STflV'. 20. P©s»me«iia številka Diu 1*—. Poštiiaa plačana t guteviiii. V LJUBLJANI, t petek, dne 20. februarja 1923. LETO Ii. NARODNI DNEVNIH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanin Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Ražun pri poštnem ček. uradu štev. 13.688. Poglavje o izdajstvu. Ko se je doznalo, da je zmagal v Ljubljani dr. Korošec, so bili volilci g. Mohoriča konstemirani. Skoraj pa so skrivni akterji poskrbeli, da je iz konstemacije nastalo ogorčenje in sin šef mladinske stranke je v svoji zahvali volilcem proglasil, da so bili izdajalci krivi poraza. In ker je dejal tako šef stranke, velja pri vernih piistaših to mnenje še danes. Zato pa smatramo mi za potrdimo, da izpregovorimo o poglavju izdajstva sedaj, ko so se strasti nekoliko polegle. Napredna Ljubljana je izvolila za svojega poslanca voditelja SLS in izvolila ga ne bi, če bi bili vsi naprednjaki složni. To je resnica, ki je dokazana od volilnih številk. Toda volilne številke dokazujejo še drugo resnico. da so bili naprednjaki pod gotovim pogojem pripravljeni nastopiti složno in da bi Ljubljana ostala napredna, kakor je bila. Toda ta pogoj so onemogočili ravno tisti, ki sedaj kriče o izdajstvu in — kar je še bolj značilno, zakrivili so ga s korakom, ki močno diši po resničnem izdajstvu. Hoko na srce in tajite, če morete: <'e bi v Ljubljani kandidiral g. Mohorič po vašem naročilu na programu g. Davidoviča, ali ni več ko gotovo, da bi Ljubljana naravnost na manifesta-cijski način, izvolila naprednega kandidata? Toda vi ste se izneverili načelom demokratske stranke, vi ste zapustili njene vrste in posledica tega je bila, da ro vas zapustili nekdanji demokrati. V tem je pravi vzrok poraza. Ko ste bili pri prejšnjih občinskih volitvah v boju z jugoslovensko za-jeitnico, ste plakatirali po Ljubljani Davidovieevo pismo, da je demokratska stranka edina in da sam Davidovi č odobrava vaš nastop. Vodili bi tako politiko, da bi mogli tudi pri zadnjih volitvah plakatirati slično pismo Davidoviča in napredna zmaga bi bila sigurna. Ort ali bi zvesti staremu demokratskemu programu, ostali bi dosledni demokratski borbenosti in osmega februarja ne bi bilo razočaranja niti v Ljubljani iri niti na deželi. Drugi štajerski mandat ne bi bil dvomljiv, temveč siguren in boj bi šel za tretjega. In enako bi na Kranjskem mogel hiti rezultat drugi . Da, ta možnost je celo bila, da bi slovenski napredni glasovi odločili. *’** bo pripadala večina vladi sporaz-,lll'a ali pa vladi trde roke. Ravno l)K. KROETA IZPUŠČENI. * Beograd. 20. februarja. Na poziv pravnega ministra je prispel v Beograd državni pravdnik iz Sombora, ki je poročal dr. Lukiniču o procesu in zločincem, ki so v Novem Sivcu napadli dr. Krafta in se nahajajo v zaporih. Med radikali v Novem Sivcu vlada veliko nerazpoloženje, ker so bili krivci zaprti in so skušali radikalni krogi položiti kavcijo, samo da bi bili krivci izpuščeni na svobodo. Sedaj,ko se jim prva namera ni posrečila, so radikali intervenirali na drug način in je v tem oziru odpotoval v Beograd državni pravdnik iz Sombora. Včeraj je bil takoj izpuščen eden glavnih krivcev na svobodo. Kakor izgleda, bodo vsi zločinci v kratkem zopet prosti. marcem poskusili priti v stik s poe-dinimi grupami Opozicije in sicer pred vsem z dr. Korošcem. Včeraj so trdili, da bodo radikali skušali stopiti v stik celo s HRSS. Vse te vesti pa niso dosti verjetne, ker je opozicija kompaktna in ker na drugi strani tudi radikali še ne čutijo posebne potrebe, da bi menjali svojo dosedanjo politiko. Pašič nekaj časa v svojem kabinetu, kjer je sprejemal razne deputacije. Od 16. do 18.30 je bil v dvoru g. l juba Jovanovič. O konferenci, ki je vzbudila veliko zanimanje pri vseh političnih krogih, ni ničesar znanega. Gotovo se je ves pogovor sukal okoli povolilne situacije in kako se bo situacija dalje razvijala. INTERVENCIJE DR. POLICA ZA ! ZAPRTE POSLANCE - BREZUSPEŠNE. Beograd. 20. februarja. Dr. Polič ; se je mudil v Beogradu, da interveni-j ra v zadevi dr. Mačka in njegovih to-| varišev, ki so še vedno zaprti. Kljub vsemu prizadevanju ni bil sprejet od notranjega ministra Maksimoviča, ampak so ga napotili k Wilderju, h kateremu pa dr. Polič ni hotel iti. Dr, Polic je konleriral z vodji opozicije iti s predsednikom narodne skupščina Ob 18.30 je dr. Polič odšel k Pa-šiču in mu razložil slučaj dr. Mačka in dr. Žaniča. Pašič je dr. Poliču odgovoril, da zadeva dr. Mačka in tovarišev še vedno ni rešena, kar pa se tiče dr. Žaniča, je Pašič izjavil, da mu ni 6 tem ničesar znanega in da se ho o celi stvari informiral. LJUBA JOVANOVIČ PRI KRAUT. • Beograd, 20. februarja. Včeraj po- ! poldne je bil ministrski predsednik 1 POSL. DR. ŽANIC ZOPET OBSOJEN. Zagreb. 20. februarja. Dr. Žaniča, v Novi Gradiški izvoljenega poslanca HRSS, je policija ponovno obsodila na 14 dni zapora. Vzrok — ni znan. BOLGARSKI CETASl SK GIBLJEJO. Beograd, 20- februarja. Z bolgarske strani prihajajo poročila o nameravanem napadu iregularnih bolgarskih čet, pristašev makedonstvujuščega ko-miteta, na Oaribrod odnosno na vso caribrodsko okolico. Naša vlada je podvzela vse potrebne mere za osigu-ranje meje. Ponosni ste, da ste napredovali za več tisoč glasov in da SLS ni mogla ohraniti svojega prejšnjega števila vo-lileev. Pa vprašamo: Kak pa bi bil rezultat, da bi mogli tudi vi reči v volilnem boju, da ste za poštenost v upravi, da ste za sporazum in da ste v opoziciji? Tedaj bi napredovali ne za tisoče, temveč za desettisoče in SLS bi padla tja, kjer je bila leta 1920. Tudi ta uspeh proti klerikalcem ste zaigrali, kor #te zapustili demokrat- sko stranko in njene ideale. Itn vsled tega ste postali stranka, ki se samo bori, da jeodpor naroda ne odpihne, ne pa stranka, ki bi se smela boriti za večino med narodom. To je zadnja posledica vašega izdajstva demokratskega programa! In s to konstatacijo naj bo zaenkrat poglavje o izdajstvu zaključeno! NESOGLASJE V MALI ANTANTI. Beograd. 