izdaja POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA "DOMAČE novice« LENART LETO V. štev. 5 Lenart, 11. marca Ifft? Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda štuhec, Jože šuman, Franc šuman in Franček štefanec — Odgovorni urednik Franček štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din. inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje. NAJ NE BO OBČANA, KI NE BI ŠEL VOLIT POTREBE RASTEJO HITREJE KOT SREDSTVA INTERVJU S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE LENART EDOM ZORKOM: Kot vsako leto, tako tudi letos predvideva plan povečanje živinorejske proizvodnje in to kot v družbenem sektorju, tako tudi v kooperaciji. Drugo važno vprašanje je obrt. V prejšnjih letih je ta precej sta-gnirala. S pravilnim odnosom do te dejavnosti pa so se že lani odprle nove obrtne delavnice. Tako politiko v obrti postavlja plan tudi letos. Ker imamo le dve industrijski podjetji v občini je potrebno, da pomagamo ti dve razvijati naprej. ~ V več zaporednih planih smo predvidevali gradnjo tovarne sadnih koncentratov v Lenartu. Mišljenja smo, da bi izgradnjo te tovarne opustili vsled tega, ker je potrebno veliko sredstev za izgradnjo v odnosu na bruto produkt oziroma dohodek, ki bi ga tovarna ustvarila. Zato pa je mnogo boljše sredstva vlagati v že obstoječe obrate in razvijati druge manjše, ker računamo, da bi lahko dosegli mnogo večje proizvodne rezultate. Veliko razprav na zborih občanov je bilo posvečenih vprašanju družbenih služb in to upravičeno. Družbenim službam zlasti v šolstvu in zdravstvu bomo morali posvetiti vso skrb. Že letos bi radi pristop|ili h gradnji šolskih prostorov v Cerkvenjaku ter pripravili načrt za šoio v Gradižču. Renovirati pa je potrebno skoraj vse ostale šole. V kolikor nam bo uspelo dobiti potrebna sredstva iz republiških skladov, bi lahko vsaj v treh ali štirih letih uredili šole po minimalnem programu, ki ga je sprejela občinska skupščina. Intenzivneje moramo začeti z izgradnjo stanovanj za prosvetne delavce. Ta problem bi morali rešiti vsaj v naslednjih dveh do treh letih. Predvidevamo tudi, da se letos pripravi načrt za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Lenartu. 2. Znano nam je, da je republika odstopila del svojih proračunskih dohodkov iz naslova občinskega proračuna za njene potrebe. Kakšna so ta sredstva in ali bodo zadostovala z.a pokritje vseh proračunskih izdatkov? I. Kakšna so predvidevanja družbenega plana občine v tem letu, zlasti z vidika hitrejšega napredovanja življenjskega stan darda? Izhajam iz dejstva, da je v našem družbenem ekonomskem sistemu tako, da se večina zadev, kar se tiče proizvodnje in dohod-' kov prenaša na delovne kolektive same. Vsled tega je važno planiranje že v samih delovnih organizacijah. Zato morajo biti plani delovnih organizacij dobri in zagotoviti tako smer razvoja, ki bo omogočila čimboljše proizvodne rezultate. To je pa možno doseči le, če se že pri postavljanju proizvodnih nalog kolektiva angažira ves samoupravni mehanizem delovne organizacije. Zaradi tega postaja plan občine bolj usmerjevalni faktor razvoja gospodarstva." Občina kot taka ne razpolaga več z investicij-skiim sredstvi, ta sredstva so danes pii delovnih organizacijah in bankah. Plan občine samo nakazuje dosedanji razvoj na področju občine in daje smernice nadaljnjega razvoja v letu 1965. Največji poudarek se daje razvoju kmetijstva zlasti v družbenem sektorju. Tu gre za povečanje površin družbenega sektorja ter vključitev teh površin v sodobni proces proizvodnje. 