organizirati proizvodnjo in se predstaviti z lastnimi izdelki."
-Lani so tudi v Zagorju razpisali obveznice, ki naj bi pomagale pri razvoju občine, z njihovo pomočjo naj bi se financirali tudi novi programi. Ali vaju te obveznice zanimajo? Kakšni so vajini pogledi na ta projekt?
” Zaenkrat še nisva razmišljala o teh stvareh. Projekt pozdravljava, še posebej, če bo učinkovit. Morda bova s širitvijo biroja
pri tem sodelovala tudi midva. Trenutno razmišljava predvsem o tem, kako dobiček še oploditi."
-Vlagata predvsem v znanje in razvoj. Sta morda v teh kriznih časih tudi vidva občutila kakšne neprijetne posledice?
” Tudi pri naju ni šlo vse gladko, zlasti lani. Vendar moraš biti sposoben proizvodnjo izpeljati in narediti izdelek. Ko je kupec zadovoljen, ti tudi plača."
MijaJužina
| KSEFT JEKSEFT
Zasavca berejo v osrednji Sloveniji. Torej je v središču pozornosti. Zakaj ne bi izkoristili njegovih strani za krepko in zanimivo reklamo. Podjetja, zasebniki in obrtniki - z Zasavcem boste naredili dober posel. Svoja naročila za |jj reklame nam pošljite na naš naslov do 10. junija 1991. Število strani za reklame je omejeno. Ne čakajte, da vas iz Zasavca in Zasavja izrine konkurenca!
DB
I
W
V.r
K
VZ
w
V."
f.yjT
-m*
■k. • • 'Ob.v.VVMgLV11111
-
* Ul BS5
OBVEZNICE ZA BOLJŠE DNI
KRATKE DÜÖÄÖE
Občini Trbovlje in Zagorje sta se odločili za nov projekt, s katerim naj bi bistveno spremenili težak gospodarski položaj. Izdali sta občinske obveznice. Obveznica je vrednostni papir, v svetu že dolgo znan. Štejejo jo za enega najvarnejših papirjev. Pri nas je pojem obveznice nov, kajti denarja smo bili vajeni le v gotovini. In zakaj so te obveznice tako vame? Občinske institucije delujejo v vsakem političnem sistemu. Obveznosti mora prevzeti, torej vsak sistem in tudi jamčiti zanje s sredstvi občinskega proračuna oziroma s svojim premoženjem. Vsaka od omenjenih občin je izdala obveznice v sku/mi vrednosti deset milijonov nemških mark. Zagorje je v apoenih po 250, 500 in 1.000 DEM in z 11-odstotno obrestno mero, Trbovlje pa po 200, 1.000 in 5.000 DEM, z 10-odslot-no obrestno mero. Obveznice Zagorja naj bi podpirale začrtano strategijo te občine. Trenutno so v priftravi investicijski programi in projektne dokumentacije za obrtno industrijsko cono ter vrsta podjetniških programov. Na drugi strani pa bo s pomočjo obveznic mogoča hitrejša gradnja infrastrukture (plinifikacija, lokalne ceste, vodovod...). Ž.e se pogovarjajo tudi z bankami in drugimi finančnimi institucijami o lom-bardnih kreditih (to so krediti na podlagi zastavitve vrednostnih papirjev). V Zagorju je v pripravi okrog dvajset podjetniških programov, v katere naj bi vlagala tudi občirui, saj pomenijo zagotavljanje novih delovnih mest, pa tudi dobiček. Medtem ko je v Zagorju polovica sredstev predvidenih za uvajanje podjetništva, polovica pa za razvoj infrastrukture, trboveljski projekt vključuje ohranjanje zdravih jeder tistih obstoječih delovnih drolij, ki so se znašla v hudih težavah in pa uvajanje podjetništva ter reševanje ekoloških težav. Delo z obveznicami je odgovorim, odločitve so težke in poleg strokovnosti je potrebna tudi sreča. Poti do izdaje vrednostnih papirjev so Se najlažje. Najtežja je prodaja oziroma usmerjanje tako zbranega ka/riurla. Ker pa je to dolgoročna naložita, rezuluiov ni moč prikazovati že danes. Sicer pa poznavalci pravijo, da projektom velja zaupati.
Ivana Laharnar
"SNEL IBER EUROPA"
V Hrastniku so se odločili za t.i. evropski delovni čas, čeprav bi mu lažje rekli hrastniški avtonomni delovni čas. Z zamikom začetka delovnega časa s šeste na sedmo uro so v bistvu samo nadomestili razliko med zimskim in poletnim časom, tako da zdaj vstajajo in delajo po soncu. Sicer pa so evropski rekorderji v hrastniški Steklarni. V službi se morajo pojaviti ob 6.50 uri, odidejo pa lahko ob 15.30. Torej vsak dan delajo 10 minut dlje od ostalih Evropejcev.
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Tudi Zasavje je imelo v teh dneh na Hrvaškem svojega vojnega dopisnika. Roman Rozina je zastopal poleg televizije Slovenija tudi zasavsko zeleno-črno zastavo. Mimogrede povejmo še to, da samostojna Slovenija ne ve, da imajo vojni dopisniki po svetu, tudi v Evropi poseben status, plačo, dnevnice in zavarovanje. Pri nas pa je to delo vrednoteno kot koryiöek posebno zastranjenih. Vseeno je Roman dobrodošel. Morda bo kdaj povedal še kaj o avtonomni konfederaciji mest HTZ (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje).
VSAKO LETO PUNČKA
Zagorska S ve a ima tudi za letos velike izvozne načrte. Načrtuje namreč, da bodo na tujih trgih prodali za ducat stotisočakov dolarjev svojih izdelkov. Pred tednom dni so predstavili nov kuhinjski program Lea, čisto pred predstavitvijo pa je t.i. vikend kuhinja iz masivnega lesa-spet z ženskim imenom: Ajda. Čakamo lahko le še na kuhinjski program za samce. Ali se bo imenoval Miroslav, Emil, ali Tomaž?
ZAPRTE PLAČILNE OVOJNICE
Govori se, da so nekateri direktorji po Zasavju nabavili precejšnje količine srednjih in velikih ovojnic. Za svoja nadomestila osebnih dohodkov, namreč. Žal ne vemo, ali zato, ker je denarja res toliko, recimo osemdeset tisočakov, ali zato, da bi skrili, da denarja ni toliko. Bistvo je, da deluje radovednost.
A.G.
POTROŠNIŠKO OGLEDALO
PRODAJALNA	Kava Barcafe 100 g	Sirup Malina 1 liter	Prašek Ava 3 kg	Olje Zvezda 1 liter	Sladkor lkg	Riž glazir lkg	Vino Vipavec beli 1 liter	Moka tip 500 lkg	Toalet. papir- listi
Diskont Izlake	23,70	33,30	93,60	31,10	12,90	35,90	36,10	9,70	6,95
Potrošnja -Market Zagorje	19,60	42,80	101,60	26,60	14,90	38,20	39,90	11,10	7,50
KZ Izlake -Ajda	25,40	42,90	99,30	25,60	12,40	40,00	41,40	10,90	11,80
Emona- Zagorje	-	37,50	99,60	25,60	13,35	40,00	40,30	11,90	8,40
Trg. Drašlar v Orehovici	26,00	33,00	-	25,80	15,70	21,30	42,80	10,10	8,90
Diskont rbovlje	24,40	36,00	98,00	24,80	14,80	37,60	36,70	9,15	11,10
Prvi jtmij-Hrana	26,00	44,70	-	25,80	17,30	40,80	-	12,50	12,30
Merx	25,30	39,10	102,50	23,40	14,00	39,20	42,70	10,40	10,90
Emona	-	48,80	99,60	26,60	15,40	21,50	-	10,80	11,80
Zasebna trg. Starina	26,50	40,20	-	25,80	14,10	40,20	-	10,40	4,40
Diskont Hrastnik	24,30	46,20	-	31,60	12,30	19,50	-	8,80	-
Merkator Hrastnik	25,40	51,00	-	34,20	13,00	34,00	-	9,60	6,20
Emona	-	39,00	99,60	26,60	13,40	21,60	42,40	10,40	6,20
Diskonr Kupec, Brdce	24,90	36,00	102,60	27,90	13,80	36,50	36,80	10,20	700
Cene sredi maja 1991
Pripravila A.K.