20. februarja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo takoj po končani seji Zveze narodov odpotoval preko Ljubl jane v Bukarešta, Kjer se bo sestal 25. marca z zunanjimi ministri Male antante. Na sestanku bodo razpravljali med drugim tudi o vprašanju vojnih dolgov in o stališču Male antante do sovjetske Rusije. Rumunska vlada namerava odobriti predlog in prošnjo Cankove vlade', da se uvede na Bolgarskem splošna vojna dolžnost. Beograjska vlada pa je proti temu predlogu in je zelo verjetno, da bo radi lega sestanek Male antante odgoden. SEJA OPOZKTONALNEGA BLOKA BO 23. T. M. Beograd, 20. februarja. Na sestanku med dr. Poličem, Davidovičem in Na-stasom Petrovičem je bilo sklenjeno, da se skliče prihodnja seja šefov opo-zicionalnega bloka v pondeljek 23. t. m. v Beogradu. Dr. Polič potuje v Zagreb. Pravilen odgovor. Glasilo samostojno kmetijske stranke j Kmetijski list« objavlja v svoji zadnji številki odgovor kmetijcov ua vab« mladinskega tiska glede napredne koncentracije. Odgovor je tak, kakor ga mladini zaslužijo in se v svojem bistvu krije l našim. Dokler se mladini no poboljšajo, ne morejo iti poštene napredne stranke z njimi. In da ima Samostojna kmetijska stranka še poseben v-rok, da se hoče pogajati le s skrajno poštenimi strankami, to je njen odgovor dokazal. Odgovor »Kmetijskega lista« se glasi: »Jutroc, ki nas že nekaj let ubija in je bilo že tudi prepričano, da nas je že zagreblo, se je po volitvah naenkrat vzdramilo iz neprijetnih vizij in prišlo do prepričanja, da je zopet treba skupne napredne fronte. Moment ni bil ugoden .n mi, ki to gospodo prav do obisti poznamo, smo takoj zaslutili pravi pomen. — »Narodni Dnevnik« je napisal dober dgovor, pa jo je dr. Ravnihar dobil s kolom po glavi. To predvsem potrjuje našo sumnjo, na drugi strani pa odkriva lepe manire snubačev, po katerih bi radi vodili skupuo napredno fronto. Kakor je s tem dejstvom doprinešen dokaz, da snubci tega sami resno ne žele, za kar v javnosti nastopajo, pa le radi priobčimo par misli o tej temi, zato ker • Jutrovi« snubači igrajo radi vlogo vol-l a, ki mu je jagnje kalilo vodo. Skupen nastop raznih in različnih »trauk pri kakršnihkoli volitvah smatramo vedno za mogoč, če to izkaz,uje taktična potreba prizadetih grup. Zato je načelstvo Samostojne Kmetijske Stranke dalo proste roke vsem krajevnim organizacijam svoje stranke za občinske volitve. Krajevne organizacije najboljše 1 »oznajo krajevne gospodarske prilike, ki so povsod različne, kakor so pač prilike in razmere v poedinih krajih. Tak -kupen nastop je torej mogoč. Če 9o dani predpogoji. In sem spadajo najrazličnejše stvari. Skupni in slični interesi ali vsaj delni, podobni programi, predvsem pa obojestransko medsebojno priznavanj« in spoštovanje, ki tvori podlago poštenega sporazuma in daje garancijo za njegovo izvedbo. Nikjer v zgodovini nismo ua.sli primere, da so sklepali sporazume in skupne nastope zato, da eden drugega ubije in zatre in da se sam postavi ua njegovo mesto. Začetek vsake take misli za skupno nastopanje je torej skrajna poštenost. Če te ni, je vse drugo samo f ra žarenj e ali pa le namen kaliti vodo in zase izkoriščati eventualno nepoučenost. In zdaj se potrkajte na sive, gospodje snubci, pa odgovorite: ali ste kdaj tako nastopali?! Če vam je torej resnično ležeče na lem, da se ob kakšni važni priliki ob varovanju svojih ciljev in programa najdemo iz kakršnihkoli vzrokov proti skupnemu sovražniku na isti višini, odvrzite predvsem tisto, kar to onemogoča. Mesto pa, da to spoznate, uporabljate sredstva, ki razdalje med nami povečavajo, mesto, da jih krajšajo, za neuspehe pa dolžite druge. Če v tem oziru ni kaj prav, je krivda edino na vas. Slučaj Ravnihar in Jelačin ml. sta klasična dokaza. A ko je le pičica resnice na vašem v abilu im kakšnem skupnem nastopu, potem je treba predvsem vašega pobolj-šanja. Brez tega je ves trud zaman. — Tako »Kmetijski liste, glasilo Samostojne kmetijske stranke, brez katere niti govora ni o napredni koncentraciji. Pogoji kmetijcev so za poštenjake več ko minimalni in vsaka poštena stranka jih bi morala smatrati kot samoobsebi umevne. Kljub temu pa vemo, da bodo mladini tudi te pogoje odklonili in vseeno čenčali, da rušijo drugi napredno slogo. Torej postanite pravi naprednjaki, pospravite z lažnim demokratizmom, postanite poštena stranka in potem se da šele govoriti. Ali pa ste napredno fronto pokopali za vedno! število bankovcev pa znaša 21 milijard. Herriot je potem govoril o fiskalni politiki Francije in se skliceval na primer Anglije. Treba storiti vse, da bo nurz franka stabiliziran. Tudi ne preostane Franciji ničesar drugega, ko da se loti radikalne sanacijske politike in revalorizacije. Politika pravičnega obdačenja mora biti na prvem mestu. Ta politika pa ne pomeni persekucije hranilcev denarja, ki so tekom vojne pokazaii toliko smisla za potrebe države. Dohodninski davek se ne sme pretiravati in v tem oziru je skrbeti za zadostno varstvo. Nato je izjavil Herriot, da opusti vlada dolžnost seznama oseb pri izplačilu kuponov, ker se s tem samo pospešuje beg kapitala iz dežele. Tudi bo ukinjena določba, da morajo tujezemski lastniki vrednostnih papirjev položiti prisego o svoji lastnini. Beg kapiiala bo končan, ko bo zopet povrnjeno zaupanje v vrednost francoskega franka in njegov kurz stabiliziran. Da pa se to čim preje zgodi, naj vsi državljani podpirajo vlado v njenem prizadevanju. Samo malo optimizma in potrpežlji- vosti je treba in sanacijsko dolo bo dovršeno. Jasno pa je, da more biti finančna restavracija popolnoma ločena . d , ek p imenih vmešavanj. Končno je opozarjal ministrski predsednic herriot na dejstvo, da vsi direktni davki razveseljivo rastejo in da presegajo davčne cenitve. Trdno zaupa francoskemu narodu, da ne bo fraaro-ski narod poslušal črnoglede oseb*, ki vznemirjajo javno mnenje. Franelji j® potrebno delo in disciplina, da bo delo obnovitve kronano z uspehom. Pozornost je vzbujal tudi govor ministra Loucherja, ki je govoril v zelo optimističnem smislu. Ostro je nastopil proti begu kapitala iz države in poudarjal, da je mnogo švicarskih bank posodilo iz Francije sprejet denar v nemška podjetja m da tako francoski