DELAVSKA
Poštnina plačana v gotovini
ENOTNOST
Usoda našega ljudstva je predvsem stvar nas samih in našega ljudstva v Julijski krajini. Zato se mi ne smatramo vezani z nobenim sklepom, na katerega ne bomo pristali.
Edvard Kardelj.
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto IIM štev. 28
Ljubljana, 12. julija 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—»
Izkušnje iz obiskov pri KMS-ih
Organizacijski problemi
T>n Je KMS matični forum sindikatov enega kraja, smo že večkrat povedali in k teinu v glavnem ni kaj pripomniti. Pri obiskih pa smo mogli ugotoviti, da so ponekod v zadregi glede priključitve okoliških podružnic, čeprav je jasno da pripadajo okoliške podružnice tistemu KMS-u, ki jim je najbližji. Zgodili so se primeri kot n. pr., da je podružnica lesnih delavcev V Dol. vasi, ki je mnogo bližja Cerknici kakor Rakeku, spadala pod področje zadnjega. K temu je treba pripomniti še sledeče: ni vse to, da je okoliška podružnica vključena v bližnji KMS, kateremu bi odračunala le pripadajočo kvoto, drugega pa od povezave ne bi imela. Tudi ta vključitev mora biti od obeh strani prav tako življenjska in koristna, kakor je to na splošno opaziti na področju kraja samega.
Ponekod (n. pr. v Trbovljah) se čuti potreba po povezavi bližnjih KMS-ov. Nekateri so bili mišljenja, da bi naj tudi za bližnje kraje obstojal KMS l'e v Trbovljah, kar seveda ni pravilno. Lahko pomagamo drugače: da ustanovimo komisijo, v katero prideta od vsakega bližnjega KMS-a po dva zastopnika. To pride v poštev predvsem tam, kjer se kaže potreba, bodisi iz industrijskih ali drugih medkrajevnih potreb. Obstoja mišljenje, da bi sklicevali od časa do časa seje KMS-ov na sedežih okrajev za celo področje okraja- Zamisel ni napačna in bi se je mogli poslužiti na isti način, ki je prikazan že za primer zgoraj navedenih komisij. Tudi v Slov. Bis"trici se je pred kratkim vršila konferenca zastopnikov bližnjih KMS-ov, k.!er je bilo med drugim tudi sklenjeno, da bodo pomagali drug drugemu s sodelovanjem in z izkušnjami.
Pri KMS-u v Laškem in v Dravogradu Imamo več takih primerov, da zaposluje gradbeno podjetje iz Ljubljane odnosno Iz Maribora večje število delavstva pri tamkajšnjih gradbenih delih. Z ozirom na to, da je sedež podjetja v Ljubljani oziroma v Mariboru, obstoja skupna podružnica tudi v omenjenih mestih, kamor pla/-čnjejo delavci in nameščenci tudi svojo članarino, podružnica pa odračuna 5»In kvoto za ljubljanski odnosno mariborski KMS, ki nimata prav nikake povezave z omenjenim delavstvom v Dravogradu in v Laškem. To se je zgodilo potem, ko so delavci delali v Laškem in Dravogradu te več mesecev. Podobno je tudi pri finančnih uslužbencih v Dravogradu, kateri »o1 vključeni v vplačevalnico na Prevaljah, kjer prav tako prejema prevaljški KMS tudi od teh 5°/n kvoto, do katere je upravičen dravograjski KMS.
če bi bili to primeri, kjer gre le za dva ali tri tedne zaposlitve, ne bi nastalo to vprašanje. Toda tako pa je potrebno, da delavske skupine, ki se na enem me. stu zadržujejo dalj časa, ustanovijo na sedežu zaposlitve svojo lastno podružnico in se povežejo v tistem kraju s KMS-om odnosno s krajevnim odborom, če isti tam obstoja.
Funkcionarji KMS-ov
Dvoje važnih dejstev je bilo skoraj povsod opaziti:
a)	Skoraj vsi funkcionarji, posebno sposobnejši, so še polno zaposleni s funkcijami. bodisi v podružnicah, fizkultumem društvu, pri mladini, Rdečem križu in še marsikje.
b)	Funkcionarji v odborih KMS-ov v mnogih primerih s svojim organizacijskem delom ne predstavljajo sindikalnega vodstva določenega kraja.
K gornjemu pridejo še primeri, ko funkcionarje zamenjavajo brez tehtnejših razlogov, ko odborniki ne zavzemajo sektorjev dela, do katerih imajo sposobnosti in veselje; a dogaja se tudi, da odborniki nastopajo nepravilno in netovariško ter s tem odbijajo članstvo.
Na vseh obiskih smo imeli priliko po. udariti pomen funkcionarjev in to predvsem pri KMS-ih. Tudi tukaj ne moremo mimo tega, da ne bi ponovili: Funkcionarji so tisti, ki so dolžni izgraditi članstvo in ga usposobiti za velike naloge; funkcionarji so tisti, ki so dolžni izvesti celotno organizcaijo za splošen napredek ™‘ uspešnejše; funkcionarji pa so tudi tisti, Id morajo vse to obvladati, ki se mo. ra.pj prvenstveno poglobiti v vsa vprašanja sodobnega udejstvovanja sindikatov. Od njih za visi ‘ napredek, oni. pa so tudi lmvi, če kje organizacija šepa, odgovorni so, če ni opaziti nikakih uspehov. Res je, da nam manjka kadrov, a res ,je tudi, da če bi bili pri izbiri bolj skrbni, če bi se funkcionarji potrudili vršiti svoje posle Čim uspešnejše — koliko več bi bilo uspe. hov! Ne moremo priti nikamor, če v So-’ Stanju vse skupaj vodi le ena oseba, če ■z Radovljici od ustanovitve KMS-a, ki je bila v začetku maja, niso prišli nikamor, Predvsem zaradi tega, ker za delo niso Intenzivno zagrabili. Podobno je v Slo. venjgradcu, Brežicah, Zagorju. Povsod pride prej ali slej sicer do sprememb, ki hi pa lahko pri pazljivosti izostale. Zanimivo ,da je to opaziti največ v malih biestih odnosno trgih. Tam, izgleda, se še Plso mogli odtresti nekdanje »Slave«, v tem pogledu je n. pr. mnogo bolje v Med-v°dah, Domžalah, Kranjski gori. V Seno. ^eoi, pa čeprav je bil zadnji KMS ustanovljen šele pred nekaj tedni.
Sektorji dela odbornikov
O tem ne bi »Isali, če ne bi bilo opaziti toliko primerov, kjer odborniki nimajo do-f‘-.diih funkcij, kjer je bilo šele zastopni-
kom obljubljeno, da bodo šele določili odbornikom določeni sektor dela. O nujnosti tega ne bomo izgubljali besed. Navesti hočemo najvažnejše sektorje, ki jih mora imeti ne samo KMS, temveč tudi krajevni odbor in podružnica. Ti so:
a)	organizacijski,
b)	tekmovanje,
c)	zadružništvo ln preskrba
d)	kulturno-prosvetni
e)	delovni odnosi (tarifna vprašanja, obratni zaupniki),
f)	sociaino-zdravstveni,
g)	mladina,
h)	posredovanje dela.
O delokrogu posameznih sektorjev, kakor tudi pri katerem se naj ustanovijo komisije, bomo objavili v prihodnji .številki Delavske enotnosti poseben članek. Tu bi opozorili samo na to, da zajamejo zgoraj označeni sektorji vse udejstvovanje in ni priporočljivo iste preveč raztegniti. To vieja za večino KMS-ov, samo štirje večji v Sloveniji bi mogli kak sektor še razčleniti.
še važnejša je povezava navzdol. Posamezni odborniki, ki n. pr. odgovarjajo za zadružništvo in preskrbo, naj sklicujejo pri KMS-u vsaj enkrat na mesec posvet. Če bomo ta način delovanja uveljavili po vseh določenih sektorjih, tedaj bomo prav gotovo v vseh pravcih napredovali. Ta način delovanja več ali manj uporabljajo že v Celju, Škofji Loki, Kranju, Dol. Logatcu, Kamniku, Domžalah. Slednji so pokazali še lep primer iniciative, ko ima vsak odbornik KMS-a poleg določene funkcije še na skrbi po dve podružnici. Tudi v Kranju imajo določenega odbornika, ki zastopa KMS v stanovanjski komisiji pri MLO, drugi spet je v mestnem odboru OF. Posebno povezava s slednjim je ponekod prerahla in bodo morali KMS-i na to polagati več pažnje.
Seje — plenumi
S sejami je bolje kakor s plenumi. Težko pa je zapisati, da pri nekaterih še vedno ni dosti smisla za disciplino. Strohneti moramo za tem, da odpade ta malomarnost predvsem pri višjih forumih. Naslednja nujnost je stvarnost in red, Id naj vladata na sejah in plenumih. Posebno
predsedniki lahko mnogo doprinesejo k čim boljšemu poteku sej in zasedanju plenumov. Treba se je strogo držati dnevnega reda, govoriti o stvari ter napraviti potrebne zaključke. To so tri osnovne točke, katerih se mnogokrat ne držimo.
Glede plenumov naj posebej opozorimo na čl. 3 Pravil KMS-ov. V posebnem odstavku se dovoljuje sklicanje vseh odbornikov, kar pride v poštev predvsem pri KMS-ih v manjših krajih in takrat, ko se obravnavajo važnejše zadeve. Podrobnejše o tem smo že poročali v navodilih, ki smo jih s pravili KMS-ov dostavili vsem obstoječim Krajevnim medstrokovnim svetom. Potrebno je, da se v praven sej in plenumov KMS-i povsod točno ravnajo po navodilih; na ta način bodo pomagali k napredku udejstvovanja sindikatov na njihovem področju samem.
Splošne pripombe
Pri obiskih smo imeli priliko razpravljati o splošnih organizacijskih zadevah, katere naj omenimo na kratko še v tem članku.
Mnogo je bUo ponekod storjenega, kar ni bilo v Delavski enotnosti objavljeno. Priznati moramo, da je to nepravilno in zaradi tega bodo posebno močnejši KMS-i prejeli v prihodnjih dnevih okrožnico, s katero se bomo obrnili do njih zaradi dopisnikov, ki bi naj jih imeli posebno v vsakem večjem kraju. Doslej je Delavska enotnost prinašala le prispevke od podružnic; krajevni dopisniki pa bodo mogli zajeti celotno delovanje in problematiko z enim dopisom. Podrobnejše bo o tem obrazloženo v dopisu. Potrebno je to zamisel čim prej uresničiti.
O prosvetnem delu bomo spregovorili še posebej. Tu naj poverilo, da ni zadosti imeti množične sestanke, ki jih sklicujejo KMS-i, ne da • bi imele podružnice še svoje sestanke. V tem oziru delujejo pravilno v Rušah, kjer prireja KMS študijske sestanke, podružnice pa imajo svoje redne sestanke tedensko ali na 14 dni.
Opazili smo tudi, da se članstvo, ki je zaposleno v enem kraju, stanuje pa v drugem, ne udejstvuje dovolj v sindikatih. Na eni strani se Izgovarja, da nima dovolj časa na sedežih podružnic priti na sestanke in podobno, v kraju bivanja pa se prav tako ne udejstvuje v organizacij, shem življenju. To vprašanje je treba rešiti tako, da se bodo ti člani udejstvovali tam, kjer imajo več časa na razpolago, če je to Izven sedeža njihove podružnice, tedaj naj se v domačem kraju povežejo s podružnico iste zveze odnosno z domačim KMS-om, če ta obstoja.
Skoraj v vseh primerih smo mogli ugotoviti, da krajevni odbori ne vršijo svojega dela tako, kakor bi morali. Do izboljšanja ho prišlo, če se bodo ti odborniki bolj temeljito lotili dela v krajevnih odborih; potrebno pomoč pa naj daje tudi KMS, posebno pa še tajništva zvez.
Zaradi številnih podružnic je tajništvo Zveze prosvetnih' delavcev ustanovilo v pomembnejših krajih krajevne odbore, v katere je vključilo tudi bližnje podružnice, čeprav te spadajo včasih v področje drugega KMS-a. V teh primerih se udejstvujejo podružnice na svojem področju, pla-
(Nadaljevcnje na 2. strani)
Proglas Svetovne sindikalne zveze
vsem sindikatom, vsem demokratičnim organizacijam in delovnemu ljudstvu vsega sveta
Po zaslugi skupnih naporov ljudstva Združenih narodov, a zlasti žrtev, katere so doprinesli borci in organizirani delavci teh narodov, je izbojevana končna zmaga nad hitlerjevsko Nemčijo, imperialistično Japonsko in fašistično Italijo — zakletimi sovražniki svobode in demokracije. Smrtonosna zarota, usmerjena na zasužnjenje človeštva, je doživela popoln poraz.
Nedavna preteklost kakor tudi ogromni napori organiziranega delavskega razreda vsega sveta pri delu na povojni obnovi dajejo delavskemu razredu posebne parvice, da sodeluje pri postavljanju miru, ki mora zagotoviti varnost, da z mednarodnim sodelovanjem osvobodi človeštvo nesreče.
Delavski razred je dosledni zaščitnik miru in njegova zanesljiva opora.
Razumevajoč svojo vlogo in odgovornost je organizirani delavski razred takoj ko se je ustanovila organizacija Združenih narodov, zahteval, da aktivno sodeluje pri postavljanju in očuvanju miru preko Svetovne sindikalne zveze, najbolj autoritativne delavske organizacije, katera'združuje preko 67 milijonov delavcev in nameščencev — planov 64 nacionalnih organizacij, iz 55 dežel.
S tem v zvezi je bil s Svetovne sindikalne konfederacije v Londonu februarja 1945 odposlan prvi proglas.
V maju 1945 je Svetovna sindikalna zveza ponovno poudarila svoje zahteve, katere je napotila Ustavotvorni konferenci Združenih narodov v San Franciscu.
Decembra 1945 in februarja 1946 sta bila odposlana dva druga proglasa, v katerih je Svetovna sindikalna Zveza zahtevala, da s polnimi pravicami sodeluje pri delu Organizacije Združenih narodov.
Gospodarsko-socialni svet Organizacije Združenih narodov je po dolgem iskanju načina za rešitev tega vprašanja dal Svetovni sindikalni zvezi edino pravico, da pošlje na zasedanje Sveta svoje opazovalce. x
Predstavniki Svetovne sindikalne zveze imajo besedo samo v specialnem ko-mitetu, ki je podrejen Gospodarsko-so-cialnemu svetu.
Za časa svojega zasedanja v Moskvi junija 1945 je Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveje to vprašanje obravnaval.
Člani Izvršnega odbora Svetovne sindikalne zveze so soglasno mnenja, da takšen odlok Gospodarsko - Socialnega sveta ni zadovoljiv. Smatrajo, da se ne more dopustiti, da najbolj reprezentativna organizacija delovnega ljudstva vsega sveta — Svetovna sindikalna zveza — edina po svojem karakterju vseobsegajoča organizacija, ne more uspešno sodelovati v delu Organizacie Združenih narbdov, kjer se rešujejo problemi splošne varnosti in mednarodnega sodelovanja.
Izvršni odbor smatra, da odlok Gospo-darsko-socialnega sveta daje Svetovni sindikalni zvezi možnost, da predhodno razloži svoje mišljenje nižji organizaciji in da Svetovna sindikalna zveza lahko zadrži pravico pristopa v Gospodarsko-socialnemu svetu.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze še enkrat podčrtava, da ne bo dovolil, da Svetovna sindikalna zveza igra drugorazredno vlogo, da se ji krati polnopravni položaj in zahteva, da se postopa po čl.' 71. Povelja Združenih narodov.
Popolnoma upravičena je zahteva Svetovne sindikalne zveze,% da bo dostojno zastopana, ker je poklicana, da s svojim aktivnim sodelovanjem v delu Gospodar-sko-socialnega sveta daje temu Svetu veliko pomoč.	/
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze s hvaležnostjo ugotavlja, da so predstavniki vlad Sovjetske zveze, Francije, Kitajske, Poljske, Češkoslovaške, Belgije in posameznih drugih dežel v sklopu organizacije Združenih narodov dokazali svojo solidarnost z delavci vsega sveta v vseh razpravah, ki so nanašale na sodelovanje Svetovne sindikalne zveze v delu Organizacije Združenih narodov, in pokazali globoko razumevanje za plemenite in vzvišene cilje Svetovne sindikalne zveze. V istem času Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze protestira proti politiki delegacij ameriške in angleške vlade pri vprašanju polnopravnega pred-
stavništva Svetovne sindikalne zveze y Organizaciji Združenih narodov.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zve-ze z zadovoljstvom podčrtava akcije, katere so podvzeli v Združenih državah Amerike — Kongres industrijskih organizacij (KIO) in v Veliki Britaniji —-Kongres britanskih Trade Unionov, s katerimi so hoteli vplivali na svoje vlad^, da bi te zadovoljivo rešile vprašanje praktičnega sodelovanja Svetovne sindikalne zveze v delu organizacije Združenih narodov.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze pričakuje, da bosta Kongres industrijskih organizacij in Kongres Trade Unionov nadaljevala z delom v tem pravcu.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze je izrazil prepričanje, da bodo skupni napori sindikalnih organizacij vsega sveta zagotovili predstavništvo svetovnega sindikalnega gibanja v organizaciji Zdru-. Ženih narodov.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze je odločil, da, se skliče zasedanje Izvršnega biroa Svetovne sindikalne zveze septembra 1946 v Združenih državah Amerike istočasno z zasedanjem Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, da bi se v Združenih državah Amerike začela nova pogajanja za zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze poziva vse nacionalne sindikalne centrale, da podprejo stališče Svetovne sindikalne zveze in da septembra letošnjega leta pošljejo neposredno Organizaciji Združenih narodov resolucije, v katerih naj zahtevajo, da Svetovna sindikalna zveza sodeluje v delu Organizacije Združenih narodov. Razen tega Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze predlaga nacionalnim sindikalnim centralam, da organizirajo množične manifestacije, s katerimi bi podprle zahteve Svetovne sindikalne zveze, ah da organizirajo druge vrste akcije, katere odgovarjajo prilikam tiste dežele.
Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze izraža prepričanje, da bo ta proglas naletel na topel odmeV in energično podporo delovnega ljudstva vsega sveta, vseh sindikatov in vseh drugih demokratičnih organizacij.
Delavski razred Trsta
in Julijske krajine junaško vztraja v stavki
V Trstu in v coni A Julijske krajine se splošna stavka nadaljuje. Tako v Trstu kot v ostalih krajih pokrajine je ljudstvo trdno odločeno vztrajati v stavki naprej do izpolnitve zahtev.
Tisti šovinistični meščani, ki so še pred dobrim tednom pljuvali na antifašiste in jih psovali s »sciavi«, danes celo želijo, da bi oblasti ugodile stavku-jočim, ker v mestu ni dobiti mleka, jajc in zelenjave in cene najpotrebnejšim živilom stalno rastejo. Mnogi so že pospravili svoje kovčke, dobili potna dovoljenja in se odpeljali v svoje rodne kraje — v Italijo. Transportna tvrdka »Exner« ima te dni mnogo posla s prevažanjem pohištva in zabojev. Na uradu, ki izdaja potna dovoljenja za Italijo, se, ' je povprečno število dnevnih prošenj dvignilo od 20 na 260.