26. L\ 28. MARCA PRVE VOLITVE Prve neposredne volitve letos bodo v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine 26. marca. Tega dne bodo volili v naslednjih volilnih enotah: A) V SKUPINI GOSPODARSTVO: a) prva podskupina V volilni enoti: 1, 3 in 5. B) V SKUPINI PROSVETA IN KULTURA: V volilni enoti: 1 in 3. C) V SKUPINI ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: V volilni enoti: 2. D) V SKUPINI DRŽAVNI ORGANI IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE: V volilni enoti: 2. Druge neposredne volitve v občinski zbor bodo 28. marca letos v volilnih enotah: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 in 24. Tokrat volijo vsi volivci iz omenjenih volilnih enot. Neposredne volitve v zbor delovnih skupnosti občinske ksupščine bodo: A) V SKUPINI GOSPODARSTVO: b) druga skupina (kmetijstvo) dne 28. marca letos, v volilnih enotah: 2, 4, 6, 8, 10 in 12. Volili bodo vsi zadružniki in člani delovnih kolektivov, ki so zaposleni v Agrokombina-tu KZ Lenart in KZ Zg. Ščavnica-Velka in stanujejo na območju teh enot. NA ŠESTI STRANI OBJAVLJAMO SEZNAM VOLIŠČ! ZAKAJ UKINITEV OKRAJEV? Ker bodo okraji v naši republiki kmalu ukinjeni, vam dajemo spodnje pojasnilo: V desetih letih so se naše komune sporedno s samoupravnim sistemom tako razvile in prevzele nase toliko funkcij, da med njimi in republiko ni več potrebna vmesna stopnja. To pomeni, da je treba okraje odpraviti, kar so nakazala že ustavna določila. Po novi ustavi je namreč okraj dobil nalogo, da skrbi predvsem za krepitev občin in da predstavlja skupnost komun na svojem območju. Ker so okraji to nalogo opravili, je povsem logično, da je napočil čas, ko niso več potrebni. V socialističnih republikah Črni gori in Makedoniji so okraje že odpravili, pri nas pa jih bodo v bližnji prihodnosti, potem, ko bo skupščina Socialistične republike Slovenije izglasovala spremembo določil republiške ustave, ki zadevajo okraj. ***************************************** OBRTNO GRADBENO PODJETJE { LENART \ (Nadaljevanje na 4. strani) IZVAJA VSA GRADBENA IN GRADBENO OBRTNIŠKA DELA SOLIDNO IN KONKURENČNO IN SE PRIPOROČA DONI \in ttv svešu 1 MALICE ZA OTROKE Na območju občine Lenart je sedem samostojnih osnovnih šol in ena podružnica. Vse osnovne šole imajo že več let organizirane šolske mlečne kuhinje, ki nudijo otrokom v času pouka izdaten topel obrok. Do leta 1964 so vse šole prejemale izdatno pomoč v hrani od CWS-LWR darovalca. Pomoč je bila v mleku v prahu, mokt in maščobah. Iz leta v leto pa se je ta pomoč manjšala. V letu 1965 prejema po novem programu na vseh šolah le 380 otrok to pomoč. Število koristnikov šolske prehrane iz leta v leto upada, ta padec pa ni sorazmeren s padanjem mednarodne pomoči. Iz tega lahko zaključimo, da je šolska prehrana postala sestavni del skrbi za doraščajočo mladino. To še posebej potrjuje dejstvo, da je bilo v mesecu oktobru 1964 vključenih v šolsko prehrano več otrok, kakor v šolskem letu 1963/64. Starši so plačevali mesečne prispevke za šolske mali- ce, vendar ti prispevki ne predstavljajo dnevne ekonomske cene malice. Razliko so krile šole same in skupščina občine Lenart. Da starši ne bi plačevali visokih prispevkov, so šole organizirale nabiralne akcije, s katerimi so se lahko izboljšali in popestrili jedilniki malic. Nekatere šole so te akcije znale uspešno organizirati, ostale šole pa bodo morale izvesti čim več agitacije v tem pogledu, saj je še mnogo neizkoriščenih možnosti, predvsem zato, ker je občina Lenart izrazito kmetijska. Isto velja tudi za vrednost pridelkov iz šolskih vrtov in šolskih zadrug. Tudi tu še niso izkoriščene vse možnosti. Šole si lahko pomagajo tudi z izmenjavo pridelkov. V začetku meseca decembra 1964 je požar uničil zgradbo kulturnega doma v Gradišču, kjer je imela prostore tudi šolska mlečna kuhinja. Uničene so bile vse zaloge hrane in ves inventar. Šola je bila primorana ukiniti šolsko mlečno kuhinjo. Približno 150 otrok je ostalo brez dnevnih toplih mlečnih malic. Šolski okoliš te osnovne šole je zelo obsežen. Nekateri morajo pešačiti več kilometrov ob vsakem vremenu v šolo. S prenehanjem šolske mlečne kuhinje je ogroženo tudi zdravstveno stanje teh učencev, saj so tople malice prejemali tudi taki učenci, ki jim starši ne morejo nuditi vsakodnevnih malic, ki bi po kvaliteti in kalorijah bile