oenar omogoča gospoaarski napredek Nemčije. Kakor vse kaže, bodo imela prizadevanja francoske vlade za stabilizacijo franka uspeh, ker se bo mogla vlada nasloniti na vedno sveži patriotizem francoskega naroda. Politične vesti- „Venkov“ o jugoslovenski politiki. V članku »IH za parlamentarizem v | SHS« (že naslov naj si pristaši mladi- j nov, ki pravijo, da so demokrati, dobro ! zapomnijo,) pravi -Venkov« sledeče: Največje presenečenje volitev je okrepitev demokratske stranke. Ni se pričakovalo, da se bo duh opozicije prebudil in okrepil v toliki meri v od vojne izmučeni Srbiji. Toda okrepitev demokratske stranke je dala parlamentarnemu razvoju v Jugoslaviji popolnoma nov značaj. Vidi se, da ni Srbija položila svoje usode edino v roke radikalov, temveč se nasprotno more reči, da je postala tendenca za politiko demokratske stranke močnejša. Ta tendenca bi se še znatno ojačila, da so bile volitve objektivne ali da jih je izvedla demokrat--ka vlada. Kako je politično mišljenje stare Srbije merodajno za Srbe sploh, dokazuje ta činjenica, da osvaja ideja parlamentarnega boja med Srbi vedno večje kroge. Ta pojav vodi do drugega važnega zaključka: Srbsko - hrvatskega sporaz- uma ni treba ustvariti po programu in metodah radikalne stranke. To bi se moralo zgoditi le, Če bi vsi Srbi izrekli radikalom svoje zaupanje. Iz tega izhaja nadaljnji logičen zaključek na odnošaje IIRSS do sedanjega parlamenta. To vprašanje najbolj zanima jugosloveusko javnost. Slišijo se glasovi, da se misli opozicija abstinirati iz skupščine. Toda to bi bil korak nazaj, ki ga najbrže izkušeni parlamentarni delavci kakor Ljuba Davidovič in tir. Korošec, gotovo ne bodo storili. Narobe se sliši iz informiranih krogov, da izdeluje dr. .Trumbie program, ki bo še bolj združil opozicijo za parlamenta-rni* boj. Na Hrvatskem dobiva inteligenca z dr. Trumbičem na čelu v zadnjem času vedno večji vpliv: Ona bo bolj gotovo prenesla boj v parlament, kakor pa izven njega. Da so tudi Hrvati, Slovenci in muslimani za politiko sporazuma, kakor tudi HRSS, dokazuje dejstvo, da so mogli vsi v volitvah ohraniti svoje pozicije. Popolnoma neupravičene so nade vlade, kakor tudi strah gotovih krogov opozicije, da bi se mogla katera stranka ožjega bloka odločiti za sporazum z radikali. Zato bodo volitve prinesle v prvi vrsti oster parlamentarni boj. ki bi mogel tudi proti pričakovanju gotovih krogov, dovesti do pretopitve jugoslovanskih plemen v eden in edinstveno čuteč narod. Tako »Venkov.. Pa ne, da bi gospodje mladini tudi »Venkov obsodili kot klerikalen in nesvobodomiseln list, ker zagovarja glede naše notranje politike skoraj prav tiste nazore ko »izdajalski Narodni Dnevnike. Gospodje bi v tem slučaju resnično prekosili sebe! Herriot o francoski finančni politiki. V francoskem parlamentu se je pričela vsled padca franka velika debata o finančnem stanju Francije. V debato je posegel tudi Herriot, ki je izvajal: Predvsem opozarja, da se bo izognil vsaki politiki in da bo razmotrival samo finančen položaj Francije. Pred vojno je bila Francija pretežno upnik na svetovnem denarnem trga. Med vojno pa je izgubila vsled nujno potrebnih posojil velik del svoje finančne neodvisnosti. Glavna naloga francoske politike mora zato biti, da postane Francija finančno zopet neodvisna. Počenši z lotom 1920 so se začele francoske finance boljšati, ker od tedaj so s# pričela posojila manjšati. Sedaj je prišel za Francijo trenutek, ko se glasi odrešilno geslo: Čim več povrniti dolgov in tem manj si izposodili. Ta politika pa zahteva od vsega prebivalstva precejšnjih žrtev. 7. londonskim dogovorom je Francija, če ne mnogo, pa vendarle nekaj dosegla. Sedaj predlaga francoska vlada parlamentu proračun, ki upošteva vso realne gospodarske možnosti in ki je čisto oproščen vseh političnih momentov. Med velikim odobravanjem vse zbornice govori nato Herriot, kako je neob-hodno potrebno, da se državnim uradnikom, oficirjem in invalidom zvišajo prejemki. Nato je Herriot poročal o stanju državnega zaklada. Število krožečih zakladnih obveznic ne presega 41 milijard, — Vprašanje sodnikov. Med elani vlade je pnsio glede vprašanja sodmKov do ostrega nasprotja. i»ei umustiov, med njuni seveda vsi. samostojno demokratski, so mnenja, da je treba ostro nastopiti proti zagrebškim sodnikom, ki da so se v slučaju dr. Mačka izkazali kot brezvestni sodniki. Zato, da je treba proti sodnikom uporabiti zakonske norme, ki so ua iirvatskem v veljavi še. iz madžarske dobe. Trezni radikalni ministri pa temu nasprotujejo in so mnenja, da je treba čuvati neodvisnost sodnikov z največjo rigoroznostjo. Nasprotje med obema skupinama je ua seji ministrskega sveta izbruhnilo z vso ostroto. Rešitev se je nato odložila in še je sklenilo, da naj najde poseben odbor ministrov potrebno kompromisno formulo. Ta odbor je imel že tri seje, pa ni mogel priti do soglasja. — Originalen dokument o oblastveno organiziranem volilnem terorju je po poročilu Deutsehes VolksblatU-a, našla oopzicija v Vojvodini. Je to originalen dekret velikega župana v Batini v Baranji. V tem dekretu se nalaga vsem podrejenim organom, da organizirajo potom neodgovornih elementov nasilja in teror. »Deutsehes Volksblatt napoveduje objavo dekreta. Rumunsko - nemški spor. V nemških krogih presojajo spor trezno in popustljivo. Nemški krogi upajo, da se bo našla podlaga za sporazum. Tudi ne izključujejo možnosti, da bi se spor rešil pred liaaškim razsodiščem. Rumunski krogi pa so bolj bojeviti in zunanji minister Duca je izjavil, da odklanja vsako odgovornost za nadaljni potek dogodkov. Nemčija mora okusiti plodove svojega dela. Bo ostrejše je govoril* finančni minister Bratianu, ki je dejal, da mu je nemogoče odpotovati v Berlin, kamor ga j« povabila nemška vlada, ker se je prepričal v pogovorih z nemškimi zastopniki, da noče tnemška vlada v dveh vprašanjih, ki so jedro vsega spora ničesar popustiti. -Za svojo osebo- . je dejal Bratianu. -ne morem odstopiti od pravičnih zahtev Romunije. Moja pot v Berlin bi bila v resnici dejanje slabosti, pod častjo moje dežele in tudi pod mojo osebno častjo. V romunskem časopisju pa je tudi dosti glasov, ki govore za zbltžanje med Romunijo in Nemčijo in ki Nemčijo naravnost poživljajo, da se bolj briga za vzhod in za podonavske države, ko pa za zapadno Kvropo. Poljaki konkordat. Delegat poljske vladi' pri konkordatskih pogajanjih, poslanec (irabski se je vrnil iz Rimn in poročal ministrskemu svetu o vsebini konkordata. Škofje bodo imenovani od papeža, Če ni proti njim ugovora s strani poljske vlade. Vsi škofje morajo priseči zvestobo Poljski. Vse Škofije se morajo nahajati v mejuh poljske državo, (llasom določil agrarne reforme smejo imeti nižji duhovniki od 15 do HO hektarjev zemlje, Škofje pn do 180 hektarjev. =; Zrota carja Boris«. 