K&rfSkSg&fcfc gKS222l ¥*££■ *£**•■ ::«
Sredi maja je na zasavskih zavodih za zaposlovanje zastrašujoče poskočilo število nezaposlenih. Konec aprila je bilo v Hrastniku 324 nezaposlenih, v Trbovljah nekaj manj kot 700, v Zagorju skoraj 500. Po stečaju Iskre in Varnosti pa seje spisek nezaposlenih podaljšal na okrog tisoč imen v vsaki občini, izjema je zaenkart še Hrastnik.
Kje so časi, ko je delo iskalo od 40 do 80 nezaposlenih.
I.L.
KOMU
ZVONI
Po letu dni novega načina življenja in uveljavljanja novih medsebojnih odnosov smo sc znašli v navskrižju med predvolilnimi obljubami in sedanjim stanjem. Razkorak najbolj boleče občuti volil ec, preprost človek, ki ima v pluralistični družbi začuda še najmanj moči in možnosti vplivati na dogajanje v svoji okolici, kaj šele na dogodke v parlamentu. Sc pristojni kdaj vprašajo, kako vse današnje dogajanje sprejema delavec, ki je ne glede na svojo prejšnjo pridnost ali lenobo, nenadoma postal socialni podpirance. Kako naj sc odziva na politične razglase, visokodoneče deklaracije in resolucije, ko pa ga nenehno gloda skrb, kako preživeti, kako zagotoviti golo preživetje svoji družini. V naših obledelih rdečih revirjih je vse več ljudi na spiskih zavodov za zaposlovanje, vse večje takšnih, ki jim socialne podpore predstavljajo edini vir za preživetje. Vse večje dovčerajšnjih proizvajalcev, ki so stroj zamenjali za čakanje na delo. Vse več pa je tudi prolctarccv-čc sc ta izraz še lahko uporablja, ki ne prejemajo nikakršnih dohodkov. V vseh treh naših dolinah so nekdanji močni gospodarski kolektivi, da bi ohranili svoja zdrava jedra, ustanovili nove firme, stare pa prepustili stečajem. Velikopotezno čiščenje gospodarstva s stečaji pa naši družbi ne diši več. Zato so namreč preveč oblegane socialne jasli , medtem ko zadrževanje stečajnih postopkov daje vendarle nekaj močnosti za sprotno šivanje pokajoče socialne vreče.
Pri tem sc le tu in tam spomnijo doma čakajočih dovčerajšnjih proizvajalcev. Delavcem, ki so še v starem podjetju, a čakajo doma, ni mogoče izplačati niti dela plače iz prilivov, ki so usmerjeni v novonastale firme. Podpore za nezaposlene ne morejo dobiti, ker stečaj ni končan, tako ostajajo brez prihodkov, ne da bi koga za to bolela glava. V razvitem svetu zanje poskrbijo, mi v razviti svet šele hitimo. Zdi se, da bo cilj za marsikoga dosežen prepozno.
STEČAJNI INŽENIRING
Kaj storiti s podjetjem, ki je prej zadolženo in ne more več finančno pokrivati svojega proizvodnjega procesa? S takšnim vprašanjem se ukvarjajo v marsikaterem kolektivu, ki se je znašel pred stečajnim postopkom in katerega usoda je bolj ali manj v rokah upnikov. Zadnji čas se je uveljavil obrazec takoimenovanega programiranega stečaja, ko podjetje, še preden SDK zanj predlaga uvedbo stečajnega postopka, ustanovi novo firmo in vanjo vloži večino svojega premoženja. Proizvodnji program ostaja enak staremu, opuščeni so njegovi neperspektivni deli. In ker morajo s takim načinom reševanja soglašati tudi upniki, ki v novem podjetju (če seveda verjamejo v njegovo prihodnost) večji del svojih terjatev spremenijo v kredite in vrednostne papirje in postanejo delničarji. Vsi doslej izpeljani programirani stečaji in tudi tisti, ki jih v Zasavju še pripravlja, imajo nekaj skupnega. Brez zaposlitve ostaja precejšen del zaposlenih v starih podjetjih, v novih pa dobijo stalno delo le tisti, ki so za proizvodnji proces nujno potrebni. Novi direktorji so pri zaposlovanju karseda previdni, saj želijo, da bi nova podjetja že v začetku poslovala vsaj z minimalnim dobičkom. In zdaj še druga plat. Sklep o ustanovitvi novega podjetja mora izglasovati delavski svet starega, kar formalno pomeni, da dvigne roke zato, da bo velik del članov kolektiva ostal na cesti. Odločitev je vsaj na prvi pogled lažja, ker druga možnost največkrat prinaša samo stečaj in likvidacijo starega podjetja. Tudi če se njegova vrata zapro le za krsySi čas, to zanesljivo pomeni pretrgane poslovne vezi in izgubo domačih, predvsem pa tujih kupcev.
Ohranjanje zdravih delov proizvodnje in čeprav manjšega števila delovnih mest je oh sedanjem naraščanju brezposelnosti s širšega družbenega vidika brez dvoma izjemno pomembno. Nič pa ne pomeni tistim, ki ostanejo brez socialne varnosti. Brez dela, brez pravic do premoženja, ki so ga leta soustvarjali, čakajo na milost, da se bo začel steösyni postopek. Da bodo dobili delovne knjižice in se z njimi postavili v vrsto na zavodu za zaposlovanje. Njihova pot ponižanj se takrat šele začenja.


DAVKE PREKOPAVA...
PASTI
Dohodnina, ki velja pri nas od začetka letošnjega leta, spada med progresivne davke. Do letos je bila obdavčitev proporcionalna. Razlika je v tem, da sc pri proporcionalni občdavčitvi različno visoki dohodki ene vrste (npr. plače, dohodki obrtnikov itd.) obdavčujejo v enakih odstotkih, pri progresivni obdavčitvi pa se višji dohodki katerekoli vrste obdavčujejo bolj kot nižji dohodki. Grafično je to videli takole:
. ■ a	- m  
19%
% obdavčitve

lil i

proporeionalno (do kuncu 199(1) 7
. : . > ■ ■'
: 1,1 BOD___________________________
dohodek
Meja 1,1 povprečni slovenski bruto dohodek pove, da se po novem
F*" I

dohodki, nižji od te meje, obdavčuje manj kot lani, višji dohodki pa bolj. Zaključek proporcionalne obdavčitve na 80 % pa predstavlja davek od skupnega dohodka občanov, ki ga tudi ni več, plačevalo pa gaje okrog 15.000 najbogatejših Slovencev ob koncu leta. Z dohodnino so dohodki obdavčeni od 19 do 45 odstotkov. In kje je past, na katero moramo biti pozorni? Vse leto plačujemo akontacije dohodnine, konec leta pa pride do poračuna. Formula, po kateri se plačuje akontacija preko leta, je pri plačah, dohodkih obrtnikov in pokojninah taka, da vse leto plačujemo davek po progresivni slopni in bo na koncu leta poračun malenkosten. Avtorski honorarji, dobički od kapitala (npr. od prodaje nepremičnine), dohodki od premičnine (npr. nepremičnina) in še nekaj manjših vrst dohodkov pa se preko leta obdavčujejo proporcionalno in bo zato poračun ob koncu leta pomemben, saj bo treba plačati Še znatno razlika Vzemimo si grafični primer zaposlenega, ki poleg plače, kije tako visoka, da se obdavči s 35 odstotki zasluži še nekaj avtorskih honorarjev, ki se po zakonu sproti
obdavčujejo s 15 odstotki.
15%
% obdavčitve

~ "illiiiiiilil!
....
.
v.v,v.v,v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.vv.v.\v.
: ..................................................... :
;
dohodek
Ob koncu leta bo torej jasno, da ta oseba spada v dohodkovni razred, ki sc obdavčuje s 35 odstotki, da je ves davek na plačo plačala že preko leta, da pa mora doplačati še 20 odstotka od vsakega avtorskega honoraija za nazaj. Torej njegovi neto honoratji preko leta niso bili taki, kot jih je dejansko dobil, temveč manjši, nakar je treba seveda računali vse leto. Vendar brez panike. Novi sistem dohodnine, ki zagotavlja davčno enakopravnost in večjo socialno pravičnost , zaenkrat še ne bo deloval povsem tako, kot je zamišljeno, ker bo treba doplačilo konec leta plačati v današnjih dinarjih. Te pa bo medlem že dodobra načela inflacija.
■
...Janez Kopač