enakovredne šolskim malicam. Krajevne in družbene organizacije si bodo morale prizadevati, da se bo čimprej organizirala redna prehrana šolskih otrok na tej šoli. Vse šole pa sc bodo morale v bodoče še bolj potruditi, da bi v šosko prehrano vključile čimveč otrok in jim tako zagotovile reden in izdaten obrok. Stremeti je za tem, da bo šolska prehrana postala tudi sestavni del šolskega proračuna vsake šole. Ceste se ne bodo popravile same Na Dunaju je umrl predsednik avstrijske republike Adolf Scharf. Pokopali so ga 5. marca J965. V znak žalosti so na dan pogreba tudi v Jugoslaviji visele zastave nal pol droga. Ameriški bombniki so nedavno napadli tudi Severni Vietnam. Bombandiranje je bilo strahotno, saj so dve mesti uničili sedemdeset odstotno. O razširitvi letalskih operacij proti severno vietnamskemu ozemlju so uradno spregovorili. Ameriška vlada je izdala Belo knjigo in v njej skuša opravičiti neposredno agresijo proti Severnemu Vietnamu. Obtožbe le vrste je iznesel tudi stalni ameriški predstavnik v OZN v pismu trenutnemu predsedniku varnostnega sveta. Američani trdijo, da vodi upor r Južnem Vietnamu, to je osvobodilno gibanje, Centralni komite stranke Lao Donga KP), ki nadzira vlado v Hanoju, da je južnovietnamska narodnorevo-lucionarna stranka, sestavni del I^eo Donga, da je južnovietnamska osvobodilna fronta (Viet-kong) podre jena posebnemu aparatu severnovielnamske vlade, da Severni Vietnam uri voditelje juinovietnamskega gibanja, da požilja orožje in strelivo in drugo blago in da vtihotapijo, tudi vojake. Vse to seveda ni res. Resnica pa je, da Severni Vietnam s simpatijami spremlja boj Južnega Vietnama za osvoboditev proameriških preiimov in ameriških »svetovalcev«, vendar to še ne more biti razlog, da so se ameriška letala lotila neodvisnega Severnega Vietnama ter s tem grobo kršila sklepe ženevske konference. V Moskvi se je pričelo posvetovanje 18 kumunističnih partij in delavskih strank. Na sestanek naj bi v resnici prišlo 26 partij — članic redakcijske komisije, ki je pred štirimi leti in pol pripravljala materiale za moskovsko mednarodno posvetovanje komunističnih strank. Komisija bi se morala sestati ponovno v polni sestavi in pripraviti dokumente za novo mednarodno posvetovanje, toda ker se osem partij s tem ni strinjalo, so naravo moskovskega posvetovanja spremenili v tnalo posvetovanje. Posvetovanje je za zaprtimi vrati. Vzhodnonemški predsednik Ul-bricht je zaključil uradni obisk v ZAR. Vsled tega je postala Zahodna Nemčija razburjena in je najavila prekinitev gospodarskih odnosov z ZAR. Predstavniki Vzhodne Nemčije in ZAR so v Kairu podpisali sporazum o obsežni gospodarski izmenjavi. Na obisku v Kairu se mudi podpredsednik SFRJ Aleksander Rankovič, ki s tem vrača obisk podpredsednika ZAR Mohiedina Zakarija. V marcu bo v Moskvi redno zasedanje Mešane komisije za na-učno-tehnično sodelovanje med SFRJ in ZSSR. Marca bo v Berlinu tudi zasedanje Mešanega komiteja za gospodarsko sodelovanje med SFRJ in Nemško demokratično republiko. Ta mesec bo v Leipzigu proslava 800-letnice Leipziškega sejma. Pri Bundrlovili v Sp. Žerjav-cih je bil za nedeljo 21. februarja sklican zbor volivcev. Od okoli 160 gospodinjstev se je zbora udeležilo 15 oseb. Vsled premajhnega obiska, zbora volivcev ta dan ni bilo. Kljub temu pa so navzoči razpravljali o novih prispevkih in davkih in o krajevnem samoprispevku. Navzoči so nato govorili, da so na njihovem območju ceste zelo slabe. Poudarili so, da se ceste ne bodo popravile same in da morajo zato pokazati interes vsi Javnost dela terenskih organizacij — Tovarišice in tovariši, mislim, da smo se zedinili za enotna stališča o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, zato predlagam. da gremo med občane. Preden pa zaključim, naj vas opozorim, da ostane jned nami, o čemer smo se pogovarjali... tamkajšnji občani. Pri popravilu cest pa naj bi sodelovala tudi zadruga, ki ceste v precejšnji meri koristi. 