1/. Sofije prihajajo podrobnosti o zadnji oficirski zaroti (tovori se, da je hotel car Boris s pomočjo svojih prijateljev, generalov Uzareva in fcekovu vreči vlado profesorja Cankova in postaviti na njeno mesto bolj levičarsko vlado Mali-nova, Tomova In Aurtnhova. Ta načrt pa je policija pravočasno odkrila in sicer Čisto slučajno. V oficirskem domu je bila odkrita večja zaloga razstreliva in ugotovilo se jo, da je skoraj ros oficirski kor pridobljen ra nastop proti vladi. Takoj nato so se izvršile številne aretacije, časopisi pa o tem ne »Mejo poročati, ker so strahovito preganjani. General Lazarev še ni aretiran, general Žekov pa je pobegnil. Kakor hitro so v dvoru do-znati za te aretacije, so se odnošaji med Caa-kovom in dvorom silno ohladili. Car Boris spioh ne sprejema več članov vlade Cankova. Vlada sama pa se nahaja v tako obupnem pložaju, kakor niti ne na dan umora Stambolijskega. Nemogoče je sedaj presoditi, v koliko so te vesti resnične. Tod* na vsak način so značilne za bolgarske razmere. = Miroljuben govor Trockijevega naslednika. Frunze je imel pred 5000 gojenci vojne akademije v Velikem gledališču velik govor. Frunze je dejal, da izhajajo iz dejstva obstoja sovjetske vlade razni konflikti z buržuazninu državami. Toda sovjetska vlada se trudi, d* bi te konflikte ugladila. Vesti tujih listov o vojnih pripravah sovjetov so laž. Naši sosedje prav dobro vedo, da velja vsa skrb sovjetske vlade gospodarskemu napredku dežele. Vse vesti o vojnih namenih Moskve imajo saiuo ta namen, da bi zbegale javnost. Pogodba z Japonsko je dogodek daleko*eiii» važnosti. Frunze upa, da se bodo odnošaji med sovjeti in Francijo docela uredili, ker nikjer na svetu se ne križajo francoski interesi š sovjetskimi. Rdeča armada mora skrbeti za svojo izpopolnitev, ker je ona jamstvo za napredek države. Toda njeni cilji so samo defenzivni in nikakor ne ofenzivni. Prodiranje komunizma na vzhod. \ dneh od 14. do 16. februarja se je vrštl v mestu Stara Buhara ustanovni kongres komunistične stranke za uzbekistanski sovjet. Kongresu so bili poslani brzojavni pozdravi ruske komunistične stranke in predsedstva lil. internacionale. Delegacija ferganaškili »dehkarok (kmetskih delavk) je izročila kongresu zastavo. Nato so žensko odstranile z. obraza pajčolane in slovesno obljubile, da se bodo borile za osvoboditev žene vzhoda. Kalinin je nato obširno poročal kongre*u o temeljiti komunistične stranke. Kongresa se je udeležil tudi član angleške komunistične stranke, ki je pozdravil kougTes v imenu njenega centralnega odbora. Izročil je pozdrave rdeči armadi, kateri je izročil zastavo z besedami: < Branite sovjete pred angleškim imperializmom I Komandant rdečega ai-madnega kora, Ferho, jo nato obljubil, d* bo rdeča armncln upravičila nndo angleških delavcev. Kongres je priredil angleškim komunistom viharne ovacije. Gledališča. Pri nocojšnji premijeri Golarjeve Vdove Rošlinko. so vloge razdeljene sledeče: Vdova Rošliaka — ga. Juvanova, Manica — ga. Vera Danilova, Tončka — gdč. Mira Danilova, Rožmanov Janez — ff. Cesar, Balantač — g. Kralj, Jernejec — g. Danilo, Gašpar — g. Gregorin, Tomažin — g. Plut, Blažon — g. Košič, Tinče -- g. Jan. Režira g. Lipah. Občinstvo ponovno opozarjamo na noe. ij-šnjo premijero. Ker se mladinski tisk že. tako rad sklicuje na češke liste, jim citiramo danes še mnenje glasila češkoslovaškega ministrskega predsednika fivehlo o naši jugoslovenski politiki. Zlasti še, ker je članek »Venkova« lepo dopolnilo k članku, ki ga je objavilo glasilo češkoslovaških legionarjev in katerega smo že *>!>-| javili. Občni zbor ..Slov. trg. društva Merkur". t>*e 18. t. tu. se je vršil v druit venili pro-' i oriU Slovenskega trgovskega društva »Mer-kur--: XXIV. rodni občni zbor. Zborovanje je otvoril društveni predsednik dr. Wiudisther, ki je pozdravO zborovalce, imenoma dvor. svet. dr. Rudolfa Marna, načelnika trgovskih gremijev Ivana Jelačina •►hii-, urednika ^Trgovskega listac dr. Ivana Pie***, načelnika 0remiju trgovcev v Ljub-. Fr. Stupic« iu načelnika Greinija trgov-« t* okolic« Frana Zebala. Zahvalil »e Je dalje novinarstvu za podporo, nakar je opijal zgodoviii.sk) razvoj društva, it katerega »»snemamo, da je bilo društvo ustanovlje-uo 1. 1900. Od takrat so ostali še trije aktivni elani. Društvo ima svoje glasilo »Trgovskega 1’orariša*, katerega urednik je g. Kavčič, i-iru-iitvo je storilo velikansko delo za osamosvojitev trgovskega etanu. Nato je omenil, da >.e umrlo med letom ti članov društva, nakar so »e navzoči dvignili s sedežev. tj*, njim je govoril društveni tajnik g. Urbančič, ki je podal prav obširno in temeljito poročilo o delovanju društva v poslovnem letu 1924. Društvo se je nahajalo v prošlem tatu v polnem razmahu. Edino, s čemur se društvo ne more pohvaliti, je delovanje Iruitvene posredovalnice za službe, čemur (a ni vzrok društvo, temveč gospodarska kri-/-a, ki se od dneva do dneva poostruje, tako ■ ia se nameščenstvo vseh podjetij stalno reducira. Ker je v zadnjem času dotok vedno vfsčji,. je društvo v resnih skrbeh, kam s tolikimi brezposelnimi. Kriza se ne omejuje samo na Slovenijo, temveč je občutna po celi driavi. Na jug ljudi ne moremo dirigirati, ker je dobrih moči malo na razpolago. Društvo je to rano spoznalo, zato je skušalo nuditi svojemu članstvu vsega onega, česar mu nedostaja. Ko pride do mednarodnih trgovinskih pogodb, bo stvar dinga, zakaj inozemstvo se izredno zanima za naše prilike in se inozemski nameščenci pridno uče natrga jezika. Ce naraščaja ne bomo pravočasno izobrazali v tujih jezikih, se nam je bati velikega poplavjenja s strani inozemskih nameščencev. Po tem uvodu je prešel tajnik na poročilo o delovanju odsekov. Vajeniški odsek. Na podlagi podporne akcije je društvo nabralo a. 23.000 dinarjev. Od tega zneska se je doselila j>olovica podpornemu skladu, polovica pa vajeniškemu zavetišču, ki se je ustanovijo jeseni 1. 