SILVA STRUMELJ
Trgovina z mešanim blagom -vedno na zalogi -akcijske prodaje vin in drugih izdelkov
-konkurenčne cene -dobra založenost -samopostrežni način prodaje Odprto od 8h-12h in od 15h do J8h, sobota od 8h do 12h.
Naselje na šahtu, Kisovec, tel:(0601) 71-504
13 D S
LIBERALNO - DEMOKRATSKA STRANKA
Študentje, dijaki!
Občinski odbor Ubcralno-dcmokratske stranke LDS Zagoije ob Savi,
VAS VABI NA MLADINSKE DELOVNE TABORE: -EKOLOŠKI TABOR "OKOIJE '91 ” -RAZISKOVALNI TABOR "ZAGORJE '91” -SOCIALNI TABOR
Prijave sprejemamo na sedežu OO LDS Zagoije,
Cesta zmage 33, tel.:(0601) 61- 013 FVsrcdujcmo informacije o 700 mednarodnih taborih v 25 državah sveta.
PRIDRUŽITE SE NAM, MI GREMO NAPREJ...
l.. .......... ...e...
. ušrAN im, z:4fuW=. fAbriK.^#
NOßENä PsRSRsKnVa— KORC- JsST Nečai \=Č &iT
zfiaavc '' •