Oblasti se še Vedno poslužujejo vseh mogočih načinov, da bi zatrle stavko. Poskušajo s silo, z rekviriranjem živeža, kar pa jim ne uspe več.
Ob priliki sobotnih fašističnih izpadov proti anglo-ameriški vojski so zaprli 7 demonstrantov, ki pa niso zaprti, temveč se morajo le vsak dan javiti na policiji. To je jasen dokaz, da je bibsobotni spopad le »prepir v družini«, s čimer so hoteli preslepiti delovno ljudstvo. Pred dnevi so se poslužih nove prevare: po mestu so razširili vest, da je polkovnik Fonda - Savio, predsednik fašističnega CLN-a, aretiran, z namenom, da bi preslepili stavkujoče, češ, saj smo ugodili vaši zahtevi. Toda delovno ljudstvo Trsta se ne da preslepiti.
Stavka se nadaljuje. Delavci napadajo , ‘posamezne stavkokaze. To delajo kljub ogromnemu številu policije, ki kroži po mestu in ščiti stavkokaze.
9. t. m. se je vršilo zborovanje delavcev in nameščencev podjetja ACEGAT, ki so na zborovanju odločno zahtevali, da se stavka nadaljuje in so z zboro-. vanja poslali resolucijo 13 državam, ki se bodo udeležile mirovne konference. Ugotovili so tudi, da vrše službo na vozovih cestne železnice, hi so še v prometu, popolnoma neznani ljudje, ki so jih pripeljali od kdo ve kod z namenom, prevariti svet, da stavka ni popolna.
Tudi tovarne so nabrale delavce z onstran meje in jih vozijo vsak dan z močnim policijskim spremstvom s pomola Audace po morju v ladjedelnice, da so tam za »število«.
Specialna policija FSS je tvrdki Carlo Coselfi, ki je prevzela del javnih del, odpovedala pogodbo, ker delavci te tvrdke stavkajo. Osebju, ki je zaposleno v raznih kinematografih, so odpovedali službo in jih nadomestili z osebjem, včlanjenim v Julijske sindikate.
V	stavko je stopilo tudi 3000 delavcev iz Videmske province, ki so tu zaposleni, čeprav nišo člani Enotnih sindikatov, temveč le legalne »Camere del lavoro«. To dejstvo jasno kaže, da je »Camera del lavoro« Julijske krajine popolnoma nekaj drugega kot »Camera del lavoro« v Italiji, ki druži vse delavce.
Po mestu kroži stalno policija, večje sile kontrolirajo tudi tržaške okraje. Pri Sv. Ani sta krožili V torek dopoldne dve avtoblindi. Policija je v tem času aretirala 22 stavkujočih. Po okraju Sv. Jakob so krožili policijski jeepi že ob 6. zjutraj, proti poldnevu pa so se nizko nad trg Sv. Jakoba spustili celo avioni.
V	noči od ponedeljka na torek so izbruhnili požari v številnih lokalih v Via Massimo,d‘Azelmo, v Via Concordia, Via Vasari in Via dTstria, kjer se zbirajo fašisti in kjer lastniki podpirajo materialno . fašistične tolpe. Delavci so pretepli tudi nekaj stavkokazov. Popoldne je prišlo do večjega spopada s stavkokazi, ki so se v spremstvu policije vračali iz ladjedelnic. Stavkokazi so ob napadu stavkujočih pričeli zmedeno begati, 8 pa jih je obležalo na tleh. Tako bo ljudstvo izločilo vse tiste pritepence, ki so jih navozili v zadnjih dneh v Trst, da bi lomili stavko.
Nobena sila ne ustrahuje tržaških delavcev, da bi popustili v svojih zahtevah.
V	Miljah, Tržiču in Gorici ter vseh drugih večjih središčih se stavka povsod z uspehom nadaljuje. Razdeljevanje hrane stavkujočim delavcem se vrši v največjem redil. Vedno več hrane prihaja iz dežele v mesto. Mleko, sadje, zelenjava, moka, maščoba, celo riž in testenine si
kmetje odtrgajo od ust, da bi podprli borbeni proletariat Trsta.
V tržiških ladjedelnicah so stavkujoči delavci prepričali veliko število impor-tiranili stavkokazov iz Italije, da so ti zapustili delo in se pridružili stavki. Prav take uspehe so dosegli tržaški delavci. Proti tistim pa, ki hočejo na vsak način razbiti stavko, nastopajo delavci tako, kot je treba nastopati proti človeku, ki je izdal interese delovnega ljudstva v borbi proti fašizmu ali se prodal za judeževe groše zatiralcu. Prav v teh nastopih se jasno vidi, da so stavkujoči delavci tisti, ki obvladajo položaj, kajti policija ni v stanu, da bi ubranila pretepene stavkokaze in je brez moči pri svojih poskusih, da bi stavko razbila.
Pomoč
naših sindikatov brezposelnim v Trstu
Glavni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je skupno s Centralnimi upravami Zvez odobril dva milijona dinarjev za pomoč junaškemu tržaškemu proletariatu.
Enotni sindikati Slovenije so v ta na-		
men prispevali:		din •
Glavni odbor ESZDN Slovenije		30.000
Zveza železničarjev		50.000
	rudarjev	20.000
,,	lesnih delavcev	1.000
„	tekstilnih delavcev	30.000
M	usnjarsko-predelovalnih	
	delavcev	3.000
„	gradbenih delavcev	10.000
n	kovinarjev	50.000
n	kemičnih delavcev	12.000
pf	prosvetnih delavcev	5.000
»	denamo-zavarovalnih	
	ustanov	5.000
•	Skupno	216.000
Svetoval
demokratični javnosti!
Prebivalci okraja Jesenic, zbrani na
zborovanju solidarnosti z ljudstvom Julijske krajine in Trsta, ki bije prav v teh dneh težko borbo za svoje demokratične pravice proti fašističnim bandam, dne 5. julija 1946 na Jesenicah
protestiramo
proti fašističnim provokacijam in napadom na demokratično gibanje, proti požigom sedežev antifašističnih organizacij, proti napadom in ubojem predstavnikov antifašističnega gibanja, proti “ požiganju slovenskih knjig.
Zahtevamo
aretacijo vseh odgovornih fašistov in članov civilne policije, ki so streljale na množico, spremembo politike zvezne vojaške uprave, ki mora pomagati z 'odločnimi ukrepi ljudstvu Trsta in Primorske do končne likvidacije vseh ostankov fašizma.
Pozivamo
ves demokratični svet, da podpre upravičene s, krvjo in tisočerimi žrtvami podkrepljene težnje ljudstva Trsta in Julijske krajine, težnje in zahteve vsega slovenskega naroda do priključitve Trsta in celotne Julijske krajine k FLRJ, ker smo prepričani, da bodo samo s tem aktom popravljene krivice' in nasilje, ki jih je moralo in jih mora še danes prenašati primorsko ljudstvo od strani fašističnih vojnih provokater-jev in kalilcev svetovnega miru.
. Naj žive svobodoljubne sile vsega sveta!
Naj živi velika, človečanska ideja miru in bratstva med narodi!
Naj živi boj proti poslednjim ostankom fašizma!
★
Tržaškemu
delavnemu ljudstvu!
Prebivalstvo okraja Jesenic, zbrano na zborovanju, izraža polno solidarnost z junaškim ljudstvom Trsta in Julijske krajine, ko bije odločilni boj nad oživljenimi ostanki fašizma. v Uboji antifašističnih borcev, požigi demokratičnih ustanov in forumov, požiganje slovenskih knjig od strani faši-stičnih-terorističnih skupin, vse to jasno kaže na metode obujenega fašizma. Zahrbtni streli zločinske civilne policije na neoboroženo ljudstvo, očitno preganjanje antifašistov, to so ukrepi, ki jih izvaja ZVU v zaščito tistega ljudstva, ki je za svojo in njihovo svobodo žrtvovalo 42.000 najboljših sinov.
Odločno protestiramo in zahtevamo najostrejše kazni za podivjane fašistične zveri, kaznovanje članov civilne.policije, ki strelja na neoboroženo ljudstvo in spremembo politike ZVU, da se tržaškemu demokratičnemu ljudstvu omogočijo njegove pravice.
Tržačani! Vztrajajte v borbi za svobodo m demokracijo, ves slovenski in vsi jugoslovanski narodi so z vami, prepričani, da mora zmagati poštenje in pravica.
Živela stavka za demokracijo in svobodo ljudstva!
Živelo delovno ljudstvo Trsta in Julijske krajine!,
Živela bratska Sovjetska zveza, čuvar miru in demokracije!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
(Nadaljevanje s 3. strani)
čnjejo 5% kvoto domačemu HMS-u In ne KMS-u v kraju, kjer obstoja njihov krajevni odbor.
Tudi vprašanje delovanja podružnic pri okrajnih in okrožnih ljudskih odborih je bilo večkrat načeto. Vsi smo istega mišljenja, da tri ali štiri podružnice ne morejo delovati v ustanovi, kakor je n. pr. okraj, ki ima skupaj le okrog 60 uslužbencev. Višji sindikalni forumi razpravljajo o reorganizaciji v poštev prihajajočih zvez, toda, dokler ne pride do spremembe, svetujemo, da vršijo skupno delo, v kolikor je to mogoče, vse obstoječe po. dmžnice. Tu pridejo v poštev predvsem sestanki, prireditve, nastopi in podobno.
• Ponekod smo mgoli opaziti tudi to, da dajejo navodila za. delovanje razni forumi. Biti si moramo na jasnem, da za sindikate prejmejo sindikalni forumi navodila le od svojih višjih sindikalnih forumov. Prav tako je treba paziti na to, da bistveno važne sklepe ne uveljavljajo KMS-i brez predhodne odobritve, Tu smo vsi dolžni držati se navodil, kajti v vsakem dragem primeru M prišlo pri tako množični organizaciji do zmede. Posebno, kar ge tiče pošiljanja poročil, se bo treba držati že do sedaj 1 izdanih navodil, ter onih, (kl jih bodo forumi še prejeli.
Na vprašanje, kako je s plačevanjem članarine, se je povsod odgovorilo nekako pozitivno. Vendar imamo dokaze, da ni tako in da bodo morali KMS-i posvečati, temu vprašanju več pažnje. K plačevanju članarine naj pripomnimo še to, da KMVS-i nimajo drugega posla, kakor da na pod-
h mednarodnega delavskega življenja
Pomen strokovnih organizacij, njihova specifična težnja k utrjevanju miru in povojni obnovi se v vseh deželah sveta krepita vsak dan bolj. Po izjavi Louisa Saillanta, generalnega sekretarja Svetovne sindikalne zveze na časnikarski- konferenci v Moskvi, se bo ta mogočna mednarodna delavska organizacija s svojimi 67 milijoni članov sedaj povečala še za nova dva milijona, ker bodo vanjo sprejeti še sindikati Grške, Koreje, Birme, republike V.jetnam iz Indokine in Belgijskega Konga. Kljub temu, da predstavlja federacija tako ogromno število članov iz vsega sveta, pa ji Amerika in Anglija nočeta priznati sodelovanja v Gospodarskem in socialnerp svetu Združenih narodov, niti da bi mogla priso-
proizvodnjo, modernizirati naprave, unificirati metode pri izkoriščanju premogovnih ležišč v vseh revirjih. Vsak revir ima zopet svoj odbor, ki je v operativnem oziru podrejen narodnemu odboru. Dalje ima še vsak rudnik svoj odbor, ki ga tvorijo predstavniki delavcev in inženirjev. Odborov predsednik vrši operativno vodstvo proizvodnje/
Uspeh podržavljenih podjetij je seveda odvisen od tega, kakšni ljudje jih vodijo. V mnogih podjetjih so na vodstvu ljudje, katerih preteklost, je omadeževana zaridi sodelovanja z okupatorjem in katere delavstvo nerado posluša. V njih vidi svoje bivše sovražnike, proti katerim se je borilo in na takih podjetjih direktive strokovnih or-
d-elovne produktivnosti in discipline slabše izvajajo nego na onih, katera vodijo pošteni rodoljubi, ki so se udeležili odpora proti okupatorju.. Taka podjetja dobro izpolnjujejo zadane naloge in so rentabilna.
Po izjavi francoskega sindikalnega voditelja Frashona se je posrečilo francoskim delavcem, povišati proizvodnjo v poslednjih 18 mesecih in produkcija premoga znaša na mesec že. 4 milijone ton ter tako prekaša predvojno produkcijo.
Danes je življenje francoskega delavskega razreda še težko in samo preko velikih težkoč in trpljenja zmorejo doseči francoski delavci gotov uspeh v boju za obnovo gospodarstva. Reakcija se poslužuje vsakega sredstva, naj si bo zahrbtne sabotaže ali pa hudobnega klevetanja, da bi te uspehe preprečila, čeprav so v interesu vse države. Boj, ki ga vodi francosko delavstvo za obnovo, je pač odjek splošnega poostrenega notranje političnega boja med silami demokracije in silami reakcije.
V Češkoslovaški
Čehi pa niso dopustili, da bi se reakcija okrepila. Bistveni stimulus za delo je nacionalizacija. Vlada, ki vključuje vse stranke, je podvzela ukrepe


stvovati zasedanjem generalne skup- ganizacij po akordnem delu, povišanju ščine Združenih narodov. Na svetovni pozornici se tako odigrava boj Velikih kapitalističnih dežel proti razvitju sindikalnega gibanja, ki ga na drugi strani lahko tudi opazujemo v posameznih deželah. Tam, kjer oblast še ni popolnoma v rokah ljudstva, se morajo sindikati boriti z mnogo večjimi težavami, nego v deželah z izrecno demokratično ljudsko oblastjo. Vzemimo dve deželi:
Francijo, in Češkoslovaško.
Francijo in Češkoslovaško. V eni • kakor v drugi imamo močno sindikalno gibanje.
V Franciji
»La bataille de la production« (bitka za proizvodnjo) je francosko delavstvo dalo ime napetemu boju za obnovo gospodarstva, ki jo vršijo že poldrugo leto. To je res prava bitka. V Sovjetski zvezi, Čehoslovaški ali Jugoslaviji, deželah z izrazito ljudsko oblastjo, se vrši boj za obnovo na eni fronti: na gospodarski; v teh deželah so popolnoma premagane reakcionarne sile, ki bi ta boj ovirale. Francoski delavski razred pa mora voditi boj za obnovo na dveh frontah, ker se mora boriti tudi proti vsemu tistemu, kar se mu zoperstavlja, kar ga pri obnovi ovira, to so namreč trusti, reakcija, Sabotaža, ki hočejo na vse načine škoditi naporom delavstva.
Ta boj je francosko delavstvo začelo že leta 1944., ko so bile v Franciji porušene vse železnice zaradi bombardiranja zavezniških letal. Nemci sb jim odpeljali ali pokvarili 15.118 lokomotiv od 18.288, ki so jih Francozi imeli. Od 101-ga plavža jih je obratovalo samo sedem. Medtem, ko je znašala produkcija ' premoga leta 1938. štiri milijone ton, je padla v letu 1944. na en milijon.
V tem težkem trenutku so se francoski delavci, na čelu s svojimi strokovnimi organizacijami, vrgli v boj proti razsulu gospodarstva, še preden je podvzela vlada potrebne ukrepe eza obnovo dežele.
Francoske strokovne organizacije so stavile vprašanje o podržavljen,ju težke industrije. Naletele so na besen odpor reakcije, vendar jim je uspelo, da so prešle v državne roke premogovna industrija, elektrarne, plinarne in cela vrsta strojnih tovarn. Podržavljen j e teh podjetij ni bilo sicer izvedeno primerno zahtevi francoskega delavstva, kajti vlada je podjetja od lastnikov kupila, toda Vendar je bil napravljen korak naprej. Delavstvo teh podjetij ve, da ne dela‘več za privatnega gospodarja, temveč za državo.
Na teh podržavljenih podjetjih organizirajo delo na novih načelih, iščejo novih poti. JJprava premogovne industrije je sestavljena n. pr. takole: vodi jo narodni odbor, sestoječ iz' 18 oseb, od katerih jih 6 predstavlja državo, 6 strokovne organizacaje, 6 pa konsu-mente. Odborova naloga je, voditi pridobivanje premoga, pripravljati novo
za podržavljanje velikega Števila podjetij, izvzemši kmetijstva in gradnje. Delovne množice čutijo zategadelj, da tvorijo del svojega gospodarstva. Pravico glasovanja imajo pri vseh členih uprave, kakor, tudi v politiki.
Zelo dobro delajo v Češkoslovaški proizvodstvenl sveti. Strokovne organizacije štejejo danes okoli 2 milijona članov od 2,700.0000 vsega registriranega delavstva in 10 in pol milijonov vsega prebivalstva Češkoslovaške.
V	strokovnih organizacijah ne tratijo časa za notranje spore. Delavstvo pripada 22 zvezam, primerno gospodarstvu, v katerem dela, ne pa po svoji profesiji alL-vrsti svojega dela. Tako pripadajo inženirji, uslužbenci .in zidarji, ki delajo v kovinskem podjetju, isti strokovni zvezi, namreč zvezi kovinarjev.
Skoraj vsako podjetje ima svoj časopis. Strokovni odbori ali tovarniški staroste dobijo pisarniške prostore in opremo brezplačno.
Produkcija premoga je že tako velika, da so že odpravljene vse omejitve glede razsvetljave ali kurjave. Polagoma si blago utira pot v trgovine.
V	izložbah že vidiš v prosti prodaji steklo in porcelan, perilo in' obleko. Prehranbeni položaj se stalno boljša. Pomanjkanje se še občuti glede prevoznih sredstev.
Glede vzgojnega in kulturnega dela so n. pr. angleške strokovhe organizacije daleč za češkimi. V Češkoslovaški spadajo v delokrog strokovnih organizacij deloma tudi kino, dramatični krožki, umetniški klutii, letovišča.
Delo in čim večja produktivnost — ta dva' cilja stojita danes neomajno pred češkoslovaškim ljudstvom. Politiko »počasnega gibanja«, ki je vladala pod okupacijo, je zamenjal energičen klic »delati s polno paro«.
Sedem let nemške okupacije in sistematično ropanje sta pustila deželo v groznem stanju. Kljub temu so bila v dvanajstih mesecih vsa razrušenja popravljena. Čehi so se lotili težkega de-■ la obnove tako junaško in energično, da zaslužijo občudovanje. V tvomicah, pisarnah ali rudnikih druži vse delavce energičen polet naprej.
.....
»»*•«#•»*•»• »•••»•*•••*♦
Na} živi zmaga miru v svetu!
• * *«•••• *••»!•»•	S **S •«•••#♦•# »s #ei e »»•••• *•••••«
•	•«>••• #»»#»« ®ie»»	t	9»	»•#»•*•
Nova navodila za tolmačenje zakona o vajencih
lngl čekovnega odrezka, Id jim služi za dokaz o plačani članarini, prejmejo 5®/« pripadajočo kvoto.
Ponekod se je izjavilo tudi to, da član. stvo ne razume pravilno plačevanje članarine'. Obstoja toliko dokazov, zakaj plačujemo članarino in da imamo od sindikatov toliko stvarne koristi. Govorimo objektivno in prav to hi pričakovali tudi od funkcionarjev, da znajo onemu majhnemu delu članstva pojasniti tudi to stran udejstvovanja, na katero bi morali ti redki že zdavnaj imeti pravilen pogled, če bi se s vprašanjem udejstvovanja sindikatov količit a j pečali.