24. februarja je prišel na razgovor k predsedniku občinske skupščine Edu Zorku republiški sekretar za prosveto in kulturo Miloš Poljanšek. Na razgovoru, pri katerem je bila navzoča tudi direktor DU Lenart Marta Kob-lar, načelnik oddelka za družbe- Sredstva krajevnega samoprispevka pa bo v bodoče potrebno pošteno razdeliti na območja vseh tukajšnjih naselij. ne službe in občo upravo OS Pavle Lešnik in predsednik občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij Franček Stefanec, so proučili stanje s področja šolstva, knjižničarstva in dejavnosti kulturno umetniških društev v občini. Odlok o prispevkih in davkih Dragi občani, v prihodnji številki Domačih novic bomo pričeli objavljali obširni odlok o novih prispevkih in davkih občanov. Odlok je bil sprejet na 22. skupni seji obeh zborov občinske skupščine, 27. februarja letos. Odlok bo zanimal vse občane, zato se pravočasno naročite na Domače novice, da boste imeli potem ta važni dokument vedno pri roki. zdravje — zdravje — zdravje zdravje —- zdravje — zdravje zdrav PREHLAD Ob prehodu iz zime na po-miad se poveča število obolenj. Posebno hitro dobijo ta obolenja manj odporni ljudje, tisti, ki so zaradi dela aii pomanjkanja hrane sla-botnejši. Hrana je proti koncu zime revna z vitaminom C. Če se hočemo izogniti prehladnim obolenjem, potem jejmo čim več limon, ki imajo precej vitamina C. Prav tako je dobro povečati dnevni obrok mleka. Naša koža mora pravilno dihati, zato oblačimo eno spodnje perilo, ki naj bo dovolj toplo. Ne oblačimo več spodnjih oblačil, ker s tem onemogočimo normalno dihanje kože. je r * * * zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje Razgovor o prosveti in kulturi PRED V. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE t SKRB ZA KMETIJSTVO IN DRUŽBENE VEDE Na občinski konferenci ZKS, ki je bila v Lenartu 31. januarja letos, sta bila za delegata za V. kongres ZKS izvoljena tov. ER-NEST ŠMID, sekretar občinskega komiteja ZKS Lenart in FRANC ŠUMAN, kmetijski tehnik iz Lenarta. Iz razgovora z njima vam posredujemo nekaj ugotovitev: ERNEST ŠMID: SAMOUPRAVNI ORGANI MORAJO ODLOČATI O VSEH VPRAŠANJIH »Po VIII. kongresu ZKJ smo posvetili vso pozornost nadaljnji demokratizaciji delavskega in družbenega samoupravljanja. Sama občinska konferenca je med drugim pokazala problem, da v naših kolektivih še vedno ni zaživel samoupravni mehanizem. Kar se tiče samoupravljanja v ekonomskih enotah, so bili storjeni vidni koraki naprej. Tu neposredni upravi j alci že bolj sodelujejo v razpravah. Vendar ni v celoti uspelo, da bi samoupravni organi odločali o vseh vprašanjih. Šc vedno je močan poudarek odločanja o bistvenih vprašanjih, pa tudi o vprašanjih, ki se tičejo same delovne enote, na centralnem DS ali pa med nekaj vodilnih ljudi v kolektivu. SAMOUPRAVLJANJE V ZAVODIH Še bolj pereč problem kot v gospodarskih organizacijah je v zavodih. Tu se je neposredno upravljanje pričelo razvijati šele pred kratkim. Tu je močno čutiti osebni vpliv posameznikov na družbeno upravljanje. Temu je vzrok, ker so samoupravni organi v začetni fazi razvoja. Pred nami stoji velika naloga, kako čim hitreje odpraviti globoko zakoreninjenost nekaterih ljudi, ki še vedno smatrajo, da naj v njihovem imenu upravlja nekdo drugi. Težave so tudi pri delitvi osebnih dohodkov v zavodih, ker velik del tu zaposlenih smatra, da je najbolje, da ostanejo še naprej na fiksnih osebnih dohodkih. Prejemke pa naj bi jim določil nekdo od zgoraj. Vsled omenjenih vprašanj, bodo morali komunisti v občini vložiti več lastnih sil in začeti usposabljati sami sebe in tako usposobljeni bodo morali preko svojih analiz usposobiti ostale člane kolektiva. POUDAREK KMETIJSTVU Naše območje je kmetijsko. 