vprašanje visi v Hrastniku že nekaj časa. Kdo so dekleta, ki so najprej stanovala v hotelu Jelka, potem pa so jih priselili zaradi manjših stroškov v dijaški dom. Olja, Elena in Olga so Ukrajinke iz Markova, Svetlana in edini fant v skupini Dimitrij sta izTallina (Estonija).
v Hrastniku je skupino Selena z vzhoda pripeljal Simon Pufler, direktor zasebnega podjetja M&MP druo. iz Hrastnika. Posel se je pričel s posredovanjem bolgarske firme Acrobatics Fitness Show. Dekleta so bile nekaj časa v Bolgariji, kjer so stradale, tri mesece v Srbiji so dobro preživele, pa tudi nad še ne odcepljeno Slovenijo se ne pritožujejo.
Nastopajo vslovenskih diskotekah, njihov program vsebuje balet, Show dance; boogis kan-kan, erotične točka.."Predstavili so se že tudi v Zagrebu in snemali za w Maribor," pravi Pufler. Njihov večerni nastop je vreden od 500 do 600 nemških mark. Kaj je z dekleti? So to plesalke, držijo govorica da služijo tudi na drugačen način? Simon Pufler je dejal: "Dekleta zaslužijo okrog 700 nemških mark mesečno. Niso kurbe. Naj kdo dokaža da je katera od teh deklet z njimi spolno občevala za denar, če lahko. Prav gotovo na" Tako Pufler. Deklet s tem nismo morili. Preverjali pa tudi nismo, v žepu ni bilo sto mark, kolikor naj bi stala ena noč po hrastniških govoricah, zato lahko verjamemo managerju. Ali pa tudi na Kakor je komu drago. Dekleta so vsekakor prijetna, povečini študentke, stare od 18 do 22 let. Kramljanje z njimi ne dela težav, saj kar dobro tolčejo srbsko. Olga namerava ostati celo v Sloveniji, kjer bi rada študirala biologijo. Ostale pa so skupaj z Dimitrijem po seriji nastopov po obmorskih krajih jeseni vračajo domov, za tiskt$ ki nimajo možnosti obiska diskotek (hude žene itnJ, objavljamo nekaj slik, ki jih lahko vidijo na njihovih nastopih.
Marko Planinc
trgovina
Nudimo vam avtomatcrial in opremo iz programa Zastava,Golf, Renault. Prav tako vam po naročilu priskrbimo rezervne dele za ostale vrste avtomobilov, v najkrajšem možnem času.
AS trgovina d.o.a, Naselje na šahtu 12 Kisovec, tel.:(0601) 61-468, lax.:80601)71-306
HCK>XKXK&NKMM>KH>EHX">>>K)O44bbobbboOOOOObO0Obbb444'
• •••••••••••- - . . ................. • • • • •
VESNA NA JAPONSKO
Med devetimi zbori s celega sveta bo od 23. julija do 6. avgusta na svetovnem festivalu mladinskega petja v japonskem mestu Hama-matsu prepevala tudi zagorska Vesna. Festival bo potekal ob osemdesetletnici mesta, ki šteje 640.000 prebivalcev in je središče znane industrije Yamaha. To mesto naj bi postalo svetovno mesto glasbe; je napovedal tukajšnji župan.
Pevci Vesne bodo v štirih festivalnih dneh predstavili pesmi slovenskih avtorjev od renesanse do moderne; pa tudi pesem naroda, v tednu dni po festivalu bodo vsak dan pripravili celovečerni koncert po provincah tega mesta.
zbor šteje petinšestdeset članov, žal pa jih bo na dolgo in zanimivo pot odšlo le petindvajset. Število udeležencev so določili gostitelji, gostovanje našega zbora pa so podprli številni sponzorji iz Slovenija Vodja zbora Rihard Majcen je s kvaliteto svojih varovancev zelo zadovoljen. Da res dobor pojejo, so dokazali konec aprila na koncertu ob -120—letnici mladinskega petja v Zagorju, 70-letnici kulturnega društva Vesna in 50-letnici OF. Ob jubileju Je zbor izdal kaseta ki so jo posneli kar v Zagorju v kulturnem centru Delavski dom in cerkvi. Še ta mesec pa bodo odšli, tokrat vsi pevci, na tridnevno koncertno turnejo po Avstriji. Dirigent je zadovoljen z vnemo pevk in pevcev, ki radi hodijo na vaje in znajo trdo delati. To je veliko Jamstvo, da bo zbor tudi v prihodnje uspešen. Razveseljivo pa je tudi, da niso osamljeni, saj delajo ob veliki podpori mesta, šol, podjetij, staršev. Rihard Majcen je želel ob tej priložnosti izreči v svojem in v imenu mladih pevcev zahvalo vsem, ki so omogočili, da zbor poje in bo pel.
Ivana Laharnar
Če so se prve plesne predstave z imenom balet pojavile ob koncu 15. stoletja predvsem na italijanskih in francoskih dvorih in če je ples dejansko oblika človekovega izražanja z gibi že od praveka, potem je treba vsakršno spoprijemanje s to zvrstjo beležiti, saj se konec koncev zgodovina piše vsak dan.
Na zagorski oder je krivulja usode v sodelovanju s koreografinjo U>jkr> Beuennann postavila baletno predstavo z naslovom Čudežna prodajalna lutk. Zgodba tu sploh ni važna in zato je preprosta: prodajalka Ana ima prodajalno lutk, od katerih je naj ljubša Urška. Ko čaka na kupca, z lutko tudi pleše. Ker je čudežno vse, se njenemu plesu pridružijo še vile. Vse do trenutka, ko v prodajalno slopi dama s hčerko, ki jo Anina najljubša lutka prevzame na prvi pogled, lskaže se, da prodajalka te lutke noče prodali in ji zato razkazuje druge lutke. Kot je v pravljicah navada, se v spor umešajo dobre vile in te pregovorijo Ano, naj mali ustreže. Ta se s težkim srcem odloči, da lutke ne bo prodala-ampak podarila, saj najljubše stvari navadno podarjamo. Tega se vsi neskončno razveselijo in zaplešejo poslovilni ples od lutke Urške. V predstavi je kar petdeset balerin pokazalo, kaj vse so se do sedaj naučile v baletni šoli Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Vojke
Beuermann. liste, ki hodijo k Vojki že od vsega začetka, so tu že Sest let, povedati pa je treba, da tudi malčki, ki so s prvimi baletnimi koraki komaj začeli, vedo, kako se morajo obnašati na odru. S prijetno predstavo, v kateri so dali vedeti, da jemljejo balet čislo zares in da to ni samo prestopanje z noge na nogo, so zasijali z izvirno scenografijo in scenskimi kostumi. Očitno smo podobno predstavo v Zagorju že dolgo pogrešali. \bjka je povedala, da je zalo potrebno predvsem delo in povdariti moramo, da jim je vse to na nek način omogočila pokojna Mary Jurca, ki je hišo na Kosovelovi podarila z namenom, da bi se balet razvijal naprej. Pravi, da se mladim trudi ponuditi čim močnejšo tehnično podlago, saj je potrebno obvladali zlasti osnove klasičnega baleta, da se plesalec dobro znajde v času in prostoru. Njej je to poklic in skorajda življenska okupacija. Zdaj se trudi, da bi raziskala gibe-simbole znotraj modernega plesa. Saj-časa ima še dovolj.
Pomembno je, da je ples prispeval in še prispeva k vzgoji mladega človeka, da ga vspodbuja k aktivnemu soustvarjanju kulturnega življenja. To pa so že prvi koraki k napredku; umetnost je kot življenje: spreminja se in vedno znova obnavlja.
Petra Radovič
ABELcgc/iO
pripravili: Nande Razboršek, Fanči Moljk, in misteriozna A.H.
-Gledališki abonma v Hrastniku
seje iztekel v aprilu. Obiskovalci so bili z izborom letošnje sezone zadovoljni. V anketi ob zadnji predstavi so anketiranci dejali, da bodo ostali abonenti tudi v bodoče. Zanimivi so bili predlogi. Še vedno si večina želi komedije ter predstave z duhovitimi besedili. Predlagajo še kakšno operno predstavo, balet, glasbeni večer.
Radi bi videli najboljše predstave sezone.
Če ni mogoča izvedba na hrastniškem odru, kar v matičnem gledališču.
-Igralska družina iz Čemšenika je bila letos edina, ki seje v Zasavju pripravila za tekmovanje gledaliških skupin. Zelo strokovna komisija iz Ljubljane, njen član je bil tudi znameniti mariborski gledališčnik Vili Ravnjak, je menila, daje na predstavi Spomenik pri Hrastovcu, uživala. Predstavo bi takoj vključili v razred etnoloških gledališč, če bi republiško tekmovanje takšno zvrst vsebovalo.
Čemšeniškim gledališčnikom je uspelo, da so to zgodovinsko igro odigrali tako, kot sojo igrali naši predniki. Vseh sodelujočih je bilo okoli petdeset Igro je režirala Grela Pregrad, z njo pa pridno gostujejo po okoliških krajih. -Svet slikarske kolonije Izlake-Zagorje je pred kratkim razposlal vabila za 28. srečanje v koloniji na Izlakah. Organizatorji računajo, da sc bo tudi tega delovnega srečanja udeležilo okoli deset akademskih slikarjev iz domovine in tujine. Glavni sponzor kolonije bo TKI Hrastnik, domače sponzotje pa člani sveta še iščejo.
-V hotelu Medijske toplice, ki so si v Zasavju pridobile precejšen ugled tudi z likovnimi predstavami, sc dogovarjajo z akademskim slikarjem Tomažem Perkom, da bi tu pripravil samostojno razstavo. Njegove slike naj bi zamenjale sedanji izbor iz zbirke izlaške slikarske kolonije. -Dekliški zbor Zora iz Čemšenika, ki sc zadnje mesece zelo intenzivno vključuje v zagorsko kulturno življenje, pripravlja samostojni koncert v zagorskem Delavskem domu, obenem pa načrtuje tudi snemanje za radio Slovenija. -Zagorski oktet, ki ga uspešno vodi Tomo Brezovar, ima številne oboževalec tudi v Avstriji. Postal je stalni gost na nekaterih tamkajšnjih prireditvah, pred kratkim pa je nastopil v Ncstclbachu, kjer je vzorno zastopal zagorske kulturniške barve. -MPZ Vesna iz Zagorja, ki jo vodi Rihard Majcen, je z bogatim koncertom zaznamovala 120-lclnico mladinskega petja v Zagorju, zdaj pa ima pripravljeno prtljago za gostovanje v Grosslobmingu v Avstriji, kjer bo imela dva koncerta.
-Okvirni program Kapela Medija
predvideva v maju mašo, v juniju pa enotedensko slikarsko šolo v hotelu Medijske toplice in na grajskem dvorišču. Glavni organizator so Toplice, šola pa bo delovala na principu tržnosti. -Tudi v Zagorju seje istekcl gledališki abonma, kije bil predviden za sezono 1990/91. Abonenti in najbrž tudi organizatorji menijo, daje bil kljub nekaterim zamenjavam in
dopolnitvam zanimiv in vreden ogleda. Abonenti so lahko videli naslednja odrska dela: A. Kertesz: VDOVE, E. Albcc: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF, J. Bricairc: LAŽNIVKA, V. Modemdorfer: CAMERA OBSCURA, M. Frayn: HRUP ZA ODROM (dodatna) in OPERNI VEČER ljubljanskih solistov.
v v
MATEJ ZUPAN
-Od 17. do 21. aprila je v Hercegnovem potekalo zvezno tekmovanje glasbenikov solistov, na katerem je izjemen uspeh dosegel Zagorjan Matej Zupan. Nastopil je v konkurenci pihalcev in osvojil prvo nagrado ter tako še enkrat potrdil, da njegovi uspehi v preteklih letih niso bili tiaklučni. Prvo nagrado je Matej osvojil te pred petimi leti v Dubrovniku, netto pa £ pred tremi leti še v Ljubljani, obakrat na zveznem tekmovanju. Sicer pa je Matej študent na Glasbeni akademiji v Ljubljani in poleg študija poučuje tudi na nižji Glasbeni šoli v Zagorju. Z glasbo se je pričel ukvarjati te s šestimi leti, najprej z igranjem na blok flavto, kasneje pa je vzel v roke ta lep, svetleč inštrument, kot ga sam imenuje. Za Matejeve začetne korake so najbolj zaslužni njegovi domači, učitelj flavte, Ivan Jerin pa je pritisnil piko na i, ki je Mateja peljala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano. Sedaj se poleg studijskih in drugh obveznosti dodatno izpopobijuje v hirenzah. Redno igra v orkestu Radia Ljubljane, poleg tega pa z mnogimi orkestri in glasbenimi skupbiami precej nastopa v tujini, tako v solističnih vlogah kot tudi v vlogi substituta v orkestrih.
Vendar pa mu ob obilici obveznosti, kot sam pravi, zares veliko pomeni igranje v Delavskem pihalnem orkestru Zagorje.
Poleg dobre glasbe mu ta orkester prinaša predvsem sprostitev in nabiranje novih moči.
ft
\
::
i
>!
£
*.
>!
y.
v
v
v
v
v
::
v
-Posamezniki in skupine: sporočajte uredniškemu odboru, kaj ste in kaj boste kulturniškega pripravili.
Brez vaše pomoči bo naše zabeležimo brez prave soli. Bilo bi škoda.
Pripravil: N. Razboršek
F.M.
-Naj mlajši glasbeniki klavirskega oddelka hrastniške Glasbene šole so pripravili celovečerni program skladbic Igorja Dekleve. Na koncu koncerta je na klavir zaigral tudi gost vcčcra-Igor Dekleva sam. -Marca so sc tudi hrastničani udeležili 20. tekmovanja učencev in študentov glasbe republike Slovenije na Vrhniki. Med 252 sodelujočimi je klarinetist Dominik Žužman z Dola (razred Vanje Tomca) v svoji kategoriji prejel tretjo nagrado. Konec marca je bila v hrastniškem delavskem domu revija mladih glasbenikov. Posvečena je bil Mozartovemu in Gallusovemu letu. Sodelovali so učenci glasbenih šol iz Ljubljane, Notranjske in Zasavja. Konec aprila so hrastniški glasbeniki pripravili celovečerni nastop učencev in učiteljev, ki so sc na Mozartovem večeru spomnili 200. obletnice velikega glasbenega genija. Sodeloval je tudi šolski otroški pevski zbor, o življenju in ustvarjanju Mozarta pa je spregovorila Elza Jakšič.
Zabeležila: F. Moljk
TRBOVELJSKI KULTURNI PREGLED
-Približno 300 abonentov si je sredi aprila v Trbovljah lahko ogledalo še zadnjo od petih predstav v letošnji sezoni. Abonma za osnovnošolce se je iztekel že nekoliko prej.
-V knjižnici Toneta Seliškarja je v soboto razstavo čmo-belih fotografij velikega formata postavi Simon Janšek iz Hrastnika, njegov rojak Anton Wolf pa je 10. maja v Delavskem domu podrl razstavo slik. Cvetje, priroda in irulustrijska termtika v cilju so pritegnili kar 500 obiskovalcev. Zadnjega dne t.m. -na predvečer občinskega praznika-se obeta tradicionalno srečanje likovnih društev, Dolik z Jesenic in domačega Relika. -Sredi meseca so zapeli in zaplesali zasavski cicibani, zad njega pa na mladinski pevski festival v Celje odhaja pevski zbor iz Trbovelj.
-Ko je že kazalo, da se bo po dolgih letih v gradiču laške gospode spet nekaj zanimivega dogajalo (literarni večeri, pogovori z znanimi Slovenci, klubski sestanki...), sta Helena Kastelic in Aleš Gulič, ki sta prostore najela, pogodbo prekinila. O tem je razpravljal tudi trboveljski IS. Njegovi člani so menili, da bo odslej potrebno temeljito premisliti, komu bodo v bodoče Gradič oddali v najem.
A.H.
Hrastniški športniki najbrž še dolgo ne bodo ponovili rekordnega leta 1988, ko so v treh disciplinah: namiznem tenisu, streljanju s serijsko zračno puško in kajakaštvu na divjih vodah, osvojili kar štiri naslove državnih prvakov. Edini, ki so ostali na ravni dosežkov iz leta 1988 so strelci SD Rudnik. Franc Rešetar, Željko Hrnčič in Rajmund Cvetko, kar nekako ne morejo s kroga najboljših. Sezona 1990/91 se za hrastniške športnike ni začela vzpodbudno. Pa vendar, Rajmund Cvetko je presenetil vsa dokazal, da so izkušnje še kako pomembne in posamični naslov je ostal v Hrastniku v isti sredini-SD Rudnik. Ko smo novemu državnemu prvaku čestitali in ga pobarali, če ne gre naslov pripisati tudi
sreči, nam je takole odgovoril: "V vsakem športu moraš imeti, če hočeš uspeti seveda, tudi kanček sreče Brez tega ne gre Toda še bolj pomembno kot to, se mi zdijo izkušnje, z njimi je povezano tudi pravilno tempiranje forme Ekipno v tej sestavi nastopam skupaj že 14. leto To je čas. v katerem smo si nabrali dovolj izkušenj in naučili še marsikaj, kar sodi zraven. V začetku naše skupne poti smo tempirali formo že kar na startu in s tem osvajali nepomembne lovorike Z leti smo znali svoje moči in trening prilagoditi tako, da smo bili najbolj pripravljeni takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Zato se ne gre čuditi uspehom, ki jih dosegamo v zadnjih letih."
Sicer pa je prav, da doslej edinega hrast-
niškega prvaka v letu 1991 malo bolj predstavimo. "Rodil sem se pred 35 leti, po poklicu sem rudarski tehnik, zaposlen v hrastniškem rudniku. Sem srečno poročen, oče dveh deklic Prvič sem se srečal s streljanjem v rudarski šoli, načrtno pa se z njim ukvarjam od prihoda v Hrastnik leta 1977. Kar zadeva športne poti, smo menda osvojili vse, kar se je v tej konkurenci osvojiti dalo. zato resno premišljujemo: da bi se preusmerili v mednarodni program. Ne le zato, ker nam je; zmanjkalo motivov, ampak je takšna odločitev tudi posledica stanja telesne kulture in tekmovalnega športa nasploh." je dejal Rajmund Cvetko.
ROKOMET V NOVI DVORANI?
Rokometaši trboveljskega STT-Rudarja se po 26. letih pohajkovanja po republiških ligah pripravljajo na slovo od njih.
Naši krepki rudarski sinovi so si že na začetku letošnje sezone zadali cilj, da se iz republiške preselijo v II. ZRL. To je bila za trenutne razmere hvalevredna, optimistična, predvsem pa pogumna odločitev. Kdo od naših bralcev bi sc utegnil spomniti tistih krasnih časov, ko so Trboveljčani stopali v korak z jugoslovanskim vrhom. Dušan Žagar, trener, pravi: Prepričani smo, da smo si cilj zastavili realno. Vendar sc ob tem nehote zastavlja vprašanje, ali je Zasavje pripravljeno podpirati šport na takšni ravni tudi s finančne plati. Pogodba o sponzorstvu s STT sicer obstaja, vendar trenutno le na papirju. Mi vztrajamo in skupaj s STT upamo na boljši jutri. Dejstvo, da vztrajajo, si ne smemo razlagati s tem, da rokometašem že teče prek roba, pač pa, da jim drugega tako ali tako ne preostaja. Piskrčck so že izpraznili, kam pa naj bi ga pristavili za okrepitev z dvema poceni igralcema iz. SZ ali ČSSR, pa še ne vedo.
Nov problem sc pojavlja tud! s prostorom, kjer naj bi se rokomet II. ZRL dogajal . Dvorana Osnovne šole Trbovlje ne ustreza niti za treninge, kaj šele za tekme,'II. ZRL. Dvorana je prevroča, zrak soparen, da o tribunah, opremljenosti in garderobah sploh ne izgubljamo besed. Od 7.30 do 17.30 dvorano uporabljajo zdolgočaseni osnovnošolci. Za njimi prihajajo v dvorano še rokometaši in košarkarji. Slednji jo zapuščajo šele ob 22. uri.
Koliko tako ali drugače predelanega kisika, prahu in umazanije se nakopiči v tako dolgem delavniku, ni potrebno poudarjati. Prav zato je trener Žagar kar naravnost povedal: Če želimo tekmovati v II. ZRL nikakor ne bomo mogli ostati pri eni sami dvorani. Skrajni čas bi že bil, da končno dobimo nov večnamenski športni center, o katerem že sanjajo generacije Trboveljčanov. Kolikor pa so zadeve znane, bomo prej brez II. ZRL, kakor pa, da bi si odgovorni odrezali tanjši kos kruha. Mna tribuna je v Trbovljah bolj Izjema kot pravilo. Konce koncev pa to sploh ni čudno, kajti za goreče navijače ni poskrbljeno niti tako, da bi si z brezalkoholnimi pijačami vsaj za silo poplaknili boleča grla in ohladili razgreto kri. Vzrok? Rokometnemu klubu ne dovolijo (kdo in zakaj ob drugi priložnosti), da bi vsaj med tekmo začasno odprli bife. Rokometašem pa bi tud! tistih nekaj fičnikov prišlo prav. Pa kaj, ko pri odgovornih vedno naletijo na gluha ušesa. Zaželimo jim športno srečo in pa; VIDIMO SE V NOVI DVORANI!
Ali pa tudi ne?