Mnoge funkcionarje In tudi člane zanima, kje so sedeži central. V naslednjem navajamo zveze, ki imajo svojč sedeže izven Beograda. V Zagrebu imajo sedež: Zveza hišnega osebja, Zveze delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne stroke, Zveza delavcev in nameščencev usnjar-sko-predelovalne industrije, Zveza delavcev in nameščencev' kemične industrije, V Novem Sadu je sedež Zveze delavcev In nameščencev poljedelske stroke. V Splitu pa je sedež Zveze pomorskih In pristaniških delavcev in nameščencev.
Slednjič naj rše pripomnimo, da imajo KMS-i neenotne štampiljke. Oblika je sicer pravilna, ni pa v redu besedilo, ki se mora glasiti: Krajevni (zgoraj) medstro-kovni svet ESZDNJ (v sredi) kraj pa je označen spodaj. Tisti KMS-i, ki nimajo štampiij s pravilnim besedilom, jih morajo naročiti sami ali pa jih naj naročijo prt Glavnem odboru ESZDNJ za Slovenijo v Ljubljani.
1. Učne pogodbe. Zvezno ministrstvo za delo -je odredilo, da se v načelu prizna veljavnost učnih pogodb, sklenjenih pred 5. aprilom 1946, ako ne nasprotajejo odredbam zakona o vajencih. To so torej vse tiste pogodbe, kj so bile sklenjene in registrirane pri obrtnih jn trgovskih združenjih. Od 5. aprila dalje se morajo sklepati in registrirat* učne pogodbe le pri okrajnih ljud kih odborih, odsekih za delovne odnose; Ako je torej vajenec sklenil učno, pogodbo po 5. aprilu pri obrtnem združenju, njegova, pogodba ni veljavna in jo .mora ponovno skleni tj prj okrajnem ljudskem odboru.
Učne pogodbe so oproščene taks in le za overovljenje pogodbe je treba plačat) takso. Učno pogodbo izdela okrajni ljudski odbor v petih enakih izvodih. Prvi izvod je original, ki ga hrani okrajni ljudski odbor pri registru učnih pogodb. Za ta izvod je taksa 100 din v kolekih. Vsak prepis učne pogodbe mora biti kolkoven z 10 dinarskim kolekom. En prepis dobi okrožni ljud ki odbor, drugega pristojni organ za posredovanje dela, tretjega delodajalec in četrtega vajenec. Torej se plača za overovi j en je in prepis vsega 140 dinarjev. Od vsote plača delodajalec 130 din, a vajenec 10 din.
Glede vajencev,- ki so se učili, do 5. aprila brez učnih pogodb, pa veljajo sledeča navodila Zvezhega ministrstva za delo: ti vajenci morajo skleniti učne pogodbe pri pristojnih Okrajnih odborih in se jim čas. ki so ga prebili na učenju brez pogodb, všteje v učno dobo. Za ta čas pa morajo imeti dokaz, ki se izda v obliki potrdila, da se je dotični učil toliko časa. To potrdilo morata podpisati dva državljana, od katerih naj bo eden, če je le mogoče, delodajalec, pri katerem se je učil.
2. Polaganje izpitov vajencev za kvalificiranega delavca. Za izpit se mora prijaviti
vajenec okrožnemu ljudskemu odboru, ki odredi komriijo v cfcraju. kjer stanuje vajenec, ako so postavljene komisije tudi po okrajih, v nasprotnem primeru pa polaga vajenec izpit pred okrožno izpitno komisijo.
S prijavo mOra predložiti vajenec potrdilo delodajalca, da se je učil predpisano učno dobo, in dokaz, da je oblikoval strokovno nadaljevalno šolo. Dokaz mu izda' uprava strokovne nadaljevalne šole v obliki posebnega potrdila, v katerem mora biti navedeno, od kidaj in do kdaj je obiskoval šolo, ali je redno prihajal k pouku in pouku pazljivo sledil in kakšen uspeh je dosegel v šoli. Tega dokaza o obiskovanju strokovno nadaljevalne šole pa ni treba predložit; v sledečih primerih: ako v kraju, kjer se je vajenec učil stroke, ni bilo strokovne šole alj tečaja in če je bilo vajencu vsled vojne onemogočeno obiskovati strokovno nadaljevalne šole. Torej, za polaganje izpita ni pogoj, da je vajenec dovršil šolo, temveč da jo je obiskoval do dneva polaganja izpita. Toda ta odreidba ima le začarcn značaj dotlej, dokler ne bo izdana, uredba, kj bo odredila vse pogoje za polaganje izpita.
Za 'izpit ne plača niti vajenec, niti delodajalec nikakršne takse, le prijavo za izpit mara' kolkovati z 10 dinarskim kol tkam. Prav tako ne plača vajenec niti delodajalec nikakršne takse za izpričevalo, ki mu ga izda komisija po uspešno položanegn izpitu. To načelno važno odredbo je izdalo Zvezno ministrstvo za delo z žirom na to. ker je neka izpitna k emisija v Sloveniji _ zahtevala od vajencev, da. še pred polaganjem 'zpla plačajo takso v znesku 450 din. Vse, kar, plača vajene za izpit, le 10 dinarjev za kolek
na prijavi.	„	,	,
Delavski zaupniki v obratih naj vajence prav posebno opozore na to .odredbo Zvezanega ministrstva.	.. Lojzka Stebi
Ljubljana se poslavlja od borbene primorske mladine, H odhaja na gradnjo proge Brčko—Banoviči in take e svojim delom dokaze, da hoče živeti in delati
* I JagedOTig
Obračun dela pariške konference, če. prav Svet zunanjih ministrov še ni izčrpal svojega dnevnega feda, so vendar vsa bistvena vprašanja, 'ki so v zvezi z mirovnimi pogodbami, urejena, zato lahko pregledamo delo Konference. Sovjetska delegacija je predlagala, da bi pred mirov, no konferenco sporazumno, izdelali osnutke za mirovne pogodbe, da bi preprečili nove težkoče in mednarodne komplikacije. Temu predlogu so sicer nasprotovali, toda v praksi se je pokazala pravilnost tega naziranja. Med problemi, ki jih je urejevala pariška konferenca, so najvažnejši: meja med Jugoslavijo in Italijo, usoda bivših italijanskih kolonij in italijanske reparacije. Štirje ministri so^ seveda razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Tako so sklenili, da se bodo umaknile okupacijske čete iz Italije in Bolgarije 90 dni po uveljavljanju mirovne pogodbe, sporazumeli so se o razmejitvenih in gospodarskih vprašanjih Italije. — Kljub ponovnemu sovjetskemu predlogu, da se Julijska krajina s Trstom priključi Jugo-slavi ji, je bil sprejet sklep o internacionalizaciji Trsta, kar je korak naprej v primeri s prvotnimi zahtevami zapadmh velesil, da se Trst dodeli Italiji. Z ustavo, ki jo bo za svobodno tržaško ozemlje Izdelala, posebna komisija., je treba ustvariti ' miroljubno sožitje med jugoslovanskim in --Italijanskim ljudstvom, da bo Trst most, ki bo vezal obe državi. — Vprašanje Italijanskih kolonij bodo velesile rešile v teku enega leta, glede italijanskih reparacij pa so se sporazumeli, da bo I taji j a plačala Sovjetski zvezi 100.000 - dolarjev; industrijski proizvodi pa bodo bistveni viri reparacij. — Doseženi rezultati pariških pogajanj dokazujejo, da je možno sodelpvanje med velesilami, ki so se končno sporazumele tudi v tem, da bo Imela Generalna komisija podrejeno vlogo in določile 29. julij, za sklicanje mirovne konference, na kateri bo sodelovalo 21 držav, katerim so že odposlali vabila.
I Poljski referendum — zmaga demokracije. Vsa prizadevanja opozicije, domače in tuje reakcije, da bi se razbila enotnost demokratičnega poljskega ljudstva, so bila zaman, kajti Poljaki so z glasovanjem dokazali,- da so gospodar svoje usode, iz-vojevali so veliko zmago. Uradni izidi še nišo objavljeni, po dosedanjih podatkih pa moramo poudariti veliko udeležbo pri volitvah; glasovalo je 80 do S 7 to, v Varšavi pa 90°/o volivcev.
V sovjetski coni Nemčije so znanstvenikom omogočili sodelovanje pri izgradnji
demokratične države. V ta namen je vrhovni komandant sovjetske vojaške uprave v Nemčiji maršal Sokolovski odobril ustanovitev znanstvene Akademije v Berlinu, ki bo spadala v resor nemške uprave za ljudsko prosveto. Akademija se • sme poslužiti knjig bivše akademije, ki so sedaj v skladiščih sovjetske okupacijske cone.
Deklaracija nove češkoslovaške vlade.
Predsednik vlade Gottvvald je na sestanku ustavodajne narodne skupščine podčrtal, da sta načrt nove ustave in dveletni načrt za obnovo republike dve najvažnejši nalogi nove vlade. Z ustavo bo zavarovana ljudska oblast in demokracija, ustava bo potrdila nacionalizacijo ln zaščitila majhna in srednja zasebnp. podjetja. Glede načrta za dveletno obnovo je predsednik obrazložil, da bo do konca 1. 1948. industrijska proizvodnja prekoračila predvojno za 10%, s predvideno gradnjo 125.000 stanovanj bo pa rešeno stanovanjsko vprašanje,- V načrtu je industrializacija Slovaške, zlasti gradnje električnih central. Predsednik je govoril tudi o financah in izjavil, da bo vlada čim prej stabilizirala valuto. Ko je govoril o češkoslovaški zunanji politiki, je podčrtal, da zavist varnost republike predvsem od vsestranskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo,, in ostalimi zavezniki, ki so sodelovali pri osvoboditvi češkoslovaške in Franci,fe. Omehil je tudi pogodbo o zvezi z Jugoslavijo. — Po izvajanjih o socialnih, kulturnih, zdravstvenih in gospodarskih problemih je predsednik Gottvvald govoril ' o češkoslovaški armadi in dejal, da se je izboljšala in izpopolnila, ter da je zmožna izvrševati paloge sodobne vojske.
Pa »germanske organizacije V Avstriji.
V pokrajini Spodnja Avstrija je direkcija za ' varnost dovolila številnim organizacijam, da širijo po Avstriji pangermansko propagando. Med temi organizacijami sta tudi »Kršča.nsko-nemška: športna zveza« in »Katoliško-nemška študentska zveza«. Proti tem organizacijam, ki širijo tako nezdravo propagando, še niso avstrijske oblasti napravile nikakih korakov.
Komunistična partija Italije vztrajno zahteva pomoč in povišanje plač delav. cem ter razdelitev veleposestev kmetom. Komunisti tudi dosledno nadaljujejo borbo proti obnovi fašizma; glede ekonomskega programa ne bodo pristali na načrt, ki ga je izdelala vlada, da' bi stroške za obnovo nosilo samo italijansko delovno ljudstvo.
Obsodba Izdajalcev albanskega naroda. Pred vrhovnim vojaškim sodiščem v Tirani je bila razprava proti 37 narodnim izdajalcem; albansko ljudstvo je razpravo spremljalo z velikim zanimanjem. 8 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 5 na dosmrtno robijo, 14 na 30 let zapora, eden na leto dni zapora, dva obtoženca pa sta bila oproščena.
Ustanovitev demokratične stranke v Iranu. Iransko ljudstvo je izrazilo zadovoljstvo nad novo stranko, kar dokazujejo tisoči brzojavk in pisem, ki jih je dobil iranski, ministrski predsednik Ghavam se Su.lta.neh, v katerih so želje za Vstop v novo stranko. Program stranke predvideva rešitev prijateljskih odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi državami! zavarovanje svobode v Iranu in ne dovoljuje nikakega vmešavanja v iranske notranje zadeve. Po poročilu nekega časopisa se je priključila demokratični •'stranki tudi kmečka stranka iz pokrajine Kuhistan v
južnem Iranu. — Ob priliki ustanovitve
demokratske t stranke so njeni pristaši v Teheranu manifestirali in vzklikali novi atrankL
J
Ob prehodu posredovanja dela v Enotne sindikate
(Nadaljevanje.)
III.
S tem, da je Glavni odbor ESZDN Jugoslavije predlagal Zveznemu ministrstvu za delo, da se posredovanj e dela poveri Enotnim sindikatom, je hkrati prevzel nase obvezo, da bo to službo • vodil v korist države in delovnega ljudstva. V zvezi z gospodarsko obnovo naše zemlje in z velikimi javnimi deli, ki se izvajajo v vseh ljudskih republikah, pričakuje naša Zvezna vlada —, v trenutku, ko predaja službo posredovanja. dela sindikalnim organizacijam r— od sindikalnega pokreta največjo podporo in .sodelovanje. Na nas sindikalistih leži dolžnost, da to zaupanje, ki smo ga prejeli z naj višjega mesta, opravičimo v polni meri. Iz gornjega 'sledi, da je s pooblastilom Glavnemu odboru ESZDN Jugoslavije, da službo posredovanja dela organizira in vodi po' svojih organizacijah, prešla na sleherni krajevni medstrokovni svet važna in odgovorna naloga, katere se moramo poprijeti z največjo resnostjo in * velikim čutom odgovornosti.
Gospodarski načrt in produkcijski plan, ki ga (izvajajo in izpolnjujejo naše ljudske oblasti, zahteva že danes in bo zahteval v najbližji bodočnosti ogromne delovne sile, ki jo bodo morale sindikalne organizacije zbirati, organizirati in pripraviti,, da se v največ* jem številu odloči k delom za izgradnjo naše dežele.
Poudariti moramo že v sirnem začetku, da smo poleg strahotnega opustošenja in izropanja, ki ga je povzročil okupator, nasledili v n^jši državi grehe" predaprilske Jugoslavije, t. j. nenačrt-nost in zmešnjavo v našem narodnem gospodarstvu, ki ga bo potrebno spraviti v( gospodarski -^klad ter podrediti strogi načrtnosti.
V najbližji bodočnosti bomo morali
izvršili preosnovanje naše industrije, moderniziranje tovarn in obratov tfr izvršiti prenos posameznih podjetij v kraje, kjer so ležišča surovin, ki jih bo ta industrija predelovala in kjer so na razpolago potrebna pogonska sredstva. Z druge strani so že v gradnji važne prometne žile, ki nam bodo omogočile _ dostop' k surovinam, kjer bo zrasla naša bodoča težka industrija. Industrializacija naše dežele zahteva dalje modernizacijo železniškega prometa in izgradnjo dobrega cestnega omrežja, ki je pogoj v vsaki napredni državi. Za izvajanje gornjih nalog bo potrebno nešteto delavcev, ki jih bodo morale naše sindikalne organizacije predvideti in zagotoviti, da bodo v danem trenutku na razpolago.
S pravilno politično in sindikalno vzgojo delovnega ljudstva, z izobraže,-vanjem in dvigom kulturne ravni delavstva bodo naše sindikalne organizacije vzbudile v množicah zavest, da je od naše požrtvovalnosti in ■ delavnosti odvisna hitra obnova naše dežele, da so. delovne množice' nosilec gospodarske izgradnje naše države. S sodelovanjem : sindikalistov pri utrjevanju1 naše ljudske oblasti in v množičnih organizacijah, s pravilnim in vzglednim de^ lom slehernega sindikalista, s pravilnim in pravičnim reševanjem vseh perečih vprašanj našega delovnega ljudstva bomo pritegnili najširše ljudske množice v sindikalne organizacije, v katerih jim moramo omogočiti množično kulturno-prosvetno, politično, strokovno in sindikalno izobraževanje.
S takim delom bomo pri delavstvu vzbudili in utrdili zavest, da je naša . država država delavcev in kmetov, da so tvornice in obrati njihova last, da se za delovno ljudstvo brigata tako država kot sindikalni pokret. Le na ta način bo naš delovni človek spoznal, da je od naše požrtvovalnosti in storil-
nosti odvisna hitra obnova in gospodarska izgradnja naše zemlje ter, da je v rokah delavskih množic ključ v boljšo bodočnost.
Poleg vseh krivic, ki so bile storjene delavskemu razredu v predaprilski- Ju-1 goslaviji, je ena največjih tudi ta; da so bivši oblastniki delovnega človeka namenoma držali v neznanju, da je naše delavstvo po krivdi bivših izkoriščevalcev danes premalo izobraženo. Zato mu .moramo nuditi vse ono, za kar je bilo oropano v preteklosti. V delavstvo moramo vnesti orožje znanja, ki mu bo odprlo oči in ga dovedlo do spoznanja, da je množično delo gospodarska nujnost, da si z izgradnjo industrije ustvarjamo nove življenjske pogoje, kakršnih doslej nismo imeli.
Poudariti je treba, da zahteva naš gospodarski načrt delovno silo v . raznih krajih, da tega načrta ne moremo izvajati ločeno ter da morajo javna dela slediti po določenem yrstnem redu z ozirom na' njih važnost in nujnost. Zategadelj moramo predočiti. in objasniti delavstvu važnost teh del za našo državo tako, da bo delavstvo spoznalo vlogo in poslanstvo, ki ga s svojo udeležbo izvršuje ter se udeležilo dela tam, kjer bo delovna sila potrebna.
Za vse delavstvo, ki se bo udeležilo dela izven krajev njihovega bivališča, moramo organizirati obirne baz^, prehrano in hitre transporte. Zagotoviti mu moramo, da bo na kraju dela poskrbljeno za primerno bivališče in zadostno prehrano. Prav tako moramo zagotoviti cfelavstvu redno in pravočasno izplačevanje mezd, socialno zavarovanje in urediti higiensko in zdravstveno službo, hkrati pa poskrbeti za kulturno, prosvetno in politično izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in razvedrilo delavstva.
(Nadaljevanje sledi.)
4

Tate m sme iti dalje!
Katerim vprašanjem mora sindikalna podružnica železniških delarvnic v Mariboru v bodoče posvetiti mnogo več pažmje •
V teh dneh vidimo dnevno po vseh mestih in vaseh našo mladino, ki se formira v delovne brigade in odhaja na obnovo in izgradnjo naše dežele. To je predvsem mladina iz naših šol, ki hoče na . ta način pokazati, 'da se zaveda, kaj je danes njena dolžnost. Ne samo, da pre-5. j°ma od naše skupnosti, ampak da tudi tej skupnosti daje po svojih močeh. Rezultate tega dela že lahko sedaj vidimo. Samo poglejmo progo Brčko-Banoviči, ki jo bo mladina Jugoslavije sama zgradila. In ne samo to, da s tem pomaga državi na gospodarskem polju, obenem se gradi in utrjuje na teh delih tudi politična zavest naše mladine. Ta 'delovni polet je kovačnica bratstva in enotnosti mladine naših narodov, še več, je tudi kovačnica bratstva in enotnosti antifašistične mladine drugih dežel. K nam prihajajo mladinske delovne brigada iz drugih držav: iz češke, Bolgarije, da na ta način manifestirajo povezanost ( z našo mladino, ki se je skovala v času krvave borbe proit fašizmu. Prihajajo mladinci iz Julijske krajine, iz Trsta, ki hočejo na ta način ysemu svetu povedati, da je Jugoslavija tudi njihova domovina, od Jjatere jih ne more nihče odtrgati.