1924. Vodi ga g. Zelenik. Vajeniški odsek im zaznamovati precejšen uspeh. IViredil je več izletov, družabnih iger in pre-• tavanj in za vajenke tudi pouk za ročna «.te4a. Odsek je uvedel tudi hranilno akcijo, ovsodi vse polomijo, tako da je bilo zaveti--če že dvakrat doložirano. Učni odsek Društvo je priredilo razne učne tečaje, ki. so bodo končali koncem mese-va Poučevala se je nemščina, italijanščina, srbohrvaščina in knjigovodstvo. Prireditveni odsek je bil v prošlem letu z.elo agilen ter je priredil ogled tovarne Kunc & Com. ter Kolinske tovarne. Dalje je priredil trgovski ples, ki je imel jako lep uspeh. 1’rebitek je znašal okoli 9000 Din in se deloma porabi za društveni podporni sklod. — Plesni odsek je priredil plesni tečaj. Presežek plesnega odseka se uporabi za društveno knjižnico. Tudi pevski in dramatični odsek sta se pridno vadila. Društvena knjižnica se preureja in je odbor že votiral potrebne svote za nabavo novih knjig, tako da je upati, da se knjižnica otvori že začetkom marca. Društvo je izdalo tudi za leto 1925 Trgovski koledar, ki ga je uredil g. Franc Zelenik. Ni to navaden koledar, nego mentor, ki si ga mora nabaviti vsak podjetnik in nameščenec. Društveno glasilo »Trgovski Tovariš« je izhajalo v 1500 izvodih. Letos se bo tiskalo v večji nakladi vsled povečanja članstva. Podporni sklad je znašal lansko leto 30 tisoč 620 dinarjev. Sklad je namenjen predvsem brezposelnim in onemoglim članom in vdovam in sirotam po rednih članih. Poslovalnica za službe je posredovala z uspehom v 198 slučajih. Imela je 5.333 Din kosmatih dohodkov. Društvo je štelo koncem lanskega leta enega častnega predsednika, dva častna člana, enajst ustanovnih članov, 1024 rednih, in 68 podpornih članov. List se je razpečaval na 1358 naslovov. Blagajniško poročilo je podal namesto obolelega blagajnika g. Joško Kreka, tajnik Urbančič. Društvo je imelo dohodkov 130.287 dinarjev in 111.219 dinarjev izdatkov, torej-29.068 Din prebitka. Tajniško in blagajniško poročilo je bilo sprejeto, nakar so sledile volive odbora, Per acclamationem so bili izvoljeni: za predsednika zopet dr. Fran Windischer, za podpredsednika Kavčič in pa 28 odbornikov, in sicer Dnevne vesti. — Gospodom urednikom pri »dloren-skemu Narodu« bodi povedano, da tudi naša potrpežljivost ni večna. In če ne bodo gospodje kmalu nehali s svojim hujskanjem, ker svojo nezmožnost za stvarno debato dokazujejo že dve leti, ! bomo tudi mi malo manj obzirno reagi- ; j rali. Nikakor pa si naj gospodje ne do- ; j mišijujejo, da bomo mi take psovke, kot | »brezdomovinci«, mimo vtaknili v žep. I Od ljudi, ki v letin 1918.—1920. niso j vzdržali nacionalne preizkušnje, se ne pustimo učiti pariotizmal Naj si to I gospodje zapomnijo enkrat za vselej, ce ! nočejo, da bomo še bolj osebni. Vsaka ! stvar ima namreč svoje meje ! — Gospodom odvetnikom, ki so navdušeni za mladinski tisk, svetujemo, da j si ogledajo včerajšnji »Slovenski Narod«, j ki piše, da bo dr. Trumbič kot zagovor- i nik Radiča, storil vse, kar je v njegovi j moči, da bo Radič daljše zaprt, na ta na-čin da upa dr. Trumbič postati Radičev ! politični dedič. Bili bi »Slovenskemu Na- j rodu« hvaležni, da bi navedel le en pri- j mer, ko je jugoslovenski odvetnik za- 1 govarjal svojega klijenta s takimi nečednimi nameni, kakor jih podtika »Slovenski Narod< Truinbiču. — Wie der Scheim ist, so denkt er! — »Da je opozicionalni blok v razsulu«, da je »zemljoradnikov konec«, da -bo stopil Timotijevič s celo vrsto pristašev v samostojni demokratski klub«, da »bo ta štel preko 40 poslancev«, vse take in slične laži sta napisala »Sloven- i ski Narod« in >Jutro-<,. In sedaj imata oba ta dična revolverska junaka, tudi kot taka sta se izkazala po volitvah, drzno čelo, da očitata drugim lažnjivost. < v , * —.viuuoiicm iVitrouu«. a . .i “»uirai .Ul- Kramar, Josip Mogoče bi gospodje še hoteli nadnliovoti ? • f,ravd“lk v Somboru je dal aretirati ) Lozar, Vlado < debato o falzifikatih? Mi n« * osebe v Novem Sivcu (selo v Bački), ki i, .. ’ . - ... . “ dUn- P« zeli mesto so osumljene, da so se indirektno udeležile uni" . ooit> jih stopiti na junaški mejdan »Jutro«, napada na nemškega poslanca dr. Krafta. To da dokažemo, kako so pri -Jutru pri>- f.?: ,stailli0 Tanundžič, občinski podtajnik., jete poročila predelali po »voje, d. So P?!' javni potem bralrem čisto nekaj drugega, kakor pa je bilo javljeno njim! 14 iz krogov trgovcev, 14 pa iz krogov trgov- ; Gospodje, pometajte raje malo pred skih nameščencev. Ti odborniki so: (Odbor- j lastnim pragom in potem šele očitaite mki - poslodavci): Pavel Fabiani, Ivan Jela- ; drugim — lastne grehe cm, st. Jurjovec Avgust, Fran Kovač, Ivan j - Kratka ugotovitev. Včerajšnji *Slo- VikSr Murnni Rud°lf U&m' dr< I 'enski Narodc j« ‘‘»el izvirna telefonska , j ” f, gnt°iJ ovak’ Anton Ravhe- Poročila iz Londona, Ženeve. New Yorka ar Josip Winter, Fran Zebal, ga. Jelka dr. i Pariza in Varšave. Ta poročila seveda Bretlova. ga. Manja Tičar - Šušteršič. (Od- ; niso falziiikati, ampak izvirne plonkari-bormki - nameščenci): Franc Indihar, Mirko ; je gospodov pri »Slovenskem Narodna Joršan, Rudolf Južna, Rihard V— T »m waroau«. Krek, Valter Laurenčič, Janko Pfeifer, Oton Raška, Josip Rupnik, Josip Sekula, Valentin A. Urbančič, gdč. Berta Strehovčeva,g dč. Dragica Vdovič. Preglednika računov: Josip Malenšek, Josip Urbanič. Odbor je ostal stari, samo mesto odstopiv-šega ravn. Krofta je bil izvoljen raVn. Jeras. Predsednik društvenega razsodišča je dr. Danilo Majaron. Pri raznoterostih je bil sprejet končno predlog, da se