Barbara Kus
Že nekay tisoč let je znano, da ljudje ob pomarukaryu kruha postanejo toliko bolj željni iger. Da pa Zagorjani (Zasavci?) v tem nismo nobene izjeme, smo dokazali na zadnji nogometni tekmi med NK Proletarec iz Zagorja in NK Svobodo Ultra iz Kisovca, ki je bila v nedeljo, 14. aprila 1991. Kljub deževnim obetom, se je tik pred tekmo razjasnilo in "stadion" v Kisovcu je zasedlo več tisoč gledalcev. Ker se je dokay nezanimiva tekma končala z izidom OD, se rajši posvetimo navijačem. Že pred začetkom tekme so pristaši NK Svobode Ultra zasedli pokrito tribuno in veselo zmerjali NK Proletarec in njegove navijače. Po prihodu zagorskih (boy ali mary pijanih) navijačev, so jim le-ti vrnili z isto mero. Za edino zanimivost v prvem polčasu je poskrbel mladoletnik iz Zagorja, ki je zaradi prevelike količine zaužitega alkohola enostavno padel v nezavest. Z rešilcem so ga odpeljali na izpraznitev, potem pa predali v domačo oskrbo.
Da so organizatorji pri vhodu preslabo pregledali navijače iz Zagorja, se je pokazalo nejkaj minut po začetku drugega polčasa. Ker je bila tekma premalo živahna, so sklenili, da jo je treba popestriti. Prižgali so kakšnih petnajst bakel, ki so za dobrih deset minut ovile igrišče v meglo in tekmo je bilo treba prekiniti. Ne miličniki ne redarji niso posredovali, so se pa predstavili bližje Zagorjanom. Do konca tekme so prepotentni navijači in nervozni redarji izzvali še nekay manjših obračunavanj in eno (nepotrebno) posredovanje miličnikov. Večjega pretepa pa ni bilo. Izkupička organizatorjev rajši ne bomo preštevali, končni obračun pa bi bil nekako takšen: neknj na smrt pijanih navijačev, več deset živčnih redarjev, štirje samozavestni miličniki in nenazadnje množica gledalcev, ki se je kar dobro zabavala. Dandanašnji pa je dobra zabava tudi vredna nekay truda.
<%j Jože Ranzinger ml.
S P ORT ETI RAPORT
/7
<?—
*
/*-
'J
<•—
X
A«
/*
'J
P
k-_
*
A«
/*-
'J
P
k-_ *
PLAVANJE
Dvajset kadetov in pionirjev trboveljskega plavalnega kluba Rudis-Rudar je zadnji vikend preživelo v Dolenjskih Toplicah. Tam ni bilo najbolj prijetno, saj jih je kljub poslal na vikend priprave.
ROKOMET
ŽRK ORIA Zagorje je spomladanski del prvenstva I. slovenske rokometne lige zaključil na četrtem mestu, kljub temu da prva vratarka Bolta vse prvenstvo ni igrala. Pričakuje namreč naraščaj. Čestitamo!
Predstavniki RK PARTIZAN Zagorje pa niso tako uspešni kot njihove Zenske predstavnice. Sicer je res, da se borijo za drugo mesto, vendar v II. slovenski ligi.
B.K.
KOŠARKA Zasavski
predstavniki so v republiških ligah končali prvenstvo na mestih, ki so si jih prislužili. Sedaj pa so se začele razprave o vsaki napaki in vsakem košu posebej. Razpravlja se na sestankih, v klubih, najpametnejši pa so seveda tisti ob šankih. Vendar pa ti trenutno razglabljajo največ o prestopih. Tako smo ujeli, da so Zagorjani vrgli oči na 20 letnega Trboveljčana Igorja Konrada, ki trenutno služi vojski. Zagorjan Zorana Kofola snubijo Liljani, govori pa se tudi, da nekaj Trboveljčanov zapušča matični klub. Merula zaradi premij.
B.K.
ŠPORTNA ŠOLA V HRASTNIKU
V Hrastniku sla Bogdan Simerl in Igor Kovač konec aprila odprla prvo športno šolo v Zasavju. Razdeljena je v dva
dela-za tiste, ki resno trenirajo in za rekreativce. Športne igre, talna telovadba, atletika, plesi in ostala vadba bo potekala ob zvokih glasbe. Poudarek pri športnem treniranju je na borilnih veščinah. V okviru šole bo delovala tudi demonslralorska ekipa, ki bo šolo zastopala na raznih prireditvah. Rekreacijo bodo prilagajali, izbirale lahko med aerobiko, filness dejavnostjo, sl relchingom, družabnimi plesi, jazz in disco plesi. V delo šole bosta Simerl in Kovač pritegnila strokovnjake z različnih področjih. Tako nameravajo strokovno pripravljali različne tečaje (plavalne, smučarske,...), seminarje (sodniški, trenerski itn.), planinske, kolesarske in rafting izlete, tekmovanja (od rekreativnih do uradnih) v različnih športnih panogah.
M. P.
er so 28. junija 1968 trboveljsko bolnišnico 1 obnavljali je na svet prijokala v Zagorju-Tanja Ribič.
Bila sem fant. Imela sem kratko postrižene lase, glavna igra je bila nogomet, igrača žoga. Kriv pa je moj bratec, ker si je vedno želel samo bratca.
Ko se pogovarjava, opažam neverjetno spremembo. Preprosta	je,
spoštljiva in lepa. Dobra, odlična igralka bo. V sebi sem čutila, da hočem biti igralka in to že v srednji družboslovni šoli jezikoslovne usmeritve v Celju.
Moj najlepši in nepozabni dogodek je bil sprejem na igralsko akademijo.
Hitro govori. Vsaka deseta beseda je navezanost na dom,
Trbovlje.
Preskakuje.
Prva profesionalna vloga je bila tista v mariborskem gledališču. Igrala sem Marlene Dietrich. Pela.
Karpo Godina je bil režiser. Nenavadno sem bila podobna Marlene. Tudi pojem dobro in rada. Le, da sem bila premlada.
Marlene je bila stara 28 let ko je igrala v Modrem angelu. Imela je avdicijo, jaz pa ne. Sem bila takoj prava. Karpo Godina mi je potem dal vlogo še v svojem filnu Umetni raj, ki je bil prikazan tudi na cannskem festivalu.
Tanja spet preskakuje. In to tudi spozna.
Ko sem bila še na srednji šoli, so iskali dekle za vlogo v filmu Ljubezni Blanke Kolak. Izmislila sem si, da hočem na igralsko akademijo. Takoj ko sem prišla v masko , so me fotografirali. Zdela sem se jim zanimiva.
V srednji šoli naj bi nato igrala še v Čisto pravem gusarju. Rekli so, da nimam izkušenj pred kamero in mojo vlogo je dobila Majda Koroša. Jaz sem igrala garderoberko v TV eki-
pi. Mesec dni sem bila na Cresu. V šoli so bili dobri z mano. Omogočili so mi, da sem se vozila s Cresa v Celje na izpite, ocenjevanja, kon-trolke. Bilo je meseca maja. Potem sem bila takoj sprejeta na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Ja, drugače bi bila študentka Fdozofske fahdtete.
Večkrat pomežikne z očmi. Mislim, da ne gre za živčnost. Prav simpatično deluje. Tanja ima izrazito mimiko. Nasmeh zamenja resen izraz njenih ustnic, rahlo priprtih, z vrsto bisernih zob.
V prvem letniku sem Akademijo redno obiskovala. Bilo mi je lepo. Uživali smo, živeli. Tako kot mnogi, sem rada hodila na pomenke v lokale. Igrala sem vrsto epizodnih televizijskih vlog. V tretjem in četrtem letniku bi morala ugrizniti v tri velike projekte. Glavno vlogo v filmu Ječarji sem odklonila. Zakaj? Bilo je preveč slečenih vlog. Dva filma sta, pa padla v vodo. Viba film je šel v stečaj. Trenutno imam kljub vsemu preveč dela. Igram v drami Dušana Jovanoviča Playboy. Vloge so enakovredne, igra ima velik uspeh. Vzporedno delam tudi v mladinskem gledališču igro Edgarja Allana Poeja Krokar. Zelo naporna vloga. Ure in ure na odru, vloga je čustvena, ogromno sebe vlagam vanjo. Ja, pa še v Mestnem gledališču igram:
Intergirl. Režira Žarko Petan.
To so tri, junija pa me čaka še četrta, diplomska igra. Pirandella bomo igrali: Kaj je resnica. Junija je v slovenskem narodnem gledališču na vrsti priznan režiser Unkovski, ki ogromno dela v Ameriki.
Nič je nisem spraševal. Sicer je Tanja Ribičeva doma na Trgu revolucije v Trbovljah. Veliko je doma. Alui. Tanja, kaj meniš o goloti in spolnosti na filmu in v gledališču?
Tanja ima odnos do erotike. Nimajo pa ga po njenem režiserji. Izkoriščajo živalsko goloto in odnose za reklamo. Tega ne mara. Erotika in spolnost sta pri nas popolnoma nefunkcionalni, komercialni. Želim si končati Akademijo. Želim tudi peti. Lepo pojem. Rada bi delala v mladinskem gledališču. Zakaj? Razumem se s soigralci, kot eno smo. Moj cilj pa je nemogoč: Uspešna kariera in družina.
Ob vprašanju o ljubezni se zamisli, zresni. Veliko ljubezni potrebuje. Rak je, ogromno čustev si Želi. Pa še nekaj ne smem pozabiti. Rada ima pse. Tanja, sva kaj pozabila? Pravi da ne, v isti sapi pa: Ja, veliko fotografij so naredili z menoj. Predvsem umetniških.
V meni vidijo žensko-ne _ telesno-pre-prosto Žensko.
Tudi modni model je Že bila. Večkrat.
Oditi moram. Švrk me čaka v avtu.
Odšla je. Ne razumem: mlada, nadvse uspešna, po drugi strani preprosta, čisto navadna Trboveljčanka.
Vrnila se je. Veš, pravi, skoraj po vseh krajih Slovenije smo igrali Playboja, uspešno delo je, le v Trbovlje nas niso povabili. Boš napisal to? Sem, Tanja. Lepo te je bilo spoznati še enkrat. Prepričan sem, da diplomo že imaš. Zdaj poskrbi le še za to, da boš imela doma tudi v naprej toliko znancev in prijateljev.
Bogdan Barovič
mi'om ;'d za Bi