70 odstotkov prebivalcev dela v kmetijstvu, le 30 odstotkov pa v drugih panogah. Vsem je znano, da smo pristopili k specializaciji kmetijske proizvodnje in so se že pokazale ugotovitve, da se kmetijstvo vse bolj razvija v pol-• jedelsko-živinorejsko in sadjar-sko-vinogradniško smer. Seveda so tu napravljeni začetni koraki. Predvidevamo pa, da bomo z regulacijo Pesnice pridobili nove površine. Te nam bodo omogočile večji in kvalitetnejši donos. S tem bodo doseženi boljši pogoji dela, ki se bodo pokazali v tem, ker bo omogočena uporaba sodobne mehanizacije, ki bo olajšala delo. Ker sem uvodoma omenil vprašanje kmetijstva, kot najbolj aktualno vprašanje za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini, menim, da se bo potrebno v razpravi na V. kongresu ZKS dotakniti vprašanja nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini, zlasti iz vidika delovanja komunistov. V mislih imam, kako so komunisti delovali znotraj kmetijskih organizacij na usposabljanju samoupravnih organov in kaj bo potrebno na področju kmetijstva še storiti, da bo tudi tem delovnim ljudem pričel hitreje naraščati življenjski standard.« FRANC ŠUMAN: i lip ZA NA NOVO PRIDOBLJENA ZEMLJIŠČA SO POTREBNE INVESTICIJE »Lani smo v Šetarovi zgradili hleve za 900 stojišč za pitanje mlade govedi in smo pridobili okoli 400 ha novih kmetijskih površin. Vsled tega nam bo letos mogoče povečati proizvodnjo za 31 odstotkov. Takšno povečanje pa je lahko ogroženo, če ne bomo pravočasno dobili posojila za nakup kmetijskih strojev, opreme in objektov, ki so za to povečano proizvodnjo nujno potrebni. Z napovedano omejitvijo investicij bo naša delovna organiza- cija zelo prizadeta. To pa predvsem vsled pomanjkanja sredstev za ureditev na novo pridobljenih zemljiščih. Neurejena zemljišča nam bodo v breme in ne pripomoček za boljše gospodarjenje, zato menim, da bi bilo prav, da bi banka, ko odobrava kredite za nakup zemlje, zagotovila tudi denar za ureditev zemljišč, nakup kmetijskih strojev in opreme. Da letos slabo kaže z investicijami, je dokaz tudi v tem, da smo že v drugi polovici februarja, pa banka kljub temu še ni izdala navodil, po kakšnih obrazcih bo potrebno vlagati predloge za kredite za nakup mehanizacije. Prav bi bilo, da bi odgovorni organi čimpreje uredili, tako, da bi si kmetijske organizacije lahko stroje zagotovile vsaj do začetka spomladanske setve. POGODBENO SODELOVANJE V pogodbenem sodelovanju smo imeli do sedaj največ uspeha v pitanju mlade govedi. Pogodbeno sodelujemo tudi v poljedelstvu in sadjarstvu. Letos želimo v kooperaciji napraviti korak naprej, predvsem glede pogodbenih razmerij. Sklepati želimo čvrste pogodbe, predvsem v živinoreji, saj hočemo povečati pridelovanje mleka, prirejo telet in mlade govedi. REŠITI MORAMO STANOVANJSKA VPRAŠANJA Za nadaljnji razvoj našega kombinata so potrebna tudi vlaganja v družbeni standard, predvsem v stanovanja. Ugotavljamo namreč, da stanujejo številni naši delavci v zelo slabih stanovanjih. V investicijskem načrtu smo letos namenili za graditev stanovanj, popravila in za ureditev prostorov družbene prehrane 83 milijonov din. Ta denar bi nujno potrebovali, če želimo vsaj delno izboljšati življenjske razmere zaposlenih v kmetijstvu.« Ing. Anton Greif: (3) NAJVEČ ŠKODE V NASI OBČINI Kaj moramo vedeti o zavarovanju živali Posebno veliko pa lahko zavarovanci sami storijo za zmanjšanje izplačila odškodnin, če se pobrigajo, da bo ob zasilnem zakolu čim večji izkupiček. Mnogi zavarovanci popolnoma napačno ravnajo, ko se ne pobrigajo za čimvečji izkupiček, češ, saj mi bo razliko do zavarovalne vsote izplačala Zavarovalnica. S tem napravijo škodo samemu sebi in vsem ostalim zavarovancem, Zavarovalnici pa ne, ker Zavarovalnica bo povečala premijo, če bo izplačala preveč odškodnin. Poleg tega pa mora vsak zavarovanec vedeti, da prejme tem večji procent od izkupička kot nagrado, čimvečji je bil izkupiček. Na primer: žival je bila vredna 150.000 din, zavarovana je bila za 120.000 din, ob zasilnem zakolu je bilo 100.000 din izkupička. V tem primeru zavarovanec ne bo dobil od Zavarovalnice samo 20.000 din, ampak dobi 40.000 din. Na