izpremeni naslov društva v »1 rgovsko društvo za Slovenijo Merkur v Ljubljani Na predlog g. Jelačina star. se je podelilo dvor. svetniku dr. Rudolfu Marnu, ki praznuje letos svojo 50 letnico rojstva ter je že 20 let član društva in sotrudnik društvenega glasila in trgovskega koledarja, častno članstvo. Poročilo o stanju fonda za Trgovski dom v Ljubljani je podal glasom toga poročila Zebal. Glasom tega poročila znaSa fond danes 104.533 Din. Gremij trgovcev jo dal društvu Merkur 5000 Din subvencijo, za kar se je izrekla zahvala. Zborvanje jo trajalo od 8. do 10. ure zvečer. njihov ih pesmi se najbolj vidi ruaka «iu-sa, ki je pravzaprav za nas še sfinga. Da bo to predavanje res zanimivo in da foa uspelo, nam jamči ime predavatelja. Takih predavanj, ki bi nas seznanila z nagimi slovanskimi brati, vsekakor premalo gojimo in z veseljem je treba beležiti ta začetek. Upamo, da bo občinstvo z veseljem pozdravilo to predavanj*. Ne t Argentinijo! Od generalnega konzulata kraljevine SHS v Buenos Aire-su je dospela vest,/da vlada-v Arg«ati-niji velika brezposelnost radi slab* žetve, vsled Česar se ne priporoča izseljevanje v Argentinijo. Novinar Mitrinovič umrl. Dne 18. t. n. zjutraj je umrl v Zagrebu na tuberkulozi *o-vinar Predrag Miirinovič. Pokojnik je bil rojen 23. decembra 1896 v Nevesinju v Her«e govini. Poleg soproge in enega otroka je aa-pustil brata Dimitrija, ki živi v Londonu iu ki je znan izza predvojnega časa kot oden izmed voditeljev jugoslovenskega revolucionarnega pokreta in kot književnik. Drugi brat Cedo je novinar v Beogradu, najmanjši Milivoj pa živi v Zagrebu. Pokojnik je imel vse znane vrline Mitrinovičev. Svojemu poklicu se je posvetil popolnoma in brez rezerve. Novinarsko kariero je začel v Sarajevu. Sodeloval je pri »Glasu Naroda«, »Zvonu in pri »Jutranji Pošti«. Pred svojim prihodom v Zagreb je urejeval sarajevski do-brovoljski list »Nova otadžbina«. Prišedši v Zagreb, se je zanimal predvsem za socijalne probleme. Izdal je malo socialno knjižnico »Društvo1, članke je deloma prevajal i* ruščine, deloma pa jih je pisal sam. Bil je tudi urednik zagrebške »Slobodne Tribune«. Po-: leg tega je urejeval znani zagrebški dobro-voljski koledar »Jugoslavija . Po značaju je bil Mitrinovič rahločuten in skromen človek. . 1 ri svojem poklicu je bil vedno zelo resen, j V' zadnjem času pa je bilo opažati, kakor da J je slutil svojo usodo, v njegovih delih j sledove neke bolesti in tuge. Pretrpel je v ! življenju mnogo. Bil je nekoliko let jugoslo-venski dobrovoljec v četah znanega vojvode — Napadalci na dr. Krafta aretirani Državni pravdnik v Somboru je dal aretirati Drobne vest1. Delegacija ukrajinske ljudske stranke je izročila |>oljskemu ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri zahteva takojšnjo obnovitev ukrajinske avtonomije in ustanovitev ukrajinske univerze v Lvovu. Tankerski parlament je bil dne 17. febru-irja prvič sklican, da odobri tangerako konvencijo. Angleška spodnja *bornica je odklonila Macdonaldov predlog proti sedanji carinski zaščitni potit tki vlade s 353 proti 142 glasovom. ** izenačenje koledarjev. nldov v jsv h’0 r° bili sklir»n< 0(1 ^eze navili da ie ko]ednrja, so iz- Proti seperatistom v Španiji ie i7d«l d), rektor Primo de Rivera ostre odredbe. Zdravstveno -tanje angleške*« kralja se .te »boljšalo. Prehlajenje ni povzročilo nobenih novih komplikacij. V uvrho stabtltiacij« Iranka naj bi po pr«oklican. Perzijska vlada je vnovič pozvala šaha, da se vrne iz Kvrope, ali pa da se odpove prestolu. šah je oba poziva hvaležno odklonil in s« zabava dalje v Parizu. Vlada je nato odvzela šahu velik del njegovih pravic. SLOVENSKO MARIJONKTNO GLEDALIŠČE V MLADIKI. Na pustno nedeljo, 22. februarja I. 1. igra ob 3. in ob t5. uri marijonetno gledališč*' pod geslom Gašperček pleše tri groteskne burke grofa Fr. Poccija, m sicer: Tri želje-, • Preskusu ja . Oa- šper5ek-slikar<. Cenjeno občinstvo opo-irjamo, da se vrši predprodaja vstopnic . . — v resmci, pozor pred falzifikati! — Ker je češki list odobraval represalije g. Pribičevica, je >Slovenski i>a-rod« ves iz sebe veselja, da ni na na-pacm poti osamljen. Mogli bi citirati v nasproten dokaz »Slovenskemu Narodu-vse drugačne ngledne liste, liakor pa je njegov prijatelj v zmoti. Toda s citiranjem se ne zaključi prav nobena debata, /ato svetujemo »Slovenskemu Narodu da mesto citatov enkrat sam pove svoje razloge in da končno pove, koliko so sedaj koroški Slovenci na boljšem, ker so v Vojvodini ukinjene neinSke para-e e. Seveda naj »Slovenski Narode: ii > a mi j e tudi to, debatiramo mi za- Ie 0 represalijah, da pa z njimi v u°oeni notranji zvezi šolsko vprašanje manjšin. Morda bo to razumel »Slovenski Narod z odrom na sedanji kon-tlikt med Nemčijo in Rumunijo, ko menda tudi »Slovenski Narod« ne bo razvil le komunistične nazore, da je brez ozira na represalije zapleniti imetje tujih državljanov. To pripominjamo, da bo Slovenski Narod malo težje slepomišil in da ne bo vlekel debate .na stranski tir — Mirno lahko rečemo in tudi do- kazemo, da smo ob volilni borbi čim naj- kov, davčni kontrolor. Aretiranci so že izročeni sodišču v Somboru. Njihovi rojaki so ponudih visoko kavcijo, da bi sodišče aretirance začasno izpustilo na svobodo, toda prošnja jo bila odbita. Zaslišanih je bilo 17 prič, ki so izpovedale vse za osumljence obremenilno, in ki dolže tudi dvojico poli-CV, stl'ažnikov iz Novega Sada, da se je udeležila pretepanja dr. Krafta. Zaslišavanie se nadaljuje In vse kaže, da bosta tudi policijska stražnika aretirana. — Razpis službenega mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto uradnika - pripravnika 9. do 5. skupine I. kategorije. Zahteva se popolna pravna fakulteta * predpisanimi tremi državnimi izpiti, za uradnika 8. in nadaljnih skupiu pa še strokovni izpit iz politično - administrativnega poslovim ja. — Podpora pokojninskemu fondu novinarjev. Po izjavi finančnega ministra Stojadino-viča, ki jo je podal te dni deputaeiji novinarjev, je vlada pripravljena zvišati svoj prispevek v pokojninski fond novinarskega udru-ženja. Doslej je postavljena v proračun postavka 25.000 Din. Postavka se nahaja v proračunu prosvetnega ministrstva. — Nov vozni red. S 1. junijem se izpremeni vozni red na vseh železnicah države. Priprave v prometnem ministrstvu so v teku. — Ženska volilna pravica zagotovljena. Zenski svet se bori že leta in leta za svoje pravice osobito za tem, da imajo tudi ženske volilno pravico. Toda ves trud in vse je bilo zaman. Bliža se pustna nedelja in ž njo Im>1i' nnščoli .. • A * *'”**'*'w“* “»J- j »Slavčeva maškarada«, kjer bodo imele tudi , . ru g. Puclja«, pravi Rib- ženske, kakor moški volilno pravico. Ne ki- hi kar jeva -Domovina«. To pravi ona 1 mudite tedaj prilike izkoristiti svojih pravic. Domovina ’ ' " , k’ je med drugim napisala /. debelimi črkami tudi ono psovko, da je ueejj, kmet in uš eno in tisto! Bolj od 10.