Poglejmo sedaj, kako pa je z delavsko mladino, ki se ne jnore vključiti v te brigade, ki mora ostati na svojih mestih v delavnicah in tovarnah, da-li je tudi njo zajel ta delovni polet. Priznati moramo, da tega" ni povsod opaziti v naj-'veoj; meri. v naših sindikalnih organizacijah sploh ni opažati potrebnega zanimanja za mladinska vprašanja.
Vzemimo za. primer delavnice državnih železnic v Mariboru. Tam je zaposlenih okoli 200 mladincev, bodisi vajencev ali delavcev. Obstoja tam tudi sindikalna podružnica, pri kateri je večina teh mladincev organizirana. Poleg vsega tega so ti ’ mladinci še včlanjeni v LMS, V fizleuIturnem društvu itd. Imajo vse možnosti, .da se udejstvujejo na vseh sektorjih dela, ki jih zanimajo. Napravili so Ss tudi načrti za to udejstvovanje in delo. Napravil se je načrt za izgradnjo mladinskega doma,- ki ga gradijo iz ruševin stare kuhinje. Ja sklep je sprejelo vseh 200 mladincev, toda na. delo jih ho-dl samo 20 do 30, drugim se ne' da in celo dvomijo v uspeh tega dela. Tem bi r « 0 treba pokazati, kaj mladina dela. na progi Brčko-Banoviči, kjer je tudi mar. sikdo dvomi! v uspeh, a se je sedaj pri teh rezultatih razočaral, ko je videl, da mladina.s svojo požrtvovalnostjo« in voljo do dela marsikje nadomestil je kvalificirane delavce. Sicer pa, ee j-,j VSj — vsaj malo bolj z resnostjo gledali na stvar, imajo Primer tudi doma. Neko soboto je okoli _-■> mladincev v šestih prostovoljnih urah naložilo tri vagone ruševin, en vagon/ cementa, zložilo dva vagona desk, očistilo -J0C tornadov opeke in jih zložilo. Ko govorimo s takim delovnim mladincem z z°*cznice o tem delu, na.m pove: »še mno-Ko več .bi lahko napravili, ko bi Vsi so-dr'?cvali; če hf nas podprla in se brigala z'-* nas, sindikalna drganizacija.«
' Imajo tudi svoje fizkultumo društvo. Ila t=m> sektorju se udejstvuje večina ''"edincev. Toda tudi delo v fizkulturi ni P' zadovoljivi višini. Kako se mladina v tern društvu vzgaja v dobrega in ple. j	Sbortasn vidimo na primer iz
^acinje tekme, ki se je odigrala med FD 'ozničar« ;n FD »Lendava«. Že takoj začetku tekme so začeli s strani pri. L, . v FD -železničarja« padati neumest-izrazi proti FD »Lendavi«, čepi/av mo-V° Lendave ni igralo popolnoma fair,
kar tudi moštvu »Železničarja« ne more-• mo prisoditi, taki izrazi niso bili umestni, človek, ki to gleda, ima občutek, da se gremo pri fizkulturi s dm o to, da odnesemo čim več točk, ne pa za to, da si' krepimo zdravje, da vzgojimo zdrav in plemenit naraščaj. Na Pohorju so si železničarji postavili svojo planinsko kočo. Precejšen delež pri tem delu je Imela ‘ vsekakor mladina. Opazili pa smo tukaj, koliko je novega duha v naših mladincih: namesto da bi dali tej koči ime po kakem padlem heroju iz vrst železničarjev iz narodtio-osvobodilne borbe, so dali koči ime po svojem upravniku. Tukaj se še. jasno vidi stara pokopana in korumpira-na Jugoslavija, ko so se mnogi suženjsko priklanjali svojemu šefu za to, da bi imeli vsaj malo protekcije, Nihče v železniških delavnicah se danes ne spomni U-. stih, ki so se žrtvovali za to, da smo m; danes svobodni. Spomnimo se samo ključavničarja Besednjaka, ki je z golimi rokami jurišal na hitlerjevce in pri tan* junaško padel z vklikom: »Za oblast delovnega ljudstva!« Žalostno dejstvo je to, da imamo v železniških delavnicah za-poselnih mnogo partizanov, ki se jih danes sploh ne opazi. Namesto da bi bili spet prvi 'pri' delu, se izgovarjajo: »Mi smo se borili, delajte pa vi, ki ste bili doma.« Večina od teh tako zvanih starih pvatizanov je iz leta 1944., ki so se priključili narodno-osvotifcdiinemu gibanju, ko so videli, da je neizogiben propad hit-. lerjeve Nemčije. Vsi ti tovariši naj se zavedajo, da še danes ni konec borbe, da danes bijemo boj na gospodarskem polju in' da bo naša "*’žava upoštevala farno zasluge, ki si jih pridobimo na delu za obnovo države, ker samo na ta način lahko dokažemo predanost in privrženost delovnemu ljudstvu in s tem naši ljudski oblasti.
še mnogo takih primerov in nepravilnosti bi lahko našteli, ki jih bo treba v bodoče na vsak način odpraviti. Razumljivo je, da moramo pri tej kritiki priznati tudi to, da so delavci naših železniških delavnic v delu za obnovo ogromno doprinesli, da so bili tam tovariši, ki so razumeli stvar, toda to še ne zadostuje. Sindikalna organizacija je dolžna, da- tam vodi računa o mladini. Dolžna ji je pomagati,, da bo lahko v svojih vrstah vzgajala nove strokovno in politično najboljše kadre, ki bodo kos novim nalogam, katere stojijo pred nami v izgradnji nove in močne Vi .ustrijg. N - delati kot' se je de-'alo do secb-j, da je na primer 'mlad delavec prevzel neko delo pri izdelavi kovino-strugarskih nožev in ..pri tem prekosil prejšnjega starega delavca tako, da je v eni uri namesto- lb izdelal 60 nožev. Ta tovariš ni bil če do sedaj pohvaljen ali pa proglašen za udarnika. Z vseh strani st’ je zasmehovalo in zapostavljalo, zakaj je tako neumen, ,češ, da s tem prisili tudi druge delavce, da morajo zvišati normo itd. Vse to so dejstva, ki i:e . dajejo najlepše legitimacije železniškemu sindikatu v Mariboru.
Sindikalna podružnica v železniških dela', nicah naj resno premisli vsa ta dejstva in svoje delo preusmeri tako, da bo posvetila svoji mfadini več pažnje in pozornosti. Tistim, ki so požrtvovalni In marljivi, se mora dati vse priznanje jn pohvala, ostale pa je treba vzgajati in prepričati tako, da bodo postali enako-vredi svojim mladim tovarišem. Iti danes tia progi Brčko-Banoviči jn' na vseh ošta-im delovnih sektorjih gradijo in ustvarjajo veliko in močno ‘ndustrijo, ki bo temelj moči in ugleda naše ljudske drzave-	Greif Martin
Udarniške Izkaznice
•
Te dni je prejelo ministrstvo delo LRS od Zveznega ministrstva dela v Beogradu navodila za postopek pri razdeljevanju udarniških kart (legitimacij) ter zadostno število teli kart samih. Te karte bo naše ministrstvo razposlalo Okrajnim ljudskim odborom, pri katerih jih bodo uprave podjetij lahko dvignile.
Pred nekaj dnevi je tudi ministrstvo za trgovino in preskrbo prejelo od Zvezne vlade v Beogradu dopolnilne potrošniške karte za udarnike. Te karte so dveh vrst in sicer:
1.	dopolnilne potrošniške karte za živila in
I
2.	karte za nakup industrijskih izdelkov za udarnike.
Natančnejša navodila so objavljena v uradnem listu FLRJ št. 40 z dne 17. maja 1946..
Vsak udarnik bo torej imel tri karte:
1. udarniško karto, t. j. legitimacijo, ki opravičuje imetnika tega dokumenta do pravice naziva »udarnik;
2. dopolnilno potrošniško karto za živila in
3.	dopolnilno potrošniško karto za industrijske potrebščine.
Vse gornje izkaznice ostnejo v veljavi za dobo treh mesecev od dneva izdaje. Ako se udarnik v tem času ponovno z delom izkaže, se mu te pravice podaljšajo za nadaljnje tri mesece.
Ker pa ministrstvo dela LRS udarniških kart pod št. 1 še ni razposlalo Okrajnim ljudskim odborom in da se pridobljene pravice udarnikov ne zavlačujejo, je Glavni odbor ESZDN Slovenije te dni razposlal vsem v poštev prihajajočim podjetjem odgovarjajoče število »Začasnih objav za udarnike« š potrebnimi navodili. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez je storil ta korak zato, da pridejo marljivi delavci čim prej do svojih prhvic.	1
Dopolnilne potrošniške karte (pod 2 in 3) je ministrstvo za trgovino in preskrbo razposlalo Okrajnim LO, kjer jih uprave . podjetij dvignejo ter jih razdele upravičencem.
z delom izkazali ter zadostili predpi Pravilnika, bodo uprave podpetij d vi te karte neposredno pri Okrajnih 1 skih odborih in to od primera do
mera.
Iptski mehaniki za Izboljšanje delov.« “ h pogojev. Več tisoč mehanikov, ki so v službi egiptske vlade, je izjavilo, da bodo izstopili iz službe, če do srede tega mrzeča n** bodo izpolnili njihovih zahtev.
Stavka holandskih pristaniških delavcev ni prinesla zaželjenega uspeha. Holandski pristaniški delavci v Amsterda. mu in Rotterdamu so po trimesečni stav. ki pričeli z delom, tilda njihov 'položaj se ni izboljšal,- ker niso, ugodili njihovim zahtevam po povišanju plač.
Stavke v Kanadi. Po poročilih kanadskega tiska zavzemajo v Kanadi stavke vedno večji obseg. Tako stavka 11.000 delavcev industrije gumija, v pokrajini Quebeck stavka 10.000 tekstilni!! delavcev, 2500 rudarjev, 4000 delavcev avtomobilske industrije in drugi. Pričakujejo, da bo v kratkem pričelo s stavko 25.000 železničarjev, ki so člani ameriške federacije dela.
Delavci, nameščenci!
Pomagajmo kmetom pri Setvi!
Nastopil je čas žetve. Kolikega pomena je to posebno za delovno ljudstvo naše države, je vsakomur jasno. Naša žitna polja so naša zlata podlaga in kakor smo na eni strani dobrd razumeli svoje poslanstvo, ki ga imamo v tovarnah in ustanovah, prav tako moramo znati ceniti bogastvo naših polj in njiv.
Delavci, nameščenci! Našemu naravnemu zavezniku — kmetu manjkajo delovne moči. .Žetev zahteva mnogo pridnih rok in tu je treba pomoči prav od strani sindikatov. Te pomoči pričakuje od nas kmet, pričakuje jo pa tudi ljudska oblast, ki hoče v teh važnih dnevih storiti prav vse, da bo to veliko delo izvršeno čim hitreje in kar najboljše. Rešitev* tega vprašanja je že tildi zaradi tega nujna, ker nam lahko morebitna elementarna nezgoda v nekaj minutah napravi milijonsko škodo, ki ne bo občutna samo za kmeta, temveč za vse državljane.
Ministrstvo za delo in ministrstvo za kmetijstvo sta doslej storili že nekaj najosnovnejših ukrepov. Okrajni in okrožni ljudski odbori so prejeli potrebna navo-
dila. Gre za to, da množično organiziramo pomoč pri žetvi, da zberemo vse razpoložljive delovne sile in organiziramo po okrajnih in okrožnih ljudskih odbo-, rih, pomagamo kmetom pri žetvi, odnosno pri pospravljanju žitaric.
. Krajevni medstrokovni sveti! Krajevni odbori in odbori podružnic! Upoštevajmo do kraja ta važen moment, razu-mimo to važno akcijo in jo podprimo z vsemi silami! To bodo storile tudi ostale množične, organizacije. Delavec in nameščenec sta že pokazala kako znata požrtvovalno delati v delavnicah in pisarnah ter v* prostem času. Naj bo naša pomoč pri žetvi prav tako pomembna I Opustimo za te dneve drugo manj važno delo in se povežimo z referenti za kmetijstvo pri okrajih in okrožjih ter s predstavniki množičnih organizacij, da bo tako naše delo imelo kar največ uspeha!
DELAVCI IN NAMEŠČENCI, ČLANI ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ, POJDIMO NA DELO!
Akciša stanovanjskih zadrug
Na konferenci v zadevi ustanovitve stanovanjskih zadrug, ki se je vršila dne 8. t. m. v Ljubljani, so bile dokončno dovršene vse priprave in sprejeta pravila po upoštevanju vseh različnih predlogov in nasvetov. Udeležba zastopnikov povabljenih ljudskih odborov in KMS-ov je bila polnoštevilna. Debata k posameznim vprašanjem je bila res živa, tako, da se je na pijvi pogled videlo, da so udeleženci dobro preštudirali vse osnutke in celoten material.
Dokončna javila bodo te dni razposlana na prizadete ljudske odbore (LO) in Krajevne medstrokovne svete (KMS), nakar se bodo začeli takoj ustanavljati Iniciativni odbori stavbnih zadrug. Glede njihove ustanovitve se je sklenilo načelno, naj imajo v njih zastopstvo: ljudski odbor dotičnega kraja, KMS, nabavno-prodajna zadruga (Naproza) in interesenti, izvoljeni na zborovanju, katerega ima sklicati KMS dotičnega kraja.
Iniciativni odbori bodo takoj, ko bodo ustanovljeni, imeli nalogo zbirati članstvo za bodočo stavbno zadrugo in skrbeti, da se bo, čim bo vpisano zadostno štvilo članstva, takoj sklical ustanovni občni zbor stavbne zadruge, da osvoji pravjla ter izvoli prvi upravni in nadzorni odbor zadruge.
Delavci in nameščenci, ki so bili sedaj glede stanovanjske kulture najbolj prizadeti, morajo skrbeti, da se nove stanovanjske zadruge ne izmaličijo, da ne postanejo predmet špekulacije s stanovanjskimi prostori od strani tistih slojev, ki imajo večja- denarna ali materialna sredstva, pa bi jim bilo s prisvojitvijo cenenega kredita zelo Idhko mogoče omisliti si udobna' stanovanja, dočim bi delavci in nameščenci ostali v svojih kletnih stanovanjih ali pa tako oddaljenih od sedeža svojega obratovališča, da potrošijo že na dohodu k delu polovico energij, vsled neprespanosti iirpo.vep-uine hoje in lvožnje v obratovališča in nazaj.
Standvahjske zadruge se ustanavljajo" predvsem, da se odpomore stanovanjski ' bedi delavcev in nameščencev in so tudi pravila tako prikrojena. Že sprejem v zadrugo je zanje olajšan s tem, da ga sprejme v članstvo sam upravni odbor, dočim je potrebno drugim, da jih sprejme skupščina zadruge.
Na predlog, zastopnikov sindikalnih organizacij se je vnesla v pravila tudi
olajšava glede izplačila gradbenega deleža v primeru spremembe službenega kraja delavca in nameščenca.
Kot posebno varstvo interesov delavcev in nameščecev je predvideno tudi obvezno zastopstvo sindikalne organizacije v iniciativnem odboru. Sindikatu je v členu 5. zadružnih pravil, omogočeno sklepati z zadrugo posebni dogovor, kakor je to pridržano siper le ljudskim odborom ter državnim in zadružnim podjetjem. V istem členu je tudi določba, da more biti sprejet v članstvo zadruge tudi sindikat, kar je sicer pridržano samo ljudskim odborom in državnim in zadružnim podjetjem.
Vzpodbujajoče je pri tej akciji tudi obnašanje zastopnikov ljudskih odborov, ki kažejo ves potreben smiselna sodelovanje v stanovajnskih zadrugah, kar bo dalo akciji mnogo hitrejši razvoj;
Zainteresirati bo treba potom sindikatov tudi še državna, zadružna in zasebna podjetja, da se bodo udeležila te, pristopom v članstvo zadrug, v kolikor tudi zanje prekoristne akcije, bodisi s gre za državna in zadružna podjetja, bodisi z denarnimi in materialnimi prispevki, s pomočjo pri prevozu gradbe-negg materiala in sličnega.
Ministrstvo za industrijo in rudarstvo bo v mnogih krajih zidalo stanovanjske prostore v lastni režiji. Gotovo bo pa dalo delegatom možnost v krajih, kjer ne bo imelo lastne akcije, da bodo po finančni moči podjetja sodelovali pri gradbeni akciji stanovanjskih zadrug.
Naj delikatnejša točka stanovanjske hkcije, kako urediti, da ne bodo vsled trenutne draginje stavbnega materiala stanovanja mnogo dražja od onih, ki jih bodo kasneje zidali, je bila predmet najširše in najtemeljitejše diskusije na omenjeni konferenci. Dober izhod v tej zadevi bc* formuliran v posebnih dogovorih, ki jih bodo sklepale stanovanjske zadruge z ljudskimi odbori.
Orodje za odpravo stanovanjske bede je z ustanovitvjo stanovanjskih zadrug ustanovljeno. Ceneni krediti so zagotovljeni. Vse razumevanje ljudskih odborov in drugih državnih oblasti je cčividno.
Sedaj gre le še za agilnost vseh posameznikov., ki žele v lastnem in skupnem interesu odpraviti morečo stanovanjsko bedo.
Torej na delo!
F. S.

IZ STROKOVNEGA GIBANJA
m Delovno ljudstvo Italije demonstrira za " delo in Kruh. Po vsej Italiji se delovno ljudstvo bori za Izboljšanje življenjskih nogo jev in zahteva zaposlitev brezposelnih. Po uspešni stavki poljedelskih delavcev v Lombardiji so stopile v stavko delavke riževih nasadov v provinci Vercelll in delavci v tovarni konzerv v Benetkah. — Da bi se omejila brezposelnost, je delegacija delavske zbornice v Tarantu prišla. v Rim in predložila de Gasperiju spomenico, v kateri zahteva, da začno z javnimi deli, nakar je ministrstvo za notranje zadeve nakazalo za javna dela 150 milijonov lir, ministrstvo mornarice pa je preklicalo odpust 600 delavcev iz arzenala v Tarantu. — Delavci plinarne v Florenci grozijo s splošno stavko, če jim ne bodo zvišali plač; delavci štirih velikih železarn v Turinu so prenehali z delom in zahtevajo boljšo preskrbo. Uidi v Parmi jc bila splošna stavka, ki pa je prenehala, ko so zaposlili 4000 brezposelnih. Delavska zbornica v Bologni tudi zahteva zvišanje’ plač ,delavcem vseh -strok, v Eresciji protestirajo proti slabi prehrani in nizkim plačam — Izvršni oobor delavske zbornice v Florenci zahteva er1 italijanske Generalne ^konfederacije dela, da predloži vladi načrt ukrepov za odpravo brezposelnosti in izboljšanje materialnih pogojev delovnega ljudstva.
Stavke v Španiji. »Humanitč« poroča, da se je po herojski staviti fjOOO delavcev v Francovem arzenalu v Perulu stavkovno gibanje razširilo in zajelo vso Catalo.