ta način bo dobil za kravo skupno 140.000 din, čeprav je bila zavarovalna vsota samo 120.000 din. Tako je dobil 20.000 clin nagrade, ker se je pobrigal za veliki izkupiček. Če bi bil v gornjem primeru izkupiček samo 50.000 din, bo dobil od zavarovalnice 80.000 din, skupno z izkupičkom pa bo dobil za kravo samo 130.000 din t. j. 10.000 din manj. Mnoga mesarska podjetja pri zasilnih zakolih namenoma plačujejo smešno nizko ceno za meso zavarovanih živali, češ, saj bo DOZ plačal razliko. Zavarovanci tega ne smejo dopustiti, ker so s tem le sami oškodovani. Mnogi zavarovanci tudi želijo, da bi zavarovalnica v bodoče plačevala tudi stroške prevoza veterinarja. Zavarovalnica je pripravljena to takoj sprejeti, vendar bo morala doplačilo za zdravljenje na glavo toliko povečati, da bodo stroški prevoza kriti. Tudi stroški prevoza so se v zadnjem času za enkrat povečali, zato bi moralo biti doplačilo za zdravljenje 800 do 900 din na glavo. Na ta predlog pa bi morali pristati prav vsi zavarovanci s področja ene občine. Vse zavarovance vseh panog zavarovanja pa moramo opozoriti na to, da veljajo od 1.1. 1965 novi pravilniki in novi ceniki za vsa zavarovanja. Pri zavarovanju živali bodo premije nekoliko višje, kot so bile lani, ker so bile do sedaj pri zavarovanju živali prevelike izgube. Samo Zavarovalnica Maribor je imela pri tem zavarovanju okrog 40 milijonov din izgube. Poudariti moramo, da so dosedanje cene za zavarovanje že deset let enake, med tem, ko so se cene za živino v tem času dvignile za več kot enkratno. Po novih pravilnikih imajo zavarovanci večje ugodnosti in več jamstva kot do sedaj. Zato morajo biti prav vsa zavarovanja na novo urejena in izstavljene nove police. Konec Bencinska črpalka tudi v Lenartu Izvedeli smo, da bo v mesecu avgustu letos pričela v Lenartu obratovati nova bencinska črpalka. Črpalko bo zgradilo zagrebško podjetje »Kroatija-petrol«. Urejena bo sodobno in bo stala nasproti Obrtnega podjetja »Kle- ČESTITKE Članom aktiva Zveze mladine Gradišče, čestita ob dosedanjih delovnih uspehih in jim v bodoče želi še mnogo plodnega dela! — Nekdo. občana, ki ne bi šel volit! Naj ne bo (Nadaljevanje s 1. strani) Razvoj družbenih služb v občini je zlasti odvisen od proračunskih sredstev in le delno od kreditov. Z novim sistemom o financiranju družbeno političnih skupnosti dobivamo letos del sredstev za občinski proračun od republike. Republika prepušča naši občini 100 odstotkov prispevkov, ki bi drugače bili sredstva republiškega proračna. Neglede na to, pa še vedno niso sredstva dovolj velika za vse potrebe, ki so jih postavile tiste organizacije, ki jih občina mora financirati. Res je, da potrebe rastejo hitreje, kot pa sredstva. Slični problemi kot pri nas, se pojavljajo tudi v drugih občinah. Republika je letos občini prepustila 130 milijonov din. Z ukinitvijo okrajev, pa so bile preneše-ne nove pristojnosti na občine. Kot npr. ceste III. reda, šole druge stopnje itd. Kljub sredstvom, ki nam jih je pustila republika, občini še večino primanjkuje okoli 70 milijonov din za pokritje vseh zaprošenih potreb. Tu so vštete tudi investicije za šolstvo. Bolj pereče je še vprašanje investicij za družbene službe. V proračunu se za to predvideva le malo sredstev, zato smo odvisni od republiških skladov, ki so namenjeni za te potrebe. 3. V razpravi je sprememba financiranja stanovanjske izgradnje. Če bo obveljalo načelo o decentralizaciji sredstev stanovanjskega sklada v delovne organizacije, kakršne konkretne posledice bo to imelo v naši občini? Kot sem že omenil, je družbeni plan predvidel izgradnjo učiteljskih stanovanj, kar pa se bo fi-nansiralo iz stanovanjskega sklada. Težje pa bo graditi stanovanje v prihodnjih letih prav za kader družbenih služb. Zlasti zato, ker naj bi tu nastopala občina kot investitor. Že prihodnje leto stanovanjskega sklada pri občinski skupščini ne bo. Zvezna skupščina namerava sprejeti resolucijo o