—12. ure dopoldne v Mladiki ria j nesramne laži si v resnici ne bi mogla dan predstave. Na splošno željo bodo zadnji sedeži primerno dvignjeni. Poslovala bo tudi garderoba. - Rusko Matica priredi v nedeljo, dne 22. februarja na ljubljanski univerzi proslavo 200 letnice smrti Petra Velikega. Predavali bodo: 1. Univ. prof. dr. AleksanderBilLnovič: Uvodni govor. 2. Dr. Nikolaj Preobniženaki: Peter in Rusija«. 3. Univ. prof. Mlhajlo Ja-sinskij: »Peter kot zakonodajalec«. Začetek ob 11. uri. Vstop prost. dovoliti nitj »Domovina«! romptna fko Postojna, trans., 270 blago; koraaa nova, dobavitev sukces. do medio maroc, fko Po9tojna, trans. 280 blago; koruza nova, dobavitev april, fko Postojna, trans. 299 blago; koruza nova, dobavitev maj fko Postojna trans. 295 blago; o ve« srbski, par. Ljublj., 335 blago; oves bački, rešetan, fko Ljublj. 360 blago; laneno seme, fko Ljublj., 680 den.; krompir beli, fko gor. postaja 156 blago; krompir rdečkasti, semenski, fko štajerska posta j,a 175 den., 185 blago; fižol rib-ničan, čifečen, fko Postojna, trans. 350 den., 415 blago; fižol koks, fko Postojna, trans. 510 blago; slanina slana, trodelna. fko vag. Vukovar 23 blago. Beograd, 19. februarja. Čvrsta tendenca. Paria 323—326; London 294—292.50; New-vork 61.70—61.75; Milan 2.53’3—2.33-7; Berlin —; Curih 11.86—11.88; Praga 1.8315 do 1.8325: Amsterdam —; Wien 0.087075, Buda pest —. (urih. 13. februarja. Beograd 8.50; Pariz 27.17; London 24.76; Newyork 5.25; Milan 21.30; Wien 0.00785; Budimpešta 0.00732; Amsterdam —. X Praški velesejm. Letošnji praški vele-sejm se bo vršil od 22. do 29. marca; na sejm opozarjamo vse naše gospodarske kroge. V impozantnem številu bo zastopana na sejmu vsa Ješka industrija ter razstave raznih inozemskih držav? Posebno zanimivost obeta velika italijanska razstava, ki bo prirejena od trgovskega ministrstva v Rimu s sodelovanjem italijanskih trgovskih in obrtnih zbornic. Praškemu velesejmu bo priključen tudi posebni hotelirski sejni za hotelske, gostilniške, kavarniške in barske potrebščine, da-ije sejm za pohištvo, za štedenje v gospodinjstvu in gradbah. Posebno pa opozarjamo na prvi Radio sejm, ki vzbuja najživahnejše zanimanje strokovnjakov cele Evrope. Češko železniško ministrstvo je dovolilo za naše posetnike praškega velesejma 50 odst. popust v osebnih in brzovlaklh vseh razredov za potovanje v Prago in za povratek. Vizuma za obisk sejma se ne potrebuje in zadostuje predložitev sejmske legitimacije pri prekoračenju meje. Našim interesentom so za ' eventuelne natančnejše podatke na razpo-ago vsi konzulati Češkoslovaške republikv. X Hraniiniene vlog« t Sloveniji so *e v zadnjem četrtletju preteklega leta povečale od 281.53 na 301.6 milijonov dinarjev. Poraba umetnega gaojila je v Češkoslovaški v letu 1924. znašala 330.000 ton umetnega fosfata. 100.000 ton umetnega dušika in preko 70.000 ton kalijeve soli. Skupna vrednost porabljenega umetnega gnoja se ceni im 300 milijonov čeških kron. X Velike ruske nabave v Češkoslovaški. \ januarju t. 1. so dobile šeške tvrdke za preko 2 milijona dolarjev ruskih naročil. Vrše se še nadaljna pogajanja za dobavo sto tisoč, poljedelskih strojev, katere namerava Rusija naročiti za zboljšanje svojega poljedelstva. Tudi svita ;,«• vrue k zlatu. Po presoja-I aju zadnjega razvoja švicarskega franka je j sklenila Svie. Narodna banka, da se takoj, ko : prične Anglija izplačevati svoje novčanice v zlatu, ker ima Narodna banka tolike zaloga zlatu, ker ima Narodna banka toliko aalofa zlata in zlatih deviz, da j« stabilnost švitarskega franka v razmerju z dolarjem garantirana. X Amerikansko posojilo Poljski v vjfciai ISOmilijonov dolarjev je bilo dne 14. t. h. odobreno, na kar je bil prvi del od 5B Milijonov dolarjev takoj nakazan v izplačilo Dobave. Vršile se bodo naslednje ofor talne licitacije: Dne 1!. marea t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materiala za gornji ustroj (trajnice, spojnice, vijaki itd.); pri upravi driavmili monopolov v Beogradu glede dobave 20.00(1 ton morske soli. — Dne 14. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotiei glede dobave raznih svetiljk, piščalk itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja starega materiala (kovin, karbidnih kant, gumijevih cevi, stekla itd.) se bo vršila dne 10. marca t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubija*i interesentom na vpogled._______________________ Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Clavni in odgovorni uradnih: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur« v Ljubljani J »ek l.ondai: «17.) Burni doživljaji. Roman Južnega morja. Nikdar me ni ovadil policiji in nikoli več se ni vrnil na palubo.. Ostala sodrga pa se je smejala in te norčevala za mojim hrbtom. Bila sta tam tudi dva Amerikanca, ki sta me posvarila, naj se nikar ne poslužim zakona, ako nočem pustiti tudi svoje ladljev Miele< na Tahiti. Nato sem poslala na Novo Zelandijo po nekega nemškega krmarja. Imel je sicer mojstrski certifikat in v ladijskih listinah je bil zapisan kot kapitan, vendar sem bila jaz mnogo boljši pomorščak od njega in pravzaprav sem sama poveljevala na ladji. Sicer sem izgubila svojo ladjo, toda to ni-, ma z mojim znanjem ničesar opraviti. Štiri dni smo križarili tu v