. Tlijo; Francove teroristične oblasti ga’niso mogle preprečiti. - - Stavke so se v glavnem pričele zaradi izrednega poslab-š..nja življenjskih pogojev:
4C0.000 japonskih delavcev zahteva povišanje mezd. Tass poroča, da bo japonsko nacionalna zveza delavcev, ki šteje 4:0.000 članov, objavila splošno stavko, če do določenega roka ne bodo ugodili njenim zahtevam.
Delavci angleške industrije v Indiji stavkajo. Agencija France Presse poroča, d;, so delavci, zaposleni v angleških industrijskih podjetjih, pričeli s stavko ter da je ponekod prišlo med policijo in stav-kuječimi do spopadov. — V stavko so st« pili tudi poštni uslužbenci,, ki so objavili. da pošta ne sprejema "niti denarji, niti drugih pošiljk. V Indiji je bilo letos že okoli 170 stavk, poroča . Hindu-sten Times«. Zaradi tega je bilo izgub-lj« rtih 1.37.3.778 delovnih dni, stavk pa se je udeležilo 302.322 delavcev.
V Egiptu stavka 3000 državnih inženirje.*. Inženirska unija v Egiptu javlja,' da sa drž—ni inženirji proglasili stavko in zrhtevajo povišanje plač.
Stavka 100.000 delavcev v Avstraliji.
Po poročilu Associated Pressa so v Bris-.bnnu v Avstraliji skoraj v.sa industrijska podjetja ustavila delo,' ker je 100,000 delavcev napovedalo satvko. Zaradi po. manjkanja premoga pričakujejo, da bo v kratkem ustavljen tudi tramvajski promet. — Povod tako obrežni stavki je nepojasnjena odpustitev štirih članov sindikata v tovarni za predelavo lesa, zaradi česar so pričeli stavkati vsi člani t sindikata mesne industrije: Tudi č’ani ni-d ar skih sindikatov, pristaniški delavci jn več drugih sindikalnih zvez so pokazali solidarnost s stavkujočimi in so prenehali z, delom.
Težka borba brazilskih delavcev. Delavci v Braziliji si skušajo zagotoviti svoje pravice s pomočjo stavk; brazilske oblasti pa to borbo z vsemi sredstvi ovirajo, kar dokazuje dejstvo, da so bili iniciatoVji stavk pristaniških delavcev v Santosu in delavcev energetičnih podjetij postavljeni pred sodišče. Ko je bila pre. Likava zaključena, so predali sodišču 31 stav kujočih pristaniških delavcev iz Santosa in <34 udeležencev stavke omenjene družbe. Med aretiranimi so mnogi znani voditelji Komunistične partije Brazilije.
Pozdravljeni udarniki • junaki dela!
muiitiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiua
IKolarič Josip
je vodja sladarne v pivovarni Union. 53 let je že star, toda ugnati se ne da. Zdaj ga vidiš v tem, zdaj v onem prostoru. Poznan je kot dober organizator dela. Njegov sloves se je še povečal,
' ko je dosegel s pravilno organizacijo dela, da se je število vagonov predelanega piva na mesec zvišalo od 30 na 37. Ta uspeh je dosegel na ta način, da je plasti ječmena v sušilnici povečal ,in
toploto pravilno reguliral. S tem pa je prihranil 12 % premoga, električ. energije, kakor tudi znatno na delovni moči Izpopolnil je tudi druge manjše naprave.
Tovariš Kolarič je udarnik in je med delavstvom zelo priljubljen kot sposoben strokovnjak — dober svetovalec in tovariš.
Klopčič Mihael
je tudi udarnik v pivovarni Union. Svoj časten naslov si je zaslužil z iznajdbo, -ki je sicer preprosta, a zelo koristna in važna za uspešno delo v podjetju.
Ko stopiš v njegovo delavnico, ti po-, gled pade na kup starih čepovnic, ki so na videz neuporabljivo staro žfelezo in šele po pojasnitvi tovariša Klopčiča izveš, da "so čepovnice zelo važne, kajti brez njih bi bilo odpošiljanje piva v sodčkih nemogoče. Čepovnice so namreč iz litine, ki je danes ni mogoče dobiti Prej so te obrabljene čepovnice pošiljali ,v čiščenje na Jesenice, a kasneje je to delo opravljal delavec v pivovarni s krtačo. Čiščenje s krtačo je bilo zelo naporno in nezdravo. ’ Poleg tega je najvestnejši delavec očistil le 80 komadov na dan in pri tem obrabil vsak dan pp eno krtačo.
issi
• K odpravi tega načina je pripomogla iniciativnost tovariša Klopčiča, ki je poizkusil drugače. V pivski šodček je nasul žaganja, pomešanega's peskom in vanj naložil obrabljene čepovnice. Sodček je montiral na napravi z ležaji in kolo na jermene napeljal na transmisijo. Tako se je sodček vrtel na električni pogon. Poizkus mu je 100 % uspel: v eni uri dobro očisti, ne da bi bil pri tem sam umazan, 300 čepovnic.. Poleg tega se prihrani dnevno po ena krtača.
S svojim izumom je tovariš Klopčič omogočil nemoteno obratovanje, ker ne smemo pozabiti, da so čepovnice nepogrešljive za zapiranje pivskih sodčkov. Njegovo voljno delo služi kot lep vzgled ostalim tovarišem podjetja.
ključavničar tovarne »Union« je s svojo izredno spretnostjo in vestnostjo znatno pripomogel k izboljšanju načina dela in tudi naprav samih.
Posebno znanje — naslov udarnika si je zaslužil z izpopolnitvijo pri črpanju melase — to je surovine za kvas in špirit. S črpanjem iz rezervoarja, ki je ▼ kleti, na tehtnico, katera se nahaja v podstrešju, so imeli prej velike težave, posebno v zimskih mesecih, ker se melasa zaradi mraza zelo zgosti. Bile so stalne okvare na pogonskem jerme-
Knapfč Ivan
nu, ki je gnal črpalke s pomočjo elek-tro-motorja. Pogosto so pregorevale varovalke in tudi črpalka sama je močno trpela, ker so potrebovali 4 do 5 ur, da so načrpali en vagon melase v podstrešje.
Tovariš Knapič je na svojo pobudo izpeljal paro v grelno kačo rezervoarja. Potrošnja pare je minimalna. Ta naprava omogoča, da izčrpajo vagon melase v 40 minutah. Pri tem prištedijo 87 % električne energije, štedi se črpal--ka, pogonski motor varovalke in seveda tudi delovni čas.
To pa še ni vse — tovariš Knapič je napravil tudi napravo za prelivanje solne kisline. Prej se je prelivanje vršilo s pomočjo zračnega pritiska in so v 2 urah prelili'5 litrov; udarnik Knapič je z novo napravo na ležaje dosegel, da je balon 5 litrov prazen v trenutku.
Tovariš Knapič je zelo marljiv in vesten, da ne govorimo o njegovi spretnosti. Prav sedaj tuhta zopet nekaj novega in presedi v svoji delavnici lepe urice. Če ga vprašaš, kaj pripravlja, 'samo skomigne z rameni in že hiti v svojo delavnico.
Tovariš Knapič je delavec, ki se hoče s svojim lastnim delom povzpeti med najboljše delavce.
ScagneHi Roman
je" zaposlen kot inženir v tehnični tovarni- špirita in kvasa Njegova delavnost in večna pažnja na vsako delo v podjetju sta ga pripravili, da je začel z zelo važnim delom — z gojenjem semenskega kvasa, ki se nujno potrebuje pri proizvodnji piva. Ta semenski kvas so" prej uvažali iz Nemčije, a sedaj ga izdeluajejo doma S tem je večja možnost kontrole nad semenskim kvasom, kar je zelo važno ža njegov nadaljnji razvoj.
Poleg tega si je zamislil nov način dušenja pen, ki nastajajo pri vrenju kvasa in so lahko občutno škodljive. To si je zamislil v obliki vodne prhe, ki pada na pene, jih redči, delno sama uničuje, predvsem pa olajšuje delo saturacinskemu olju, ki je prvotno moralo samo dušiti te pene, kar je bilo
zelo težko, ker je olje pregosto in je prihajalo v zelo majhni množini na pene.
Ta način dela, oziroma postopek je -zvišal proizvodnjo in zmanjšal delovni čas. Prej se je v 14 urah izdelalo 2700 kg kvasa, sedaj pa v 12 urah 2900 kg. Prihranek na električni energiji znaša 25 %. Za svoje »ztrajno delo je bil nagrajen s častnim naslovom — udarnik.
Čarman Nežka
je udarnica v zavijalnici kvasa. Veselje jo je pogledati pri delu. Kosi kvasa, kijih zavija v pakete, ji kar letijo izpod rok. Saj tudi napravi za 50 % več od ostalih tovarišic, ki so tudi prav pridne delavke. Njene roke so kot pravi
avtomat, pripoveduje ena njenih sodelavk. Na vprašanje, kako ji je uspelo toliko preseči delo ostalih tovarišic, se je samo nasmehnila in dejala: »Samo s poizkušanjem prijemov. Malo se je treba potruditi, pa gre.« Tovarišica je povedala resnico ■— ne obupati pri prvem ponesrečenem poizkusu in prav gotovo nam je uspeh zagotovljen.
Kranjčič Ladislav
je referent za gozdarstvo v Mozirju. Kot iniciativen delavec si je preuredil delo v pisarni tako, da ga opravlja sam brez vsake pomožne delovne moči.
Naročnina ra Delavsko enotnost znaša: četrtletno	»	.	,	Din	26.—■
polletno •	*	i	t	Din	52.-—
celoletno	,	«	.	Din	104.—-
Pregled udarnikov ® Sloveniji
Na podlagi gradiva, M je bilo predloženo, je posebna komisija pri Glavnem odboru ESZDN za Slovenijo to gradivo pregledala in predlagala upravam podjetij, naj proglasijo za udarnike v Sloveniji 257 tovarišev in tovarišic, zaposlenih v 92 podjetjih, oziroma ustanovah.
Z udarniki se ponašajo sledeča podjetja (številke prikazujejo število udarnikov) :
LJUBLJANA: kovinarji: Saturnus 6, Pirnat 1, MEL 2, Ortopedski zavod 1, Lajovic 1, Willmann 1 — železničarji: Mostovna delavnica-šiška 1, Uprava železnic 2, Glavni kolodvor 2, Kurilniška delavnica-šiška 1 — tekstilci: Hribernik, št. Vid 6, Hribar 2, Platno 1, Eiffler 4, Vidmar 2, Krojaška zadruga 2, Induplati, Jarše 1 — usnjarji: B. Jose (Krisper) 1,
J. Ješe 1, Indus 1, Usnjeni izdelki 1, Intend. H. div. KNOJ-a 1 — grafi-čarji: Knjigoveznica Ljudske pravice 1, Tiskarna Ljudske pravice 1, Kar-tonaža in tiskarna Bonač 4, Blasnik 1, Papirocel 1, Tiskarna Slovenskega poročevalca 1 — kemičarji: Kemična tovarna, Moste 1, Papirnica Vevče 2 —živilci: Pivovarna Union 5 — prosvetni: Dramsko gledališče 2, Mestni vojno zgodovinski muzej 1, Znanstveni institut Univerze 1, tajništvo prosvetnih delavcev 1 — poštni: Poštna direkcija 2; pošta Ljubljana 1 — 6, Ljubljana 2 — 1, sekcija 13 — gospodarsko-upravni: ministrstvo za industrijo 1 — občinski: Mestni vodovod 3,
LJUBLJANA-OKOLICA: lesni: tovarna Izgoršek, Šmartno pri Litiji L JESENICE: kovinarji: KID 8, Plamen, Kropa 1, Veriga, Lesce 2, — tekstilci: Jeglič, Lesce 1.
KAMNIK: usnjarji: Zorn, Domžale 6 — lesni: tovarna glasbil, Mengeš L KRANJ: tekstilci: Inteks, Kranj 1, Iška, Kranj 1, predilniča, Tržič 6 — usnjarji: Peko, Tržič 5, Trio, Tržič 3 Prešeren Kranj 1 — kemični: Gumica, Kranj 2 — kovinarji: Iskra, Kanj 4 — poštni: pošta, Kanj L ŠKOFJA LO’/A: tekstilci: predilnica, Škofja Loka 3.
CELJE-MESTO: tekstilci: Metka 3 — kovinarji: Cinkarna 8 — živilci: Sadni šoki 2.	c,
CELJE-OKOLICA: rudarji: Liboje 1, Huda jama-Laško 1 — tekstilci: Mautner, Sv. Pavel pri Preboldu 4.	e
MOZIRJE: gospodarsko-upravni: Okrajni ljudski odbor 2.
TRBOVLJE: rudarji: TPD 20 — poštni: pošta 1.
MARIBOR-MESTO: kovinarji: Splošna stavbna družba 21, Žetezopromet, Limbuš 2 — poštni: Maribor 1 — 4, Maribor 2 — 3, sekcija 6 — železničarji: delavnica 3 — tekstilci: Erlich 4 — prosvetni: Dijaški dom 1. MARIBOR-OKOLICA: kovinarji: Elektrarna Fala Selnic^ ob Dravi 1 — usnjarji: Tovarna usnja, Sv. Lenart 2 —>- kemični: tovarna za dušik, Ruše 3. MURSKA SOBOTA: tekstilci: Cvetic 1 — gospodarsko-upravni: Cestno nadzorstvo 1.
PREVALJE: kovinarji: Jeklarna Guštanj 2, Jeklarna Ravne 1, Livarna Muta 4 — rudarji: Čma-Mežica 5 — tekstilci: Ornig & Mitrovič, Otiški vrh 2 — . lesni: Državna gozdna uprava, Čma-Prevalje 2.	'
RADGONA: poljedelci: Uprava drž, posestva, Gornja Radgona L NOVO MESTO: pošta 1.
KOČEVJE: rudarji: TPD 3 — tekstilci i Tekstilna tovarna 1 — poštni: pošta i, KRŠKO: rudarji: TPD, Rajhenburg 3,
TREBNJE: rudarji: Rudnik, Krmelj L
Rudnik Čma-kaolin se uspešno razvija
Edini rudnik kaolina v Sloveniji, ki je za našo papirno industrijo in izdelovanje barv težko pogreši jiv, je C mi pri Kamniku, Ta rudnik je bil v predaprilski Jugoslaviji last privatnika. Bil je precej zapuščen in se je kopali kaolin le v. majhni množini.
Po osvoboditvi pa je obrat prešel v last ljudstva in naša oblast je takoj pristopila k preureditvi in obnovi rudnika. Spet so zapeli krampi, obnavljali so se podporniki, začelo se je proučevanje novih načinov jn izpopolnitev. Pravo Razgibanost pa je prinesla v rudnik ustanovitev sindikalne podružnice. Prej prepuščeni delavci samim sebi, imajo danes redne sestanke, možnost razvoja kot strokovnega, tako kulturnega in političnega.
Podružnica je. bila ustanovljena med prvimi in ima e105 članov. V tesnem sodelovanju podružnice z upravo jim je uspelo že marsikaj izboljšati. Največji dogodek za rudnik pa je otvoritev novega rova, ki bo obrat precej razširil.
Rudarji delajo požrtvovalno' in se poleg dela v rudniku pridno udejstvujejo pri obnovi rudarskih domov. Med žene padlih borcev so razdelili 17.000 din, prispevali pa so a svojim delom tudi k obnovi požgane šole v črni.
Produkcijo so dvignili v času tekmovanja za 20»/». prav pridno pa sodelujejo tudi na vseh manifestacijah, zborovanjih in proslavah.
Pomanjkanje čutijo na kulturnem polju, kjer jim je udejstvovanje otežkočeno zaradi pomanjkanja prostorov. S tem v zvezi trpi tudi kultumo-umetniško. delo. Sestanke imajo, vendar ne tako pogosto kat bi bili zaželjemi. Trudijo pa se, da bi tudi to vprašanje čim preje in čim uspešneje rešili.
Najlepši praznik za rudarje je bilo razvitje sindikalnega prapora. Udeležba je bi-la,zelo velika. Zastopnika Glavnega odbora sta lepo prikazala važnost in vlogo sindikalne organizacije in pomen razvitja
prapora.
Daleč naokrog je odmevala pesem iz črnega revirja, pesem rudarja.
Lejo.
Rudnik Senovo je prejel v priznanje za svsoje delo diplomo
28. junija se je v prostorih rudnika Senovo zbrala velika večina delavstva iz podjetja, kjer je na množičnem zborovanju delegacija, ki je bila v Zagorju, predala rudarjem za njihovo požrtvovalno in vestno delo v tekmovanju — diplomo. Na tem svečanem zborovanju so govorniki z živimi besedami orisali pomen sindikalne organizacije In pozvali vse navzoče, naj se nadaljnjega tekmovanja oprimejo z vso vnemo, da se bo na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili v preteklosti, pokazal še večji in popolnejši uspeh v delu.
Rudarji so s hvaležnostjo in ponosoma sprejeli diplomo in zatrdili, da od svojega cilja, ne bodo odstopili. Udarna pesem ih navdušeni vzkliki so potrdili njihov sklep-
- Kmetič Frann.
denih sadik, ki je 1:9 in redčenja in čiščenja, ki se je izvršilo v primeri s predvojnim 1 :6. Gozdarska statistika, ki se pred vojno sploh ni vodila, je sedaj vpeljana in urejena že 60 %, gozdarska propaganda, katere prej nismo poznali, se uspešno razvija in je samo tovariš Krajnčič izvršil 28 strokovnih predavanj. Proizvodni načrt, kateri je bil predpisan za celo letošnje leto, je za 60 % že izveden.
V Mozirskem okraja so velikanski predeli gozda, kateri zahtevajo tudi ogromnega dela in nege. Tov. Krajnčič jim je posvetil vse svoje sile. Priznanje njegovemu delu je uvrstitev med junake dela — udarnike.
Ing. Krnci Vladimir
Njegova iznajdljivost in vztrajnost sta dosegli lepe uspehe tudi v razvoju gozdarstva. Kako plodna je bila njegova doslednost, vidimo iz razmerja pogoz-
je na Okrajnem ljudskem odboru v Mozirju kot kmetijski referent sam brez potrebnih pomožnih delovnih moči organiziral delo v pisarni in na terenu v široki mreži kmetijstva. Izvedel je setev in načrt, s katerim je prekoračen uspeh predvojnega stanja za področje celega okraja povprečno za 15'%. Živinoreja se je z njegovo iniciativo izboljšala od osvoboditve do danes za 30 %. Tudi sadjarstvo in čebelarstvo, pašništvo in zadružništvo je dvignil' in zainteresiral tako, da je v jeseni pričakovati v teh panogah še lepše in večje uspehe.
V svoje delo se je zagrizel s silno voljo in elanom. Je neutrudljiv delavec na zadružnem polju in je v pogledu kmetijsko-zadružnih zadrug dosegel' že znatne uspehe.
Tovariš inž. Krnci je udarnik, M ne velja le za dobrega strokovnjaka, ampak tudi za agilnega aktivista.