'jPMtjrm f tlgfjjpjTpincjiil se üipglgwuzini, mroSstnik, le rad
■•••••••••••••••••••••e» • • • • •	. • • • • • •••••••#•••##	■ i
Spominjam r~-----
petnajstimi I "Za nzi barji marsičem, r' iskanja t! šoli mu L. glasbo, in Vetrom in |
Potem seje! Wolfandom-V., izgubila. Kmalu l..._ drugi vsebini in Skupina Splendid, plus, Hazard in' " vzponov in r pesmi, ki r~_
vedno r-"
ne i---
r
va pred sedela v “O o j poti, danes. V 1J je pričel z 1 mi. jem i časa _:i v
VOUS, F-
1 je veliko i lepih "ih še kijih
'-~1
I
redko se cr vseh, "Pozd 1.

Play on je po imenu mlada glasbena skupina, po stažu pa so fantje skupaj že deset let. Včasih Kondor, kot pravijo, vstopajo v Evropo 92 predvsem z glasbo, pa seveda tudi z imenom. Janez Ha-meršak (vokal, bas kitara), Aleš Bombek (kitara, vokal), Željko Udovč (saksofon, vokal), Samo Jošt (klaviatura) in Robert Majcen (bobni) so pošteni fantje. Priznajo, da igrajo predvsem komercialno domačo in tujo glasbo, imajo pa že tudi 12 lastnih pesmi. Nimajo pretiranih in visokoletečih ciljev.
Pridno so posneli pesmi za prvo kaseto, zdaj pa iščejo koga, ki bi jim jo izdal. Pesmi so v glavnem njihove, veliko dela pa je vložil, v njohov projekt Božidar Wolfang-Wolf.
Besedila za skladbe je prispevala Marija Goleč. Fantje so vsi zaposleni, glasba jim pomeni ljubezen in ohranjanje znanja, ki so si ga pridobili v nižji glasbeni šoli. Njihov trg je Slovenija. Radi igrajo v hotelu Medijske toplice, pa v Velenju in še kje. Če jih želite pobliže spoznati, jim lahko pišete na naslov: Janez Hameršak, Cesta 1. maja 50, 61430 Hrastnik ali telefonirate na številko 41-607, omrežna skupina 0601.
B.B.
ESTVICA ZASAVCA & RADIA TRBOVLJ
x^ixix^^^ix^^^^^^^v-^^v.'.v.v.'.v.v.y.-.v.v.-.v.vx-x-xvx-xvxyx-x-x-x-xvxvx
Svoje predloge pošljite na naslov ZASAVCA.
Prvih pet z lestvice boste slišali na Radiu Trbovlje 9. Junija 1991 ob 16. uri v sobotni glasbeni oddaji. Med poslanimi predlogi bomo izžrebali tri nagrada
1.	Roxette: Joyride
2.	Enigma: Sadness
3.	Don Mentony: Rekla je ne
4.	Danijel: Daj obuci levisice
5.	The righteous brothers:
Unchanged niellody
6 Miran Rudan: Ne reci good-bye Z Rod Stewart: Rhytm ofmy heart & RickAstley: Cry for help
9.	Tajci: Smokvice
10.	Julie Cruise: Fit lling
Vaše predloge za zgornje in še nove skladbe pričakujemo do 5. junija 1991.
B.B.



ikllT
.;,r^ |i
SSk,:- ^
■n
j H n>T
I
'.......mmd
-------—u.i,>;.;:nrUiw^..