bližini v popolnem brezvetrju. Nato pa nas je zgrabila severno-zapadna vihra in nas gnala naprej. Razpeli smo jadra in se skušali odtegniti nevarnosti; tedaj pa se je iz-Uassalo, kako slafto so izvršili svoj posel ladjedelci na Tahiti. Skoro vsa jadra nam je odtrgala in odnesla burja. Ostalo nam je še upanje, da bomo rešeni, če obrnemo in preplujemo brez pogroma ožino med Florido in Ysabelo. Ožino smo srečno premagali, toda v mraku se je na mestu, kjer je v mapi najplitkejše mesto označeno s štirinajstimi sežnji, razbila ladja na koralni pečini. Uboga stara Mlele« je treščila le enkrat ob skalo in se zopet oprostila, toda to je bilo zanjo dovolj; utegnili smo le še odriniti v čolnu in potopila se je. Nemški krmar je utonil. Vso noč nas je gonilo morje naokrog in naslednjega jutra smo opazili vašo hišo. — — Mislim, da se ne vrnete več k Vonu, — ie vprašal Sheldon. — To ne. Oče. je nameraval iti na Salomonske otoke. Poiščem si tu majhen košček zemlje in si ustanovim plantažo. Ali veste za kakšen svet v bližini, ki bi bil poceni? — Bog mi je priča, vi Amerikanci ste imenitni ljudje, resnično imenitni ljudje, — je dejal Shel-doiv 0 taki odločnosti ne bi jaz niti sanjal. — — O takih doživljajih, — ga je popravila. — Prav res — o takih doživljajih. Če bi vas bilo vrglo na breg Malaite mesto na Guadalcanar, bi bili divjaki že davno požrli vas in vaše sijajne tahitske pomorščake. — Joana se je zdrznila. — Da vam povem resnico, — je priznala, — bali smo se pošteno, da bi nas zagnalo na Guadalcanar. Čitala sem v Mornarskih novicah'!, da so domačini sovražni in izdajalski. Toda na Malaito bi šla prav rada pogledat. Ali so tam plantaže? — Niti ene. Tudi tam ni niti enega belega trgovca. — — Potem pa odplujem tja nekoč z ladjo v svrho novačenja delavcev. — — To je nemogoče, — je vzkliknil Sheldon. — To niso kraji za žene. — — Kljub temu pojdem tja. — — Toda žena, ki spoštuje sebe, vendar ne-more . ■. — Pazite se, — ga je svarila. — Nekega dne pojdem tja in potem boste obžalovali svoje žalitve. — M. POGLAVJE/ Nevihta. Sheldon je to pot prvič spoznal ainerikansko de-vojko in gotovo bi se bil čudoma spraševal, če so vse Amerikanke take kakor Joana Lacklandova. ako ne bi bil takoj sprevidel, da ona sploh ni bila tipična hči svoje zemlje. Njena bistroumnost in spremenljivost njenega razpoloženja sta ga begali, njen nazor o življenju pa se je tako razlikoval od tega, kar je on smatral za ženske nazore, da je več kot enkrat prišel ž njo v ostra nasprotja. Nikoli ni mogel vedeti naprej, kaj poreče v prihodnjem hipu. Samo ena stvar je bila gotova, namreč: da je bilo vse, karkoli je rekla ali storila, prav gotovo nenadno in nepričakovano, V njenem obnašanju pa je tičalo, rekel bi, nekaj nervoznega. Bila je žive. vznetljive narave in zanašala se je mnogo preveč nase in mnogo premalo nanj. In prav ta okoliščina je v njegovih očeh ni približevala idealu žene, ki se po njegovem mnenju v navzočnosti moža ne bi smela tako obnašati. Njen nazor, da mu je enaka, inu je bil neprijeten in včasih jo skoro nehote obžaloval, da se mu je vrinila s tako smelostjo in bizarnostjo oni dan, ko se je pojavila ob besnenju severozapadne burje v spremstvu svojih poli-nežkih pomorščakov ter se izkrcala na Berande. kakor bi bil to storil vsak drug mornar, ki bi se mu razbila ladja. Vse to je bilo v skladu z njenim Baden - Powell - klobukom in njenim dolgim revolverjem, kaliber 38. (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene ocjlusoni do 20 besrd Oin 5‘ 30 para. vsaka nadaljna beseda t Pisanja aa »troj prevzetna na dom perfektna strojepiska proti niškemu honorarju. Ponudbe na upravo lista pod »Natančna«. Vezilja išče dela *h im dom. Ponudbe na upravo list« pod »Lepo delo-. Kupi se dobre ohranjeno damsko kolo. Ponudbe z navedbo t>ene na upravo pod »Kolo«. Proda makulaturni papir po 5 Din kg, kje. pove upr. -Narodn. Dnevnika*. Dijak-sedmošolec lita hakoršnekoll popoldanske zape slitve. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten ia energiiea«. Sprejme se v iastrukcije ni*je*iaiaairii#a v violi predmetih. Ponudbe aa upravo liste pod šifro: »Temeljit ia rev*« dijak«. Kupi se Kupi se enodružinska hišica v sredini al okolici mesta Ljubljane. Ponudbe i navedbo kraja in cene na upravo lista pod »DOM«. IšČe se stanovanje v Ljubljani obstojeie iz 1 sobe in kuhinje. Plaia se od 300 do 400 Din meaetne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Inštrukcije i* matematike in fiilke daje mlad profesor. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.__________ j*- STILAŽA ia kajijo, dobro ohranjena, tudi ia mehkega lesa. Po nudho ■ ati ved bo »eae aa upravo Usta pod: »TAJKOJU. Cenitvi MMtli. 8« liHniilheMI! prevaame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekapo-Gospodarska pisarma drofcba « o. z. r Ljubljani, VVolfov« ulica t 'IT. Znanja žele trije solidni, osameli mladi gospodje s tremi veselimi samostojnimi damami v starosti od 24 do 82 let * svrho družabnosti. Kasnejša Jenitev ni iikljuiena. Conj. ponudbe s sliko, ki se aa aahtevo vrne, na upravo llata pod: »Prišla jo pomlad. II., III.« Najboljši Stvillul »troj |e edino le Josip Petelinc-a znamka Grltacner in Adler rodbino, obrl In industrijo Ljubljana Z££* Pouk v veienju bruolaten. VafletM girtndl*. Delavnica sa popruvllo Kt velike Telt1t.ii N» n«lo Išče se /.u naie podjetje v Dalmtuiji elektromojster ■/.a vzdrževanje večje električne naprave, Monterji, ki se izkažejo * daljšo prakso pri napravah /.a visoke napetosti (5000 volt) imajo prednost. Le prvovrstne moči, ki imajo sposobnost kot glavni elektriki, naj pošljejo svoje ponudbe na »S U F I D«, Trieste. Via Machiavelli H H. V plombirnnlh vrečah po SO kg rascpoMlja najceneje Ia angl, kova&ki premog la angleški koks In angleški premog trgovina s kurivom HOM. ČEBIN, ;,}ubt)unii Wolfov*» ullen 1 /II. * Skl«dl.*čr»: Mefeikov« 19. DOHAVUA : tu dom«^ pr* drva In oglje najuflodneje. Na drobno. N« veliko. Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost Upokojenec sivii skladiščnik, laiolen val Jeai-iev in piaarniikth del, iiie mesta