Berite in širite »DELAVSKO ENOTNOST*!
i
Univerza v ieUmovanfu
t
Univerza ima več nalog. Vzgaja bodoče profesorje, inženirje, pravnike, zdravnike, gospodarstvenike itd. ter skrbi s tem za strokovne kadre, na katere se stavi zahteva po najvišji šolski izobrazbi, ki jih bodo v prihodnjih desetletjih potrebovali vsi ti sektorji življenja. Goji znanstveno delo in s tem graditeljsko doprinaša k napredku in razvoju tehnike in duhovnih ved. Skrbeti pa mora tudi za svoj lastni razvoj v bodočnosti, to se pravi, da si mora vedno vzgajati znanstvene delavce, ki bodo za sedanjimi prevzeli delo in ga nadaljevali. , J
To so konkretne, dnevne naloge univerze. Jasno pa je, da je univerza kot najvišji vzgojni in znanstveni zavod povezana še s celo vrsto drugih nalog, ki ne zadevajo samo nje, ampak vso družbo. Danes -se raztezajo 'te naloge prvenstveno na obnovo, izgradnjo našega gospodarstva in ljudske kulture.
Kot vsi centri materialne in duhovne produkcije v novi Jugoslaviji se je tudi univerza vključila v prvomajsko tekmovanje. Znanost se je pridružila boju naših tovarn, ustanov, uradov in mladine za naglo odpravo škode, ki jo je zapustila okupacija in za zvišanje gmotne in duhovne moči ljudske države. Prvomajsko tekmovanje je rodilo na univerzi lepe uspehe, toda bolj kot drugje se je čutilo, da se tekmovanje ne sme zaključiti s prvim majem, marveč je delovni tempo treba ohraniti do konca šolskega leta in še dalje. Zato je bilo tekmovanje po prvem maju podaljšano.
Osvoboditev je našla univerzo v omrtvelosti, Dijaštvo je bilo razpršeno, fakultete zaprte, predavanja že dolgo prekinjena, profesorski kader oslabljen, laboratoriji opustošenj (v njih je stanovala nemška vojska), instrumenti pokradeni, odneseni ali namerno pokvarjeni. Ko se je dijaštvo vračalo iz narodno osvobodilnega boja, internacij, zaporov in od prekinjenega študija, je bilo potrebno najprej pripraviti prostore. Jeseni je bila univerza zopet odprta in šolsko leto jc zaključila te dni že v polnem delovanju. Na nekaterih oddelkih pa se je pokazala "potreba, da se raztegne delo še čez počitnice. Število študentov in učnega osebja se približuje predvojnemu, univerza pa je dobila celo novo fakulteto, ki so jo terjale razmere, in sicer gospodarsko.
Sedaj so na univerzi zopet predavanja, je študij, so izpiti, vrača se doba znanstvenega raziskavanja in priobče-vanja rezultatov v znanstvenem tisku. Obenem pa je prišlo v tem kratkem letu od osvoboditve do več značilnih izprememb, ki vnašajo na univerzo čisto novega duha. Skladno z načelom, da je znanost last ljudstva, je zelo poglobljena zveza med univerzo in življenjem. Pregled s fakultet bo pokazal, kam segajo te vezi. Z novo družbeno osnovo jc dalje postavljena pred znanost zahteva, da izpopolni kriterije svojega raziskavanja v skladu s teoretičnimi osnovami vede o razvoju družbe. Povsem novo obliko pa dobiva zlasti tudi medsebojno razmerje dijaštva in profesorjev. Bodoča ljudska inteligenca, ki bo izhajala predvsem iz plasti delovnega ljudstva, mora dobiti načrtno Vzgojo, s katero bo dorasla svojim nalogam. Pri tem delu prihaja do sodelovanja študentov v univerzo kot je bilo pred vojno neznano in daje že po enem letu vidne rezultate. Težnja oddelkov bo šla za tem, da se gradi kolektivno znanstveno delo, pri katerem bo udeleženo tudi dijaštvo.
Kakšne so bile konkretne naloge tekmovanja in kakšni so rezultati?
Univerza ni tovarna, kjer bi se produkcija Lahko merila v številkah in odstotkih storitve dela, prihrankov suro-Mn in režijskih stroškov. Njene fakultete in oddelki so tako različni, da je nemogoče postaviti za tekmovanje enotne norme, ki bi mogle zajeti vse oblike delavnosti. Naloge tekmovanja so bile v tem, da je vsak oddelek zase razvil in skušal doseči skrajne napore dela, skušal vnesti v vzgojo in znanost borbenega, tekmovalnega duha, skušal dati dijaštvu čim več prilike za strokovno izpopolnitev in ga učil ekonomične izrabe časa. Tem nalogam težko prideš blizu z odstotki. Njihovo jedro je v borbi proti komodnosti, pojmovanju Znanosti kot nekaj vzvišenega, kar Bog ne dajv da bi imelo opravka z vsakdanjim življenjem, ■ in borbi proti tipu in-teligenta, ki razume svoj položaj tako, da si hoče z njim ustvariti neke posebne privilegije v družbi. So pa tudi 1,9 univerzi naloge, ki jih je laže pregledati statistično. Te so: število znanstvenih objav, število javnih predavanj Znanstvene in poljudnoznanstvene sme-*i> sodelovanje pri ljudski prosveti itd.
Preglejmo v kratkih obrisih položaj tekmovanja po fakultetah na treh na.j-važnejših fakultetah. Medicinska se je °d univerze odcepila in predstavlja samostojno enoto.
Filozofska fakulteta ima . % predvojnega osebja. Več institutov ^ v vojni pogorelo z njihovimi knjiž-
cnmi vred. Za delovanje je bilo po-
trebno preskrbeti zasilne prostore ip predavalnice in začeti z nadomeščanjem izgubljenega knjižnega zaklada. Študentje in profesorji so se skupaj vrgli na te naloge in res danes delujejo že prav vsi instituti in. seminarji. Ker manjka učnih knjig, so profesorji pripravili in študentje razmnožili skripta, na stroj spisane knjige. V dobi prvomajskega tekmovanja je izšlo 6 izdaj skript, 8 nadaljnjih je v pripravi. Organizirani so bili posebni študijski krožki, v katerih so z manjšim številom knjig skušali posredovati potrebno znanje. Profesorji, docenti in asistenti so izdali v tisku 20 znanstvenih del. 18 je izdelanih, a še ne objavljenih, 11 nadaljnih je tik pred zaključkom. Med temi je več del, ki obravnavajo mejne probleme in so izšla v ruskem, francoskem in angleškem jeziku. Kot doprinos h kulturnemu dvigu širokih množic so objavili člani osebja fakultete 13 poljudnoznanstvenih člankov in imeli poleg 5 jaVnih znanstvenih predavanj 23 poljudnoznanstvenih, Ker manjka učnega osebja, so prevzeli profesorji obvezo, da bodo v nadurah predavali tvarino, za katero manjkajo redni predavatelji. Teh nadur in vaj je bilo 524. Izven učnega programa in ur so bila v tekmovalnem okviru posebna predavanja z aktualnim značajem, n. pr. serija predavanj o zgodovinskih, geografskih in drugih problemih . Primorske in Koroške. Izven univerze se je delo filozofske fakultete nanašalo na: pripravo gradiva za mirovno konferenco; sodelovanje pri novih knjigah za srednjo šolo; ustanovitev Kartografskega zavoda Slovenije; preiskavo terena za elektrarno Moste pri Žirovnici; sestavo pregleda rastlinskega bogastva Slovenije, kar je važno za gospodarski načrt LRS; izdajo slovenskih klasikov, pravopisa, znanstvenega slovarja itd.
Filozofski fakulteti v Ljubljani in Beogradu je še posebej napovedala tekmovanje zagrebška filozofska fakulteta. Rezultati so bili izračunani po točkah. To tekmovanje ima globlji pomen, ker bo prišlo do tesnejšega dela med vsemi tremi univerzami v državi.
Pravno fakulteto je postavila nova državna stvarnost pred povsem nove naloge: celotni pravni študij je potrebno prilagoditi osnovam in zakonom ljudske države. Prav zaradi tega so nove razmere stavljale na predavateljski zbor ’ pravne fakultete težje naloge kot na kateri koli drugi. Nova stvarnost terja tako.,študija novih dmžr benih pogojev kot številnih novih predpisov, ki so nadomestili zastarele ali jih prekvasili ž novim duhom, ne da bi bili stari predpisi izrecno preklicani. Družbeni in pravni sistem je v temelju spremenil predavanja na fakulteti, kar predstavlja zelo velike napore tako za profesorje kot študente. Predavateljske naloge so se povečale. Nova je zgodovina narodno osvobodilnega gibanja. Obstoječi kader je prevzel delo manjkajočega in prihranil državi v dobi tekmovanja 18.000 din za honorarne predavatelje. Profesorji so sestavili 1000 strani skript, nekatera so izšla v knjiž-
V	centru enega leningrajskih delavskih rajonov se dviga večnadstropna stavba Vi-borškega derna kulture. V težkih dneh blokade Leningrada, ko so bil) mnogi klubi x zaprti, so tukaj nadaljeval; z delom. Ne bombardiranja, ne topovsko obstreljevanje niso mogli preprečiti dela. viborški dom kulture je v teh dneh širil tehnično znanje tisočem ljudi, ki so prvikrat bili na delu v tovarnah in katerim je bilo tehnično znanje neobhodmo (HVtrebno.
Zdaj se je delo ViborSkega dem a kulture še povečalo in postalo še raznovrstnejše. V zvezi z novim petletnrn načrtom so .-e delavci odločili, da izboljšajo, kvaliteto svojega dela. Na pomoč jim je priskočil Dom kulture, ki je organiziral dajanje nasvetov v strokovnih vprašanjih. V Domu kulture so vedno dežurni) inženirji, k; svetujejo in pojasnjujejo delavcem strokovne probleme. Sistematično so organizirana, predavanja, referati in diskusije ter znsnstveno-tehnični filmi..
V	oddelku' za zaščito dela dobivajo novi delavci potrebna obvestila za zavarovanje zdravja in življenja v delovnem času. Razen tega prihajajo semkaj tudi učenci obrtnih šol in študenti. Vsak mesec konča 1000 do 1200 oseb tečaje, v katerih si pridobijo potrebno znanje, da lahko v tovarnah pravilno rešujejo vsa vprašanja, kj se tičejo delovnih pogojev.
Dem kulture daje prav talko spiske pogrebne literature. Vzemimo na primer »Knjige za železostrugarje«; to je detajlno sestavljen spisek tehničnih knjig in brošur^ ki so
V klubih
Blagajničarka ženske konfekcije štev. 45 Natalija Saprinovlka zelo rada pleše. Po kenča-nem delu so se ona1 in njene tovarišice zbirale in se učile plesatj ob spremljavi klavirja. Ko so .-e že dovolj časa učile, so se odločile, da ustanovijo plesni in pevski rrr esmbl. Sindikat je to odobril in jim pomagal, da so lahko kupile inštrumente. V kratkem roku se je v ensambl vpisalo čez 30 članov. Čeprav jg b;l težki vojni čas, so člani an-
ni obliki. Štirje učbeniki so skoraj pripravljeni za tisk. Za dijaštvo so bili mimo programa pripravljeni posebni tečaji. Izven univerzitetno delo se je nanašalo na: redakcijo več novih zakonov, zveznih in slovenskih; sodelovanje v dveh komisijah za pravno terminologijo; strokovno mnenje za vprašanja mirovne konference. Objavljenih je bilo 7 znanstvenih člankov na 219 straneh, številne razprave čakajo objave. Člani fakultete so predavali na sindikalnih sestankih na univerzi in na sodišču.
Tehniška fakulteta je danes zaradi svoje povezanosti z gospodar^ stvom v ospredju zanimanja. To kaže tudi število njenega dijaštva, ki se je proti predvojnemu dvignilo za polovico. Obenem pa je tehniška fakulteta med vojno največ trpela. V dobi tekmovanja so bili obnovljeni: 4 laboratoriji, 3 predavalnice, po ena finomehanična delavnica, steklopihaška delavnica, čitalnica, temnica in risalnica. Zgrajenih ali usposobljenih za delo je bilo 15 obdelovalnih strojev, ena naprava za oddajo in sprejem decimctrskih valov, 17 merilnih instrumentov, 8 električnih ur. Izdelani so bili modeli za ponazoritev, diagrami, tabele, urejene knjižnice treh oddelkov. Pri delu za slušatelje jc bilo storjeno: da se nadoknadijo zamude, so bila predavanja in vaje podane v zgoščeni obliki; število tedenskih ur so zvišali, delo razširili preko počitnic; izdanih ali pripravljenih je bilo 9 skript; vršile so se delovne konference učnega osebja in študentov. Izven univerze jo opravilo učno osebje fakultete: 66 ur predavanj in kurzov; 5 kemijskih preiskav za državne tovarne; pregledani in preizkušeni so bili merilni instrumenti za državne železnice, ministrstvo za zdravstvo, rudnik Idrijo, kovinsko tovarno Lesce, tovarno Iskra v Kranju; izmerjeni so bili izolatorji ža DES in keramično tovarno Liboje; napravljen model struge Drave pri Mariborskem otoku 1 :100; izvršen študij dolinske pregrade Moste pri Žirovnici; rekognosciranje terena za avtocesto (3 nedelje); izdelani računi za Zavarovalni zavod Slovenije; izračunane tabele in izdelano poročilo Zveznemu ministrstvu o zakoličanju ktotoide. V tisku so ena knjiga in trije članki.
Navedeni rezultati pričajo o pospešenem delu. univerze na vzgojnem, znanstvenem, gospodarskem, državnem in ljudskoprosvetnem področju. Prvo tekmovanje pa je odkrilo tudi razna spoznanja. Izkušnje kažejo, da naj tekmovanje ne predstavlja razširitve rednega programa. uni>yč$#%. zlasti ne na naloge, ki so stranskega, prehodnega pomena zanjo, marveč naj poglobi kvaliteto dela univerze. Poleg Akademije znanosti in umetnosti je univerza naš najvišji znanstveni in vzgojni zavod. Svoje poslanstvo v ljudstvu, državi in gospodarstvu bo najboljše izvršila, če si bo izgradila orientacijo, / ki je v skladu z osnovami ljudske države, če bo do skrajnosti razvila napore znanstveno raziskovalnega dela in dajala rezultate -v službo gospodarstva in prosvete ljudstva in če bo gradila kadre predanih in visoko kvalificiranih strokovnjakov.	tir. F. P.
koristne za ta poklic. Vse te knjige ima knjižnica Doma kulture.
V Dcvnu kulture predavajo najboljši znanstveniki in izkušenj inženirji1. Poleg tega se prirejajo skupni sestanki novih in starih izkušenih delavcev.
Podobno delo se izvaja tudi v drugih sindikalnih (klubih. V klubu tovarne za izdelavo strojev, ki se imenuje po Kal klinu (Moskovska oblast), je velika razstava del, Tji so bila izvršena v lej tovarni. Razstavo Je organiziral tovarniški inženir- Bunjevič. Razstavljeni so predmeti mirnodobske proizvodnje; različni inštrumenti, porebna se-salka za zemeljska dela itd. Videl j smo tudi plakate, diagrame in drug material, ki popularizira metode dela najboljših delavcev in inženirjev tovarne. Prvo mesto je imel brigadir Aleksander Fedotov, kf je dobil Stalinovo nagrado.
CtU . razstave je, da pomaga delavcem boljše in racionalnejše organizirati svoje delo, da se naučijo izkoristiti vse novo. kar je v zadnjem času bito doseženega v tehniki, da povečajo svojo kvalifikacijo in na ta način tudi zaslužek.
Razstavo so obiskali mnogi slavni sovjetski inženirji in strokovnjaki. Ppsetil jo je tudi jugoslovanski ambasador v Sovjetski zvezi Vladimir Popovič, ki je napisal v knjigo za obiskovalce besede, jz katerih je razvidno veliko spoštovanje dela sovjetskih ljudi: »Vojska, ki Je imela takšno zaledje, je morala zmagati. Naj' žive- tovariši — kovači zmage!«
vati zmage!«	' Boris Volgm
krojačev
santbla imel; redne vaje. Prva 'prireditev j.e imela velik uspeh. Ansambl je začel redno dajati predstave za ranjene borce v bolnišnicah.
Za prvotna j. ke svečanosti je ansambl pripravil pod vodstvom Natalije Saprinovske flvoj pet; program.
Moskovski krojači imajo veliko število diletantskih krožkov. Na primer: v klubu tovagoe za perila in obleko gl* 5. kigr imajo
Tako deiaao v Sovjetski zvezi
Delavski klubi širijo
delavcem tehnično znanje
Sto milijonov dinarjev letno
ara varovancem socialnega zavarovanja
Minulo je šele leto dni, odka.r je za pod- za vdove od 13.50 do 108 din mesečno
roč je ljudske republike Slovenije v veljavi Navedba o uvedbi enotne stopnje prispevkov za vse ustanove socialnega zavarovanja. •, S 1. julijem 194p so b 11 vsi delavci in nameščenci na podlagi prejemkov v dinarjih uvrščeni v odgovarjajoče mezdne razrede. Potom uvrstitve v mezdne razrede se vrši tudi predpis prspevaov za socialno zavarovanje, ki znaša 28 % zavarovane mezde (20.7 % odpade na delodajalca,1, 7.3 % rua delojemalca).
Dober in pameten gospodar napravi po preteku vsakega leta bilanco, kjer na podlagi številk primerja uspehe, dosežene med letom, obenem pa- poišče "in ugotovi na.pake, ki so bile izvršene, ter poizkuša najti pota in sredstva, kako bi svoje gospodarstvo izboljšal.
Tudi delavstvo bo zanimalo, če in kaj je štor la država in socialno zavarovanje, da zaščiti dela.vce - zavarovance. Zato smo se informirali pri Federalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, kakšno je danes stanje upokojencev in nezgodnih rentnikov, koliko se izplačuje na rentah in pokojninah, in kakšna so izplačila. Radi bi izvršili tud) primerjavo s penzijami, katere bi prejemalo delavstvo v predaprilski Jugoslaviji na podlagi določi Zakona o zavarovanju delavcev.
Številke, katere smo dobili na razpolago, so zadovoljujoče, pri čemer pa seveda ne moremo reči, da smo dosegli višek in d,a lahko prekrižanih rok gledamo, kako teče socialno zavarovanje po tirih, položenih s sodelovanjem sindikatov delavcev j n nameščencev tekom preteklega leta..
Z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da je socialno zavarovanje v časovni dobi enega lpta storilo vse, kair je bilo v danih razmerah mogoče, da olajša življenjske pogoje svojih zavarovancev, kateri vsled starosti, onemoglosti alj nezgode ne morejo sodelovati v delovnem procesu ter si z delom prisluževati sredstva za življenje.
Navedimo ra jšj številke, ki bodo najzgovornejše priče:
Začetkom meseca julija t. 1. je rentni oddelek Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani za mesec julij 1946 nakazal naslednje dajatve:
9821 upravičencem 6,831.322 din iz panoge penzijskega zavarovanja (t. j. one-mogVrn, ostarelim in vdovam);
2867 upravičencem 1,463.643 din iz panoge nezgodnega zavarovanja (t. j. onim, ki so vsled nezgode pri delu postali delav nezmožni).
Mesečno izplačilo je znašalo torej 8 milijonov 294.965 do, kar znese letno 99 milijonov 539.580 din, okroglo' torej 100 milijonov letno.
Prispevek za. pokojninsko zavarovanje znaša 9 %, za nezgodno zavarovanje 3%, skupaj 12, % zavarovane mezde. Na delodajalca odpade 9 %, na delojemalca1 pa 3 %.