stanovanjski izgradnji in potrebne zakonske predpise, ki bodo določali, da se sredstva za stanovanjsko izgradnjo ustvarjajo pri delovnih organizacijah, takšna politika je pozitivna v tem, da pušča sredstva tistim, ki jih ustvarjajo in da tudi o njih odločajo. Res pa je, da bodo sredstva za stanovanjsko izgradnjo v bodoče (vsaj kar se tiče naše občine), precej razdrobljena. V kolikor bi se v bodoče gradilo večje stanovanjske objekte, bo potrebno, da bodo delovne organizacije pristopile k izgradnji blokov z medsebojnimi dogovori. Sredstva pa bodo lahko dajale tudi svojim članom kolektiva za individualno izgradnjo, ki jo bo potrebno v naši občini v bodoče še posebno razvijati. 4. Zadnji čas je bilo več razprav o integraciji. Kaj mislite nasploh o tem vprašanju in na katerem področju postaja integracija najbolj aktualna in zakaj? Kar se tiče integracije pri nas, je ostalo načelo: čimveč povezovanja med delovnimi organizacijami pogodbeno ali fizično. To pa je odvisno od ekonomskih izračunov in od delovnih kolektivov samih. Dolžnost oblastnih organov je, da na to nakazujejo in poma- gajo najti ekonomske rešitve. Občina razumljivo ne more integracije nekomu vsiliti. Pri nas je bilo več razprav o integraciji med trgovskima podjet-jima v občini. Bila so tudi mišljenja, da bi se naši trgovski podjetji priključili h grosističnim podjetjem v Ptuju ali v Mariboru. Naše mišljenje je, da v kolikor se pokaže potreba po združitvi in če bi se lahko rezerve boljše izkoristile zlasti pa ekonomiziralo poslovanje, bi bilo koristno, da kolektiva razpravljata o združitvi v eno delovno organizacijo, mogoče tudi za povezovanje z večjimi trgovskimi organizacijami. V kolikor bi do zd-ružitve prišlo, bi morala sloneti na ekonomskih analizah in dobri organizacijski pripravljenosti. 5. Povejte nam nekaj o udeležbi na zborih volivcev in katera vprašanja so prevladovala? Tudi letos so zbori volivcev obravnavali vprašanje iz predloga družbenega plana in proračuna občine. Bilo je tudi veliko razprav o prispevkih in davkih, ki se letos uvajajo po novih predpisih. Poleg tega so bili ti zbori važni, ker so se na njih postavljali tudi kandidati za poslance in odbornike. Zaradi tega so bili zbori dolgi in večinoma dobro obiskani. Le nekaj zborov je bi- Dominik Perko je doma iz Dražen vrha. Tam ima svojo kmetijo in je eden redkih kmetov, ki z vso natančnostjo spremlja življenje, saj že celo desetletje vodi dnevnik. V njega zapisuje vse svoje dnevne dogodke in dogodke v odnosu do sosedov. Dominik se je rodil leta 1899 in je veteran iz prve svetovne vojne. Ko sem ga nekega večera obiskal, mi je pričel pripovedovati dogodke iz fronte pri Gorici in na Tirolskem. Po vrnitvi iz vojne se je posvetil Perkovi domačiji. Njegov rod tod gospodari že celo stoletje. Ima okoli 12 ha zemlje in od tega 7 ha obdelovalne v hriboviti legi, ki jo lahko obdeluje le z voli. Zelo dolgo je bil v ozki dolinici, pod Perkovo doma- lo slabše obiskanih in to tam, kjer ne čutijo potrebe, da bi se volivci vključevali v celotno politiko občine. Razprave so bile večinoma živahne zlasti o kandidatih za občinske odbornike in o odloku o prispevkih in davkih občanov. Volilci so dali vrsto konkretnih predlogov zlasti glede odloka o prispevkih in davkih. Ko je OS ta odlok sprejemala, je te predloge upoštevala. Kar se pa tiče družbenega plana in proračuna, ki bo prišel pred občinsko skupščino ta mesec, bo tudi takrat o predlogih volilcev razpravljala občinska skupščina. Volilci so za nove odbornike predlagali tiste občane, ki so se /e do sedaj pokazali aktivne in smatram, da se bodo kot taki zelo resno vključili v delo občinske skupščine. 