»S!Š^!SPiafflHH»h

i sami zaselkom. Organi $o ga k
ssgiisÄ
LETOS MANJ NESREČ, KOT LANI
V prvih dveh mesecih letošnjega leta v zasavskih občinah ni bilo niti ene težje prometne nesreče, marca jih je bilo v dveh tednih kar osem, aprila prav tako:
-8. aprila ob 18.30 uri sta pri TET na magistralni cesti, zaradi izsiljevanja prednosti, trčila voznika osebnih avtomobilov.
—	14. aprila ob lS.SO uri je na lokalni cesti Ustanovnega kongresa KPS otrok-kolesar vozil po levi strani cestišča in zapeljal v avtomobil. -Isti dan ob 9.10 uri je na lokalni cesti Šentlambert-Golče otrok na kolesu z motorjem nepravilno zavijal. Trčil je s traktorjem in se huje poškodoval.
—Dan kasneje ob 16.15 uri je
voznik osebnega avtomobila na mestni ulici v Koloniji 1. maja v Trbovljah povozil otroka in ga huje poškodoval.
-20. aprila ob 10.20 uri so
trčili kar 4 avtomobili. Izjemno "pogumen" voznik je prevozil rdečo luč na semaforju na Trgu revolucije in nepravilno prehiteval. Trčil je v prehitevano vozilo, potem pa še v dva nasproti vozeča avta.
—	29. aprila ob 12.10 je voznik na mestni ulici Log v Hrastniku zaradi neprimerne hitrosti zadel pešakinjo in jo laže poškodoval.
-Dan kasneje se je ob 10.20
uri na Kolodvorski cesti v Trbovljah motorist zaradi neprimerne hitrosti prevrnil.
—Isti dan ob 13.45 uri je prišlo do nesreče na lokalni cesti Kolovrat-Briše v zagorski občini. Voznik motornega kolesa je bil v nesreči težje poškodovan, vsem skupaj pa je botrovala prevelika količina alkohola.
SOCIALNE KRAJE IN MAMILA V ZASAVJU
Kaznivih dejanj je tudi v Zasavju vse več. Splošna kriza prav gotovo vpliva na to, da imajo kriminalisti dovolj dela. Letos so se srečali z več gospodarskimi kaznivimi dejanji, največ je korupcije. Z rešenimi primeri so v UNZ Trbovlje zadovoljni, saj raziščejo tri četrtine obravnavanih primerov. Hujših vlomov, umorov, posiljstva ali večjih pretepov letos na srečo še ni bilo (po dolgih letih). Precej več pa je tatvin iz in v avtomobilih, kraj bencina, socialnih tatvin (kraje hrane in pijače po trgovinah, kleteh itn.). Vse več prestopnikov je med mladoletniki in otroci.
Še posebej skrbi povezanost mladoletnikov z mamili. Predvsem med srednješolci se širi mehka droga. Znani so že pravi zasavski zasvojenci z mamili, ki iščejo različno "pomoč" tudi v zdravstenih ustanovah.
M.P.
Najhujša nesreča letos
na zasavskih cestah se je zgodila v nedeljo, 5. maja, popoldan pri Potioreku. V njej je izgubila življenje 56 letna Doroteja Hudi iz Hrastnika. 32 letni Tadej Fajfar iz Zagorja je z R-18 vozil proti Zagorju. Zapeljal je na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeči avto. Ko je 58 letni Alojz Hudi iz Hrastnika videl, da vozi nasproti vozeče vozilo po levi, se je s svojo stoenko skušal umakniti na levo stran. Kljub temu je prišlo do silovitega trčenja. Hudijevo vozilo je odbilo v cestno ograjo. Vse tri udeležence nesreče so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer je 56 letna Doroteja Hudi umrla.
Z

ač |V «»" . i 7111 >An« VjT

.
v
J
Po zaključku redakcije smo v uredništvo prejeli sporočilo, da
NATEČAJ ZA ZAHTEVKE za
demografsko in višinsko ogrožena območja velja tudi za občino
HRASTNIK.
Natečaj velja za: Kovk, Krnice- Savna Peč, Podkraj, Praprotno, Turje- Gore, Kal, Krištandol, Unično.
Vsebina in pogoji natečaja so enaki kot pri natečaju občin Trbovlje in Zagorje, ki ga objavljamo na sosednji strani.
Informacije dobite na Sckrctarujatu za gospodarstvo, družbene dejavnosti, planiranje in prostorsko urejanje. Tel.:(0601) 41-861, 41 -561



Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ZAGORJE OB SAVI IZVRŠNI SVET
AGENCIJA ZA RAZVOJ
Zagorje, april 1991
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE IZVRŠNI SVET
Trbovlje,april 1991
Na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij (Uradni list Republike Slovenije, St. 48/90) in Odloka o območjih, ki sc štejejo za demografsko ogrožena območja (Uradni list Republike Slovenije št. 6/91) ter Natečaja Republiškega sekretariata za družbeno planiranje (Ur.list Republike Slovenije št. 15/91) daje Agencija za razvoj Zagorja in IS SO Trbovlje:
demografsko ogrožena ohmočja-ZAGORJE -Šklendrovcc, Rtiče, Padež, Osredek, Podkum, Borovak pri Podkumu, Mali Kum, Gorenja vas
demografsko ogrožena območja-TRROVLJE: KS Dobovec gorsko višinska območja Zagorje O/S Blodnik, Borje pri Mliašah, Družina, Golčc, Jablana, Jelenk, Jclšcvica, Kolk, Požarje, Prapreče—del, Ravenska vas, Razbor pri Čemšeniku, Ržiše, Senožeti, Šentgolard, Šcntlambcrt, Tirna, Vrh pri Mlinšah, Znojile in Žvaruljc
gorsko višinska območja Tri Kivije: KS Vrhe
NATEČAJ
ZA ZAHTEVKE
1.
ZA SREDSTVA ZA SPODBUJANJE NAIX)ŽB ZA RAZVOJ KMETIJ, DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH na podlagi 1. odstavka 11. člena zakona:
Zahtevek lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva. Zahtevek mora vsebovati:
—	firmo in sedež oziroma ime in naslov investitorja z matično številko;
—lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja ter šifro dejavnosti;
—	investicijski program, pripravljen po kriterijih iz navodila za uveljavljanje finančnih investicij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane, ki ga objavi Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
-mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca v soglasju z vodjem območne svetovalne službe;
-finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in časovno dinamiko z dokumentacijo;
-lokacijsko dovoljenje in predviden rok za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Sredstva se namenjajo za:
—za novogradnje in prenove hlevov ter drugih gospodarskih objektov na kmetijah in za potrebno opremo ter nakup plemenske živine;
—naprave trajnih nasadov ob pogoju, da sc uporablja'priznani selekcionirani sadilni material;
—	nakup kmetijske in gospodarske mchanižacijc za uporabo v hribovitih predelih;
—spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetih (n.pr. kmečki turizem, domača obrt, predelava).
Vlagatelj zahtevka lahko pridobi sredstva iz proračuna Republike Slovenije skupaj največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50 %, če je lokacija naložbe v dcsctkilomctcrskcm pasu ob mejah Republike Slovenije.
Sredstva bodo upravičencem odobrena kot nepovratna sredstva v obliki premije ali kot dolgoročni kredit, ali pa kombinirano.
Pogoji dolgoročnega kredita so:
doba vračanja 10 let ob dvoletnem monatoriju in obrestni meri 2% s tem, da sc vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj dinarja v odnosu na DEM. Višina deleža sredstev bo odvisna od obsega razpoložljivih sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1991.
____
ZA SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA NA PODROČJU PROIZVODNJE IN STORITEV DO 5 ZAPOSLENIH na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona:
Zahtevek lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva.
Zahtevek mora vsebovati:
—firmo in sedež oziroma ime in naslov investitorja z matično številko;
—lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja ter šifro dejavnosti
— investicijski program po poenostavljeni metodologiji Ljubljanske banke—delniške družbe;
—mnenje banke;
—finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in časovno dinamiko z dokumentacijo;
-lokacisjko dovoljenje in predviden rok za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Sredstva sc namenijo za vlaganja v drobno gospodarstvo na področju proizvodnje in storitev do 5 zaposlenih. Vlagatelj zahtevka lahko pridobi sredstva iz proračuna Republike Slovenije skupaj naveč do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v dcsctkilomctcrskcm pasu ob mejah Republike Slovenije.
Sredstva bodo upravičencem odobrena kot nepovratna sredstva v obliki premije, ali kot dolgoročni kredit, ali pa kombinirano.
INigoji dolgoročnega kredita so:
doba vračanja 10 let ob dvoletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s lem, da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj dinarja v odnosu na DEM. Višina deleža sredstev bo odvisna od obsega razpoložljivih sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1991.
Zahtevek je treba vložili
AGENCIJI ZA RAZVOJ Cesta 9. avgusta 5 614K) ZAGORJE OR SAVI najkasneje do 1.6. 1991
Dodatne informacije:
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
AGENCIJA ZA RAZVOJ Majda DRNOVŠEK, dipl. oec. Tel. št.: 61-133
Marija LESKOVŠEK, dipl. oec. Tel. št.: 61-220
ZA SPODBUJANJE NALOŽB V DRUGE PROIZVODNE IN STORITVENE OBJEKTE IN OPREMO V GOSPODARSTVU ZARADI RAZŠIRITVE OBSTOJEČE ALI UREJANJA NOVE PROIZVODNE ALI STORITVENE DEJAVNOSTI na podlagi drugega in tretjega odstavka 11. člena zakona:
Zahtevek lahko vloži investitor ne glede na sektor lastništva, če vlaga v proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvo, zaradi razširitve obstoječe ali uvajanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti.
Zahtevek mora vsebovati:
—firmo in sedež oziroma ime in naslov investitorja z matično številko;
-lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja ter šifro dejavnosti;
-investicijski program s smiselno uporabo skupne metodologije za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij ter učinkovitosti investiranja v SFRJ (Ur.list SFRJ, št. 50/87);
—sklep organa upravljanja o naložbi;
-finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in časovno dinamiko z dokumentacijo;
—mnenje banke o gospodarski upravičenosti naložbe;
—lokacijsko dovoljenje in predviden rok za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vlagatelj zahtevka lahko pridobi sredstva iz proračuna Republike Slovenije za leto 1991 do največ 30% predračunske vrednosti investicije v obliki trajne naložbe Republike Slovenije. Investitor izda Republiki Sloveniji vrednostni papir (upravljalsko ali preferenčno delnico, itd.).
Sekretar sekretariata za družbeno-ekonomski razvoj Silvester KOŽAR
Tel. št.: 22-950
Načelnica oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Dubravka OBURŽAN dipl. ing. rud.
Tel. št.: 21-188
r - ■ ■___________________________________
/ TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNIO
ODPRLI SH10 NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI:
-TALNIH OBLOG (parketi, itisoni* tapisoni, plastificirane pinte iz uvoza, stenske pinte, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in še...)
-BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE-PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO
TUDI NA KREDIT!
VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NON-STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDRIJ A H IN PRAZNIKIH LA HKO POKU ČETE NA DOM TEI5 (0601) 73-705.