Kako pa je glede višine pokojnin in rent? Z Uredbo z dne 4. septembra 1945 so bitji določene naslednje minimalne pokojnine: za starost 900 din. za onemoglost 700 din, za. vdove 450 din mesečno. Doklada za vsakega otroka do 14. oziroma do 18. leta starosti znaša 175 din mesečno. —- Rente iz nezgodnega zavarovanja pa znašajo od 400 do 1200 din mesečno z ozirom nia zmanjšano delovno sposobnost. Tudi nezgodni rentni ki, katerih delaniezmcžnost je višja kot 66 2/3 %, so upravičeni do doklad za otroke.
Zelo zanimiva in poučna pa je primerjava z rentami za onemoglost, starost in smrt, do katerih bi bi-lo delavstvo upravičeno v preda.prilski Jugoslaviji. Te rente bi znašale v povprečju:
za onemoglost od. 36 do 288 din mesečno za članstvo od 4 do 10 let;
za starost od 54 do 432 din mesečno za članstvo nad 10 let;
za vdove od 9 do 72 din mesečno aa. članstvo po dveh letih do 10 let;
svoje prostore v dobro urejeni stavb; in razpolagajo z veliko dvorano, obstoja: 2 plesna krož&a — za Odrasle in za otroke, drama taki krožek, orkester na pihala, 2 pevska zbora in krožek za reci racij o.
Krožke je organizirala mlada delavka Kavdija Silančova. kj zelo lepo pleše, se udejstvuje v dramalskem krožku in vodi krožek za recitacije. Klavdija Silančova je prišla v tovarno za časa vojne. Sindikalna podružnica ji pomaga pri vodenju umetniških krožkov. Poleg Silančove sodelujejo v vodstvu krožka tudi drugi delavcj in delavke. Kulturno življenje v tovarni se organizira ob aktivnem sodelovanju vseh.
Nedavno -o v klubu ustanovil; jazz band (džes) z 32 člani.
Klub tovarne perifa in obleke št 19 je bil pred kratkim popolnoma urejen. Poleg velike dvorane, sobe za delo in zabavo, knjižnice in čitalnice ima tudi veliko fizkul-turno dvorano.
Na pomlad Je klub začel prirejat) izlete za delavce. Diletantski krožk) kluba (dramatiki, pevski, plesni, orkester) imajo prireditve v Sokolničeskem parku, kamor prihajajo delavcj na oddih. Klub ima prav tako krožek za ribolov. Na reki delavci lahko dobijo čolne. Tovarniški športniki imajo priliko za veslanje in plavanje.
Ki.ib se pripravlja, da omogoči deiavcem in delavkam prijetno preživeti počitnice.
E. Serebrov
V muzeju Maksima Gorkega
Po petletnem odmoru je bil 18. junija ponovno odprt muzej A. M. Gorkega. V letih vojne je bil muzej avakuiran na vzhod, sedaj pa je bil ponovno prepeljan v Moskvo.
Poleg rokopisov In knjig velikega pisatelja je v muzeju tudi večja množina rokopisov in skulptur. V muzeju je. mnogo portretov A. M. Gorkega, dela"slavnih ruskih mojstrov Serova, Nesterova, Pastemasa, nato skulpture Sadra, ilustracije k delu Gorkega. Velike vrednosti so fotografije, ki so bile pozneje, ko je Gorki še živel.
, V muzeju so razstavljeni tudi razni osebni spomini Gorkega, tako njegov plašč in klobuk, njegova pisalna rrtiza in naslanjač, dokumenti iz osebnega arhiva pisatelja — izpis iz matičnega lista in pohvalno izpričevalo, ki ga je sprejel Aleksej Peškov — Maksim Gorki — na Kaninski šoli 1879. leta, nato tako ii&enovaai »žandarmerijski
za članstvo nad 10 let.
Ker se je zavarovanje delavcev za primer onemoglost), starosti in smrti pričelo izvajati šele 1. septembra 1937, leta, do danes ni mogel noben zavarovanec doseči članstva nad 10 let, vsled česar pridejo v poštev samo rente za članstvo od 2 do 10 let. Če izenačimo predvojni dinar z današnjim, dobimo naslednjo sliko:
pokojnine za onemoglost bi znašale mesečno od 36 do največ 288 din,: ža vdove pa mesečno od 9 do največ 72 din. Pri tem, ko smo izenačili predvojni dinar z današnjim, seveda nismo upoštevali, da so bili vsi rezervni skladi zavarovanja ali devalviram ali pa jih je ugrabil okupator. Če bi računali z devalvacijo, t. j. razvrednotenjem predvojnega dinarja, bi pa znašale pokojnine za onemoglost mesečno od 4 do največ 33 din, za vdove pa mesečno od 1 do največ 8 din. .	:
Gornje številke nam jasno kažejo, da, je država ob sodelovanju sindikatov štor.la v poln; meri svojo dolžnost zaščite onemoglih in delanezmožnih državljanov. V predaprilski Jugoslaviji je vladajoča! kasta trd la, da kot agrarna država ne moremo izvesti v polni meri penzijskega zavarovanja. V upravi socialnega zavarovanja so imeli odločilno besedo delodajalci, ki nso hoteli izvesti v celoti zavarovanja, ker so se hali, da bi se jim ogromni dobički zmanjšali. V Ljudski federativni republik: Jugoslaviji pa. je bilo kljub ogromni škodi, katero nam je povzročil okupator, možno že v enem letu doseči tako uspeha, v socialnem "Zavarovanju. Zavarovanci socialnega zavarovanja so potom svojih župnikov, ki sodelujejo v upravi socialnega zavarovanja, pokazali, da znajo tudi sami upravljati socialno zavarovanje in da je njihova upra.va boljša kot je bila prejšnja., Kako upravljajo zavarovanje, so dokaz gornje številke. Socialno zavarovanje naj služi samo v zaščito zavarovancev, to je bilo geslo zaupn kov delavstva, ki so upravljali socialno zavarovanje.
Enotno izvedeno socialno zavarovanje na področju cele države na podlagi Zakona- z dne 2. maja- 1945 je ustvarilo temelje, rta podlagi katerih se gradi naše novo socialno zavarovanje.
Po preteku enega leta j'e vključenih v enotno socialno zavarovanje ljudske republike Slovenije 120.000 delavcev in nameščencev. -Ako primerjamo to številko s številom upokojencev in rentnikov, katerih je 12.688, vidimo, da na vsak h 10 zavarovancev socialnega, zavarovanja pride eh upokojenec oziroma rentnik.
Kakšne pa so perspektive za naslednje mesece ? Glavni odbor ESZ.DN Slovenije v Ljubljani! je na predlog strokovnih zvez že začetkom letošnjega leta stavi utemeljene predloge za- zvišanje minimalnih rent, katere je podprlo prejšnje ministrstvo za socialno politiko, kot naslednik pa ministrstvo za delo LRS. O tem vprašanju je razpravljala že tudi začasna uprava Osrednjega zavoda za poci&lrto zavarovanje v Zagrebu in osvojila predloge sindikalnih zastopnikov. Pričakovati je, da se bo s sprejetjem novega zakona o socialnem zavarovanju v Ljudski skupščini uredilo tudi to. vprašanje. Obremenitev socialnega zavarovanja na področju Slovenije bo znašala več milijonov mesečno.
Druga skrb pa je v rešitvi vprašanja ostarelih 'in onemoglih de-la.vcev, ki še vedno sodelujejo v produkcijskem procesu, dasi bj z ozirom na starost ali zdravstveno stanje - imeli pravico do pokojnine. Število teh se giblje med 1900 do 2000 na področju Sloven je. Ti pričakujejo, da se sedanje minimalne repte zvišajo in se jim s tem da možnost preživljanja, ko za-pufite delo, v katerem so delovali tri ali štiridesetletja.
Dve glavni vprašanji imajo rešiti- v bodočih mesecih ljudske oblpsti s sodelovanjem sindikatov. S polnim zaupanjem pričakujemo, da. bodo kot doslej tudi v tem oziru izdale zadovoljive odloč tve.
spiski« — dokumenti o preganjanju' Gorkega s strani carskega režima.
Posebno mesto izpolnjujejo rokopisi umetniških del Gorkega, nato pisma, ki jih je sprejel Gorici od sovjetskih pisateljev, ter njihovi rokopisi, ki jih je Gorki popravljal. Poseben oddelek je posvečen njegovim dra-matskih delom. Tukaj so razstavljena pisateljeva. dramatska dela., ki sta jih uprizorila Moskovski Hudožcstveni teater in Vah-tangovo gledališče.
En oddelek je posvečen prevodom del velikega pisatelja na tuje jezi ek in na jezike narodov Sovjetsko zveze, v Poleg tega 90 razstavljeni tudi spomini na prijateljstvo Gorkega z Leninom in Stalinom. V muzeju je razstavljen original dela »Deklica in smrt« s pripisom I. V. Stalina: »To delo je silnejše kot Goethejev Faust (ljubezen premaguje smrt).«
Zadnji oddelek ima naslov »Gorki v veliki domovinski vojni«. Tu so razstavljeni frontni časopisi in pisma vojakov Rdeče armade, katere so .prav dela Gorkega navduševala za nove podvige. Tu so zbrane vse pisateljeve knjige, -ki so bile izdane v ogromnih nakladali v letih domovinske vojne.
Knjiga o zgodovini tovarne Stalin
V	začetkur,prihodnjega leta; bodo v Don-basu proslavljali 75 letnico ustanovitve metalurgi čne tovarne »Stalin« v Stalinu, ene izmed najstarejših tovarn na jugu. Za ta jubilej bo izdana knjiga o zgodovini tovarne., Pri njej bodo sodelovali stahanovci, inženirji in pisatelji.
Triletnica sovjetske bolnišnice v Iranu
Kmalu bodo potekle tri leta, odkar je bila v Iranu odprta sovjetska bolnišnica. V tem kratkem času se j<? zelo povečala. Poleg centralne bolnišnice 'v Teheranu sta odprti še dvejrolnišnici, "ena.v Rešti, druga v Tavrizu. V delu sta še dve - bolnišnici, ki bosta tudi v kratkem dograjeni. Vse bolnišnice so dobro opremljene in nudijo popolno zdravniško pomoč v primerih najrazličnejših bolezni.
Poleg sovjetske bolnišnice je odprta prva šola za sanitetno osobje v Teheranu. V njej je prostora za 70 učencev.
V	.Teheranu izhaja mesečnik »Delo sovjetske bolnišnice v Iranu«, kateri je posvečen znanstvenemu zdravniškemu delu.

Glas naših delavcev in nameščencev
_______IZ LJUBLJANE________
Detevd Uprave cest smo si postavili nov tekmovalni načrt
In a zacmjem množičnem sestanku smo ■1 postavili za nadaljnje tekmovanje nov načrt, katerega hočemo izvesti čim boljše in čim doslednejše. Delovno disciplino bomo dvignili za 35n/o, politično izgradnjo članstva za 25'Vo, pri košnji bomo: napravili 1000 prostovoljnih delovnih ur, • dra-matski odsek bo priredil vsak mesec 1 prireditev, produkcijo v kamnolomu bomo zvišali za 1Q"A>, stroške bomo zmanjšali za 10»/o. tesarji bodo dvignili storilnost svojega dela za 15»/<t, prav tako tudi tlakarji. Vozniki pa so se obvezali, da bdtio svojo storilnost izenačili z najboljšimi vozniki Uprave cest. '
Takoj po sprejemu načrta smo tudi pristopili k delu. Najvažnejše delo, ki ga trenutno vrši Uprava cest, je temeljita obnovitev . makadama na zvezni cesti v dolžino 3 km. Delo kljub temu, da promet ni prekinjen, uspešno napreduje.
Pohvale vredno je delo tovariša Jezerška Jožeta, ki prihaja prostovoljno na živilski trg že ob 4. uri zjutraj, da ga osnaži in smeti pravočasno odpelje. V okviru tekmovalnih obvez smo izvršili dne 30. junija
prostovolnjo delo pri spravljanju sena iz mestnih travnikpv v Rakovi Jelši ter spravljanju v senike. Dela se je udeležilo 83 prostovoljcev, ki so naložili in spravili pod streho 25.000 kg- sena. Pri delu so pomagali tudi člani in članice podružnice pri Mestnem odboru. Tako smo utrdili vez med delavci in nameščenci, delo dobro opravili in prihranili 5000 din, ki so bili v proračunu za to delo.
Toda delavci Uprave cest nismo agilni samo na gospodarskem polju, ampak pridno sodelujemo tudi v kulturnem življenju. Naštudirali smo igro, ki smo jo že trikrat odigrali. Nabavili smo si tudi večje število knjig in brošur, strokovne in politične vsebine.
Z izgradnjo samega sebe ter pod vodstvom prekaljene voditeljice delavskega razreda —• Komunistične partije, bomo dosegli kljub vsem naporom domače in tuje reakcije svoj cilj, za katerega so toliki naši borci žrtvovali svoja življenja in za katerega vlaga delavski razred vse sile v obnovi naše domovine.
Sindikalist.
Akcija „Vas-mesto“ zavzema vedno večji obseg
Ne samo obrtniki, temveč tudi zdravstveni delavci so spoznali nujnost, da se čim bolj spoznajo s podeželjem in priskočijo na pomoč našemu delovnemu ljudstvu.
Prav v ta namen so si zadale podružnice , zdravstvenih in socialnih ustanov: Klinična bolnišnica, medicinska fakulteta, lekarniški nameščenci in 'zabozdravstvene ustanove nalogo, da obiščejo naše podeželje, v prvi vrsti pa one kraje, ki so med okupacijo najbolj trpeli. Spoznali so nujno potrebo, da se izvrši zdravstveni pregled vsega našega delovnega ljudstva in da mu pomagajo, kolikor je to mogoče v takih akcijah, ali pa da jih vsaj napotijo v zato namenjene zdravstvene ustanove. S tem bi končno dobili statistiko zdravstvenega stanja v Sloveniji.
V nedeljo dne 30. junija je že drugič odpotovala na deželo zdravstvena ekipa kliničnih bolnišnic in medicinske fekultete v Ljubljani v Tuhinjsko -dolino. Pridružili so se tudi nameščenci ljubljanskih lekarn in Rdečega križa Slovenije ter veterinarji. Rdeči križ Slovenije je dal,na razpolago vsa potrebna zdravila ter- precejšnje število brisač, mila in drugih higienskih pripomočkov, kar je vse razdelil med otroke.
Ker so se podružnice zavedale težkega položaja in velike naloge, ki so si jo zadale, je bilo vsekakor potrebno temeljitih priprav za uspešno izvedbo akcije. Podružnica lekarniških nameščencev, je že teden dni prej pridno pripravljala zdravila, ki jih je poklonil Rdeči križ Slovenije. Naleteli pa smo na težkoče, posebno glede posode in steklenic. Iz te zagate nas je rešila tvrdka Agnola, ki nam je podarila večjo količino .steklenic. Iz tega" sledi', da bi bilo treba organizirati akJSjo za zbiranje starih lekarniških steklenic in posodic. V tej akciji bi lahko uspešno sodelovale vse podružnice, predvsem pa pionirji.
Vsa tako pripravljena zdravila, je' podružnica lekarniških nameščencev ponesla s, seboj in videli smo, da se, je prav tako pripravila tudi podružnica kliničnih bolnišnic in medicinske fakultete; akcija je zelo lepo uspela.
Ko smo se priplejali v kraj, prvotno ni
bilo pravega zanimanja in je izgledalo, da o stvari ni nihče poučen. Na kencu pa se je izkazalo, da je naš delovni človek le malo okorel in si ne zna pomagati, saj smo videli, da so bili potem prav vsi zelo zadovoljni in je šlo delo izpod rok kot bi bilo namazano. Ljudje, ki so prihajali iz raznih krajev, niso našli besed, s katerimi bi se nam zahvalili.
Na kraju samem je kmalu nastala prava bolnišnica s prav vsemi oddelki, saj so bili v zdravstveni ekipi zastopani najboljši specialisti; pod zelenimi kostanji pa je zrasla iz tal improvizirana lekarna. Ljudje so se začeli zgrinjati od povsod, dovažali pa so jih ludi naši kamioni iz krajev, ki so le preveč oddaljeni od Tuhinjske doline.	-
»Prav izpod Menine sem prišla,« nam je pravila ženica. In spet druga je prišla po pomoč iz Lukovice za svojega bolnega otroka. Zavihali smo rokave in brez odmora delali do nastopa mraka. Tekom dneva je dobilo brezplačna zdravila okrog 800 bolnikov. Prav ta akcija nam je ponovno pokazala, kakšne važnosti je neposredna izdaja zdravil potrošnikom brez posredovalcev. Nazorno nam to pokaže primer pri ribjem olju. To važno zdravilo so pogrešali naši otroci vsa dolga leta vojne in prenekateri rahitis gre na ta račun. Ko pa je končno le prišel ta težko pričakovani lek, se je razdeljeval zaradi nezrelosti in morda tudi brezvestnosti nekaterih posrednikov tako površno in nesmotrno, da se je porabil za krmljenje prašičev in celo za kolomaz.
Lahko rečemo, da se je naša akcija končala s popolnim uspehom in dala novih pobud za slične podvige.
Kljub vsem tem dejstvom pa se še vedno dobe nekateri, ki smatrajo te akcije, ki so izvedene s toliko požrtvovalnostjo, za škodljive, ker posegajo v njihove osebne interese. Zavedajo naj se, da so daleč za nami časi, ko so lastniki lekarn poslovali samo iz koristolovstva in je čas, da tudi ti posamezniki sprevidijo, da je naš način edino pravilen in da je stik od človeka do človeka v korist široki mtijud-skim^ množicam.	Mr. ph. Breščak
Z železničarskim pevskim zborom na Primorskem
Lepo sobotno jutro vstaja nad Ljubljano. Z vseh strani prihajajo naši pevci in pevke vedrih in nasmejanih lic; saj je danes napočil tisti težko pričakovani dan, ko smo se nameniti ponesti našo pasem med brate Primorce an jim pokazati, da smo bili, smo in bomo z njimi eno; povedati jim. dia je njihova bolečina tudi naša bolečima. Zato je začasni odbor tega! sindikalnega pevskega zbora železničarjev v sporazumu s krajevnim odborom Zveze železničarjev v Ljubljani sklenil, da nosi pevski zbor vse stroške potovanja in prehrane sam in je poklonil, ves čisti dobiček koncertov v Postojni, Ajdovščini in Vipavi, tamošnjim na-rvdno-osvoibodilnim odbor cm z izrecno željo. da ga porabijo za obnovo svojega kraja. Ta sklep, s omenjeni odbori hvaležno sprejeli in nam v pismih izrazili svoje veselje nad tako. lepo gesto.
Odhod. Vlak nas je popeljal v jasen, sončen dan. Skupine po kupejih so debatirale in ugibale o najvažnejšem problemu, o problemu Trsta.
Preserski most čez Ljubljanico, Od tu se začenja nova. borovniška proga, ki se bo v velikem loku izognila starega, od bomb porušenega borovniškega viadukta in bo do Borovnice .skoro brez vzpona in zaradi tega mnogo cenejša, ker bo potrebovala za vlečno ' službo manjše število strojev. Tu sie piše zgodovina našega dela in požrtvovalnosti naših delavcev, ki mnogi ločeni od svojih družin, krepko vihte svoja, orodja,
Postojna. Lepa. akustična dvorana — o, da bi smeli talko železničarji v Ljubljani! Dvorana sicer ni bila. tako zasedena kot bi želeli, ker za isti večer je v njej imela napovedano gostovanje ljubljanska drama in drugi večer Šentjakobsko gledališče. Navdušeno odobravanje je pričalo, da smo uspeli, saj smo dobili takoj po koncertu vabilo, naj še pridemo.
Po koncertu sta nas dva kamiona potegnila čez Postojnsko planoto proti Vipavi. Z vrha, kjer se začne cesta spuščati, zagledamo našo lepo Vipavsko dol.no. Klici začudenja se dajejo na obeh avtomobilih, partizan; pa gledamo pod seboj neforoj znanih vaših in hiš. kjer ?mo se včasih mudil:, gledamo Ajdovščino- kjer so se bile prav vroče in ogorčene borbe za cesto, po kateri so nam dovažali ali zapiral;1 našo prehrano na Lokvah lin v dolini: Tribuše, gledamo proti Čoku, mislimo na Črni vrh nad Idrijo, Predmejo, Otlico in Trnovski gozd — •
IZ KOČEVJA
Izlet v vas Brige
29. in 30. junija sta preredili sindikalni podružnici »Jugopetrol« in Medič-Zankl skupen izlet v vas Brige pri Kočevski reki in v kočevske gozdove. V povorki z zastavami smo prikorakali po enournem maršu v vas Brige, kjer so nas vaščani prav prisrčno" sprejeli. V isti sobi, v kateri so imeli partizani svoje •kulturne prireditve in menzo že v "prvi svobodni republiki, smo priredili vaščanom uspeli kulturni večer.
V svojem pozdravnem nagovoru je tovariš Petrač orisal zgodovinski potek partizanskih borb od leta 1941. dalje in zlasti poudaril velike zasluge prebivalstva vasi Brige, Inlaufa, Kapele in drugih, ki si je od svojih ust pritrgovalo hrano za naše borce. Na tem prostoru je bila baza, so bile bolnice in tudi centralna tehnika.
Recitacije, deklamacije igrokazi in pevske točke so bile podane tako dovršeno, da so morali igralci posamezne točke na zahtevo poslušalcev večkrat ponoviti. Po končani prireditvi sta podružnici razdelili pionirjem zaslužnih vasi 2500 din. Razvila se je živahna zabava, na kateri so vaščani pripovedovali gostom o življenju med okupacijo in o lepih dneh, ko so jih partizani osvobodili."
Po prijetnem partizanskem prenočevanju na prostem in v skednjih smo naslednji dan pohiteli v temne kočevske gozdove, da si ogledamo centralno tehniko »Triglav 11«, ledenico in »Ladotov turn«, kjer so mam na licu mesta pojasnili tovariši, ki so nekdaj v njej sodelovali, kako naporno je bilo delo, koliko so %e morali boriti, da so prenesli na rokah ogromen tiskarski stroj in vse pripadajoče dele iz vasi' Brige na »Triglav" 11«, pojasnili so nam, kako so tiskali Ljudsko pravico, Poročevalca, brošure itd. Videli smo originalne klišeje, vse tiskane izvode in le težko je bilo doumeti vso iznajdljivost naših junakov-tiskarjev, ,ki so se borili prav tako tudi z orožjem. Oni so nam in našim potomcem pokazali,, kako se je treba boriti za svobodo, kako se doseže zmaga tudi jiroti
spomini na velike in lepe, a tudi prav težke dni našega IX. Korpusa, mislimo na našega bivšega komandanta podpolkovnika Borštnarja in na njegove junaške divizije in brigade.
Vag Št. Vid pri Vipavi. Tu je pokopan in ima na šoli spominsko ploščo naš narodni heroj J. Premrl - Vojkio. 2e drčita kamiona'pa vipavskih ulicah in kmalu ?e ustavita v Ajdovščini, kjer 'imamo zvečer napovedan na večjem vrtu pevski nastop. Kmalu po 20. ur; se je nabralo na tem prostoru okrog 500 ljudi; zelo dobra akustika Je znatno pripomogla k uspehu koncerta. 2e s prvo Gobčevo »Peumjdo d svobodi« smo ustvarili kontakt med zborom in poslušalci. Sledile so naše partizanske, umetne' in narodne ter ruske pesmi. Globok vtis je zapustila balada »Matija Gubec«, najbolj občuteno je zbor zapel koroško narodno »Pojdem v Rute«. Na koncu koncerta se je s preprostimi, a toplim; beseda-mi zahvalil zboru predsednik domačega kul-turno-umetniškega društva, kateremu je 'odgovoril zastopnik zbora in besede o naši odločnosti, združiti v.-re pjrimotreko ljudstvo v naši novi; Jugoslaviji, so bile povod lepe manifestacije naše medsebojne povezanosti. Po koncertu smo bili po večini gostje okoliških vasi, kjer nam je ljudstvo izkazovalo vso pozornost in ljubezn ter nas vabilo, naj še pridemo.
V nedeljo dopoldne je zbor pred spomenikom žrtev narodno-osvobodilne borbe počastil njihov spomin s kratko komemoracijo. Kamiona sta nag nato potegnila nazaj proti Vipavi. Tam sm-o prot: večeru cb sodelovanju civilne obasti in vojske počastil; vojne žrtve Vipave, predvsem spomin narodnega heroja Vojka z lepo komemoracijo, katere se je udeležilo mnogo ljudstva, zvečer pa smo irnelj v parim pred 1.500 poslušalca svoj tretji koncert, ki je usipel enako dobro kot prejšnja dva. Tudi v Vipav; sta nagovor domačina, in odgovor zastopnika zbora, izzvala veliko odobravanje primorskega ljudstva in/ izzvenela v manifestacijo trdne povezanosti in odločne težnje po združitvi v naš; novi, ljudski Jugoslaviji. Vzklikanja maršalu Titu, svobodni Primorski in Trstu ni bilo konca.
Odnesli smo nepozabne vtise in še bomo radi pohiteli med naše primorske brate.
Toporiš Ivan
z železniške uprave
številčno premočnemu sovražniku. V tej zavesti in v globoki hvaležnosti do vseh borcev, ki so nam omogočili, da lahko v miru gradimo boljšo bodočnost, smo se vračali domov s trdnim sklepom, da bomo še podvojili naše napore v borbi za zmago na gospodarskem polju in da se na ta način vsaj delno oddolžimo našim hrabrim borcem partizanom.	B.
IZ KRANJA
Pfed nami stoje nove naloge
Kot prvo smo si delavci in nameščenci denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij sindikalne podružnice v Kranju zadali aktivno pomoč prj obnovi »Sindikalnega doma« v Kranja. Pridno bomo zbiral; prispevke in pomagali s prostovoljnim delom, da bo »Sindikalni dom« čim preje postal središče kulturnega življenja za Kranj in okolico in da bo mogel rodifcj boljše uspehe. Člani raznih zvez bodo imeli priliko medsebojnega spoznavanja., kar bo gotovo poživelo zanimanje za sindikalno delo med onimi, katerim še ni bilo mogoče vzbudit; pravega smisla za sodelovanje in med onimi, fel še gledajo nekoliko nezaupljivo na naše delo.
Pomagali bomo tudi s tem, da bomo vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, da se ne bomo strašili dela m da bomo do posameznikov in ifcupnosti, kar najbolj socialni, kjer se pokaže resnična potreba.
Pridno prebiramo tudi »Delavsko enotnost«, katero prejema že precejšnje število članov. Iz nje spoznavamo delo, ostalih sindikalnih podružnic po Sloveniji jn drugih federalnih edini c, ki tekmujejo za obnova
Preklic
t
2veza uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov, preklicuje člansko izkaznico tovariša Berile Leona, predsednika okrajnega sodišča Slov. Konjice. Številka izkaznice 229.6999, Zvez. št. 9699.
Podružnica 1 železarne Štore pri Celju preklicuje veljavnost svoje izgubljene štampiljke.
Uspehi mestnih plimam
v tekmovanju
Ocenjevalna komisija mariborske in ljubljanske mestne plinarne je ugotovila, da plinarne v tekmovanju niso dosegle tiste višine kot bi bilo zaželjeno. Tako n. pr. celjska plinarna v tekmovanju sploh ni sodelovala, čeprav je bila na tekmovanje pozvana.
Delovna disciplina se je sicer izboljšala, vendar še ne dovolj. Ljubljanska plinarna je izvršila od predvidenih 26 točk 19 in mariborska od 20 točk — 19. V Ljubljani so dosegli znaten napredek v destilarni pri destilaciji katrana, dočim mariborska plinarna pri tem ni mogla imeti uspeha, ker je njeno omrežje močno trpelo od bombardiranja.
Strokovna in politična predavanja so otežkočena zaradi pomanjkanja predavateljskega kadra. Ustanovili pa so se knjižnice, ki dajejo članstvu možnost samo-vzgoje in razvoja.
Najbolj pa ovirajo njihovo izobraževanje nenapovedane, izredne pošiljke premoga, ki se morajo takoj raztovoriti.
Komisija je ugotovila, da tekmovanj* kljub velikim pomanjkljivostim ni bilo brez uspeha. Nabrali so si izkušenj in praktičnosti, ki jim bo glavno orožje v tekmovanju, ki se nadaljuje.
/	Makuc Ivan.
■aBaBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBaaaaBBaaBB^pBB
Tekmovanja nismo zaključili — tekmujmo dalje!
Potujoča razstava
nove slovenske knjige
Propagandni zavod za ljudsko prosveto — knjižna in časopisna sekcija bo priredil v tem mesecu razštave nove slovenske knjige v naslednjih krajih:
13. in 14. julija v Šoštanju;
15.	julijia v Velenju;
16.	julija v Slovenjgradcu;
17.	julija v Dravogradu;
18.	julija v Guštanju; kL
19.	julijia v Prevaljah; «
20.	in 21. julija v Meži;
22. in 23. julija v črni;
24. in 25. julija v Marenbergu;
27. in 28. jul. v št. Lovrencu na Poh.
Na teh razstavah bodo razstavljene knjige in druge publikacije vseh slovenskih založb:	Državne založbe, Slovenskega,
knjižnega zavoda, Cankarjeve založbe, Založbe AFŽ, Mohorjeve založbe in Slovenske matice. Na vseh teh razstavah bo predaval pisatelj T. Seliškar o vsebini nove slovenske knjige. Predavanje bodo izpopolnjevale recitacije jz knjig sodobnih pesnikov in pisateljev.
Ob tej priliki opozarjamo zlasti vse odbore ljudskih knjižnic, da si knjige lahke na licu mesta nabavijo iz razstavnega kamiona. Prav tako pa opozarjamo vse pripravljalne odbore snujočih se ljudskih knjižnic, da nam sporeče svoje želje glede nabave knjig. Ako nas pravočasno obvestite, bomo poslali k vam razstavni kamion in opremili vašo knjižnico po vaših željah. Dopise naslovite na naslov: Propagandni zavod za ljudsko prosveto, Ljubljana, Medvedova L
Nove kn jige
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA Pravkar so izšle naslednje knjige:
Potrč I.: KOČARJI IN DRUGE POVESTI.
Cena broš. 65 din, vez. 85 din. PREŠERNIANA. Seznam literarno - zgodovinskega materiala z uvodom dr. F. Kidriča. Cena broš. 28 din, kart. vez. 40 din.
Bor M.: RAZTRGANCI — TEŽKA URA.
Drami. Cena broš. 46 din, vez. 63 din. Lipah F.: GLAVNI DOBITEK.
Veseloigra. Cena broš. 26 din, vezani 42 din.
Nazor V.: NOVELE. Prevedel T. Potokar.
Cena broš. 90 din, vez. 110 din.
Dr. De Kruif: BORBA ZA ŽIVLJENJE. Prevedel dr. M. Černič. Cena broširani 90 din, vez. 115 din.
Polak I. F.: KAKO JE USTVARJENO VESOLJSTVO. Prevedel dr. M. Robič. Cena broš. 14 din.
Voroncov - Veljaminov: NASTANEK NEBESNIH TELES. — Prevedel Bogdan Borčič. Cena 13 din.
Knjige se dobijo tudi v vseh naših podružnicah in ekspoziturah.
Današnje
literarno ustvarjanje
Močno doživeta je pesem »Pregnanci«, v kateri pesnik popisuje z lahno trpkostjo, kliko gredo »v skupnih verigah, pripeti z obroči« naši ljudje v pregnanstvo, in se izprašuje v tihi bojazni:
»Narod v pregnanstvu, po ječah, v
gozdovih,
v upih zastražen po mrkih domovih, boš v preizkušnjah izprašal si vest, našel v trpljenju življenja zavesit?« Prav tako je v pesmi »Talci« neka strašna trpkost, ki kar plastično diha i iz podob v pesmi:
»Jutro v snegu, mesec med oblaki, blizu je vabilo k sedmi maši: zvon ne bo zapel ob smrti vaši, ki po veži vam gredo koraki.«
In na koncu:
; »Kaj je sova v mesto priletela ?
‘Smrtni ptič vse jutro se oglaša: sosed njč soseda več ne vpraša, vsem sta* kri in mozeg zledenela.« Kako je pesnik v ječi trdno povezan s svojim1 tovariši, ki trpe isto trpljenje in prav tako samozavestno zro v bodočnost svojega naroda, kot pesnik sam, mam povejo tele vrstice iz pesmi »V nočni samoti«
»Moj drog na desni in na levi: usoda ista nas združuje, so skupni upi nam in gnevi, bodočnost eno čas mam kuje; a glas najtišji iz srca samotno pot v srce pozna.«
Čista pesnikova čustva izpoveduje pe-esm »Skupna bol«, ki so obenem skupna bol tistih, ki so doma, in tistih, ki so po ječah in taboriščih, in še skupna bol vseh, ki jih je okupator odtrgal od doma: »Ljuba moja, kdaj je pala tvoja solza mi v oči, ali v meni žalost vstala, da oko ti orosi?
Bolj kot sva bila v radbsti, sva si blizu v boli zdaj: skozi naj ne bridkosti srečnih dni bo šel sijaj.«
Pesniku se odtrga njegovo osebno čustvo — a nenadoma je to njegovo čustvo občutje tisočih in tisočih, kajti prav vsem jo iztrgal isto bolečino in isto vero in je tako svoje čustvo posplošil, dvignil, zapel v imenu vsega trpečega naroda.
Vera v poveličanje svojega naroda, vera v zmago pravice, resnične demokracije in svobodo!jubnusti ... se kakor zlata nitka pretaka skozi skoraj vse pesmi in daje
teški turobnosti, silni bolečini nekakšno čudovito bleščavo, tako da imaš občutek, da pesnik opeva temč, noč, senco zato, dia v čim večjem sijaju pokaže toploto in ve-lioavo sonca., trpljenje mu daje silo, skozi katero se zablešči mogočna vera. Tako na primer -pravi v pesmi »Prva sinička«: »Kaj smo res že blizu dneva, ko resnica bo naš sen, za,mračen do zdaj od gneva?
Svetla slutnja nas preveva, da bo kmalu svet sproščen.
Po teh pesmih, ki so vzete iz prvega cikla, nas vodi pesnik v pregnanstvo, popisuje nam dogodke, ki jih je doživelo na tisoče naših ljudi, kakor:
»Slovesa mi opisati ni moči: ločitev pretresljiva kraj postaje v spominu je samo odsev gasnoči.
Predrle žene so kordon: padaje za nami tekle, vlekle nas, kričale, v objem metale se, na glas jokaje.«
Taki epski vložki so pesniku okvir za izpoved ■ svoje bolečtoe, služijo mu, da še moremo z njihovo plastiko čim bolj vglo-bit; v pesnikovo čustvovanje in ga čim bolj doumeti, sa.j nadaljuje:
»Oči so moje v gneči njo iskale:
K slovesu mi v besedi ni noben; odgovorila, me le poljubila in svoj pcljub od solze orošeni v srce mii za odgovor položila.« Opisuje pot v pregnanstvo. Skozi okno vlaka zagleda svojo rojstno vas, Nabrežino, vprašuje se:
»... kam ste odšli:, mladosti srečni časi?«
Vidi očetov grob in tu izpove svojo vero v človeka, ko govori o ponosnem čelu svojega očeta:
»če moje, oče, se je zdaj zmračilo, ni to sovraštvo, le odpor je v boli: kdor je spoznal ljubezni tvoje silo, v človeka vere ni zgubi nikoli.«
Slede pesmi, ki slikajo razpoloženje izgnancev. Pred nami rasto taborišča, žice, šator.i, vojaki z bajoneti, ponočni žarometi, barake jn izgnanci, ki strme čez ograjo in mislijo na svojo domovino. Najbolj dognane so »Ra.bske pesmi«, ki v svoji zgradb; sami že s svojo ritmiko pojo grozo Raba:
»Nič življenje jih ne briga, sebi, drugim so napoti, kakor ptiči brze peroti, ki iz gnezd so v vihri p,a,li: v. Biabnem polju dom požgan je, sin v Metliki pokopan je, mater v Padovo so z Iga, z Brda ženo v Gonars gnali, hči za fantom v Rog je šla, v grobu mj.r sta tam našla.«
V pesniku se zbudi spoznanje. Iz strašne bolečine nad gorjem, ki ga gleda in občuti, ob opazovanju sebe in ljudstva, ki umira pred njegovimi očmi, mu vzkrikrre iz srca:
»Kdo človeštva naj poslanstvo tem ljudem še oznanjuje ?
Kdo od njih naj vanj veruje in v človekove pravice ? če mu ustvariš raj z besedo,
videl bo samo še bedo, glad. požige in pregnanstvo: otopel za vse krivice čakati bo teman, zaprt, da ga v noč zagrne smrt.«
Tu in tam pesnika prevzame obup. »štiri tisoč jih je umrlo, druge nas na Rabu strlo, nam v življenje pot zaprlo.
Nič mi ni za deco, ženo, polje, gozd — saj je vseeno: zame vse je izgubljeno.«
Tako izpoveduje misli stoterih, ki jim iz dneva v dan stoji ob strani smrt, toda že zapoje iz njega:
»• • • nekoč bo vse drugače, ker iz sužnega trpljenja vstala bo prostost življenja.*.«
Tako lahko rečemo, da so pesmi Iga Grudna, zbrane v zbirki »V pregnanstvo«, umetniški dokument strašnega časa, ki ga je naš narod doživel v zadnji vojni, so izpoved svobodoljubnega pesnika, ki veruje v zmago progresivnih idej in so prikaz čustvovanja" nekega slovenskega kolektiva, hi je šel skozi trpljenje in tudi v smrt, daj je položil kamen k naš; svobodi.
O pesniku bomo še govorili, ko bomo poročali o njegovi drugi zbirki, katera je letaš izšla pni Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani z naslovom »Pesnikovo srce«, ki je bila za tisk pripravljena že leta 1941., a je pesnik ni dovolil natisniti zaradi kulturnega molka, ki ga je predpisala OF za čas okupacije.
(Se nadaljuje.)
-----1---------------------------------—
— Tiskarna »Slovenskega poročevalca«*
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih evec delavcev ln nameščencev Slovenije. Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11, tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: R^te Boža.