■............................................................

BAJTAP.a>5
<4*


Zagorje ob Savij
GRADITELJI!
Stanovanjska zadruga
BAJTA s sedežem v bivši Betonovi upravni zgradbi, Cesta 20. julija 2-C, Zagorje vam nudi:
-nakup materijala brez prometnega davka
-nakup materijala na obroke -svetovanje
-vso tehnično dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja -nadzore
-urejanje razmerij za pridobitev lastninske pravice oziroma pravice uporabe
-zaračunamo vam samo 3% manipulativnih stroškov.

i 11	I ■ '
mladinska kniiqa
trgovinadd
knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi cesta zmage Tl tel. (0601) 61 -061, 62-381 fax. (0601) 61-832
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE! knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotchnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine darila,... NAKUP PRI NAS JE DOBRA ODLOČITEV!
Rudarska cesta 9 61412 KISOVEC tel.(0601) 71 420 fax.(0601) 71430
PODJETJE 2Ä IZDELAVO ELEKTRONSKIH NAPRAV

........... • •	■	L:~:d=
Gostišče
tel., fax.:
(061) 733 040
prenočišča
f x
V A SENTGOTARD 15a TROJANE
MAČEK
Bralcem ZASAVCA predstavljamo naše gostišče z naslednjo ponudbo:
-RESIÄVRACIJ O
-POSEBNOS SOBO (primerno za svadbe in seminarje) -PRENOČIŠČA
-VSAKO SOBOIO OD 20h ŽIVA GIASBA
V mesecu Juniju bi vas radi opozorili na naslednje prireditve:
-	V PETEK14.6.1991 bomo gostili radio GA GA,
oddaja bo potekala v živo od 8h- 15h
-	SOBOTA 15.6.1991 SREČANJE MAČKOV PRI
MAČKU s pričetkom ob 10h
Na prireditev ste vabljeni vsi, posebno pa tisti, ki se pišete Maček, pa tudi tiste Mačkice, ki so se prekrstile v drug priimek.
Program bo vodil Sašo Hribar, igral pa bo ansambel VETER.
Gostišče je odprto vsak dan od 7h- 22h, PONEDEIJEK ZA PR ID.
Vabi kolektiv Maček!
M

MM:
iHLžzkiLia.
>
TMU-Wmt
S l VARNIK ŽELEZNIK M tel.:(0601) 71- 800 P1ZERIJA RES NI VELIKA, SO PA PICE KOT SE SIKA.
mm
liiiiiiiiil
PRIDITE- VABI VAS TIN G L-TANGL!
Odprto vsak dan <k! 8h- 22h v prostorih kinodvorane v Kisovcu:
ekspres štampllike
KERA — TRADE,i.o,
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIJALOM NA DEBELO IN DROBNO
ZAGORI E ob Savi, Cesta 9. avgusta 24 tel. (0601) 62-456
-VELIKA IZBIRA ITALIJANSKIH KERAMIČNIH PLOŠČIC. -OGLEDALA PO NAROČILU. %,-VSE VRSTE OPEKE IN STREŠNA®;# ^	KRITINA.
......V.V.V.V
lili
Roki izdelave: 2-7 dni Naročilo: po tel.: (0601) 73-730 fax. (0601) 73-836	Ljubljana
Prevzem: po pošti ali osebn
Ekspres štampiljke računalniški napisi Ofsetni tisk SEŠLAR A.& M.
61411 IZLAKE, POdlipovica 31
V trgovini DELOZE Zagorje na Cesti zmage 7 nudimo bogato izbiro ženskih pletenin, bluz, tudi za zvečane priložnosti, otroške konfekcije, kavbojk, oblačil za šport in rekreacijo, izdelkov iz frotirja, posteljno perilo, tekstilne izdelke za poletno sezono, ugodna in kvalitetna izbira izdelkov iz usnja.
Poleg naštetega nudimo tudi svoj celotni proizvodni program, to so sredstva za osebno zaščito pri delu, primerna za vsako vrsto dejavnosti.
Celotni program je po ugodnih in konkurenčnih ce-

Podjetje za računalniški inženiring,
Svetovanje in Trgovino, d.o.o.
61410 Zagorje ob Savi, Polje 4 (06oi)6i-is/
Telefoni:
(0601)61-111
61-149
61-235
61-477
Telefax;
N
ORGANIZACIJA IN IZPELJAVA UVOZNEGA IN IZVOZNEGA POSLA
-korespondence v tujem jeziku;
-oblikovanje pogodb -možnosti financiranja posla -zavarovanje
-ureditev ustrezne dokumentacije in transporta
SVETOVANJE V MEDNARODNI MENJAVI
-zunanjetrgovinski, devizni predpisi in zakoni -uvozne dajatve
-davki in prispevki
-carinske omejitve
iZjzvajanje finančno-knjigovodskih storitev za podjetja,vključno z izdelavo zaključnih obračunov in analiz
iZjzdelava internih aktov, ki so po veljavni zakonodaji predpisani in	potrebni pri
poslovanju podjetja, ne glede na velikost podjetja. •
^"Svetovanje na področju davčnega sistema.
iZjzvedba potrebnih	aktivnosti	ob
ustanavljanju dodjetij, finančno in marketinško svetovanje in pomoč pri pridobitvi poslovnih prostorov in potek zagonskih sredstev za pričetek poslovanja
iZlzdelava investicijsko razvojnih elaboratov in programov prestrukturiranj
iZpinančni inženiring- vodenje in koordiniranje potrebnih aktivnosti za pridobitev finančnih virov za izvedbo poslovnih projektov- republiška sredstva, bančni viri
Izoblikovanje in vodenje baze podatkov o najugodnejših virih financiranja, nudenje informacij in izvedba postopkov pri pridobitvi kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov
^Vrednotenje podjetij
iZugodni pogoji za leasing posle za avstrijsko, italijansko in nemško opremo
ORIA
računalniški inženiring:
-strojna oprema WEARNES, ALR
-programska oprema integralni informacijski sistemi)
-tehnologija črtne kode:
-tiskalniki vodilnega japonskega proizvajalca SATO za tiskanje grafike, teksta in črtne kode -čitalci črtne kode DENSEI in RICOH -peresni čitalci z vgrajenim dekoderjem -CCD čitalci
r CA D sistemi proizvajalca AMERICAN SMALL BUSINESS COMPUTERS, Inc.
-Design CAD-2D in Desigen CAD-3D -ScanPRO-program za vektorizacijo rasterske grafike
-VinylCAD-profesionalni CAD za oblikovanje in izrez znakov in teksta iz PVC samolepljive folije, vključuje ScanPRO.
-FEM COZMOS/M
-OCR oprema za optično prepoznavanje teksta (RECOGNITA)
-Lokalne računalniške mreže (NOVELL, LANTASTIC)
-Postavitve in vzdrževanje sistemov
-Računalniško izobraževanje
-Servisiranje računalniške opreme
-Poslovni SOFTVER ”ZAPIS”