6. Kaj priporočate občanom v zvezi s prihodnjimi volitvami v predstavniške organe? Ker je bila udeležba na zborih volilcev, ko se je postavljalo kandidate dobra, mislim, da ni razloga, zakaj ne bi svojo dolžnost volilci opravili tudi na dan volitev. Zato naj ne bo občana, da ne bi šel na volitve, ker to pomeni na eni strani njegovo državljansko dolžnost, na drugi strani pa potrditev njegove pripadnosti našemu sistemu. čijo, ob potoku Velka manjši potočni mlin, kjer je Dominik dolga desetletja mlel okoliškim vaščanom. Nekoč pa je voda tega hudournega potoka mlin skoraj clo konca razdejala. Dominik ga ni več popravljal. Stroje je premestil na hrib v gospodarsko poslopje in vodni pogon zamenjal z električno energijo. Bil jt; med prvimi, ki so pred desetimi leti organizirali napeljavo elektrike v njegov kraj. Pri delu je bil vedno tih in skromen, ni se silil v ospredje in je takšen še danes. Vedno kaj novega napravi za svoj dom. Samostojno si je napravil vodovod in več vrst orodja, saj kot samouk obvlada skoraj vse obrtne dejavnosti. Trudi se tudi, da bi na njegovih njivah zraslo vedno več. Samo davki so za hribovite predele veliki, pravi. Perko ne kadi in malo pije, to pa je tudi vzrok za njegovo trdno zdravje, saj pravi, da še nikoli ni potreboval zdravnika. Dominik rad prebira »Domače novice«, kljub temu, da mu že počasi peša vid. Pri tem zanimivem kmetu sem končal obisk pozno zvečer in mu zaželel »srečno«. J. R. Pomisli ■ ugani Posnetek v tretji številki letošnjih Domačih novic je predstavljal: BIVŠE LENARŠKE ZAPORE PRED IZGRADNJO BLOKA ZA SAMSKA STANOVANJA, žreb je nagrado tokrat določil MARJETI ERJAVEC, Ženjak št. 1 pošta Benedikt. Knjižno nagrado bo prejela po pošti. Tokrat dragi bralci uganite, kakšno ime imata maski, ki ju prikazuje naš posnetek in iz okolice katerega mesta sta prišli lani v Lenart? Odgovore pošljite na uredništvo do 23. marca 1965. Postanite člani Prešernove družbe ZA MALO DENARJA DOBITE KVALITETNE KNJIGE Knjige, ki jih izdaja Prešernova družba v Ljubljani so kvalitetne in poceni. Dragi bralci, tudi vi se vpišite v članstvo te družbe in boste za 1.200 din dobili ob koncu letošnjega leta šest knjig in eno umetniško reprodukcijo in to: Prešernov koledar 1966, »Zmeraj, nikoli«, povest od Mire Mihelič, »Imeti ali ne« od Erne-sta Hemingwaya, roman, »Po brzicah Čune«, potopisna povest od Sergeja Sartakova, »Pravljice«, izbor iz svetovne mladinske literature, »Slovenska umetnost«, poljudno znanstveno delo od Emili-jana Cevca in eno stensko sliko po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Rihard Jakopič: »Sava«. Poleg omenjenih knjig izdaja Prešernova družba zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga«, to je prva in najcenejša zbirka te vrste v Sloveniji. V njej je doslej izšlo nad 60 romanov iz svetovne književnosti. Letos bo ponovno izšlo 9 romanov. Vseh 9 romanov stane samo 3.000 din. Knjige lahko plaču jete tudi v obrokih. Člane Prešernove družbe zbirajo poverjeniki, ki so v naši občini naslednji: Keuc Jakob, pismo-noša v Benediktu, Adela Neuvirt, učiteljica iz Gradišča, Stanko Perko, Zavod za duš. defektne Hrastovec, Ferdo Potočnik iz Lenarta, Milica Šnuderl, učiteljica iz Jur. dola, lože Zemljič, učitelj iz Lokavca in Emica Horvat, učiteljica iz Cerkvenjaka. _ SREČANJE __ DOMINIK PERKO PIŠE DNEVNIK iN DOBRO GOSPODAR! 1 ZAUPNO MAČJA SMRT V središču Voličine so prebivalci že nekaj let opažali, da so jim izginjale mačke. Sprva so mislili, da je tega kriva bolezen. Lani pa so ta-korekoč poginile vse mačke v vasi in lep lovski pes. Nekatere mačke so • sc precej časa mučile, predno so poginile. Končno se je izvedelo, da je vzrok tej »demačkaciji« nastavljanje neprimernega strupa proti mišim in podganam na mestih, kamor so lahko prišle mačke. Vse to se je dogajalo tako dolgo, dokler osebi, ki je nastavljala ta strup, niso poginile kokoši. Ta oseba verjetno ni nikoli pomislila, da bi do strupa lahko prišel tudi kak otrok in s tem bi lahko nastala tragedija. Ljudje se morajo poučiti, da imamo za uničevanje miši zanesljiva sredstva, ki niso nevarna ostalim živalim in ljudem. E. Vogrin V VODNJAK JE PADEL V Čagoni št. 68 je dne 27. februarja letos padel v 10 metrov globok vodnjak 51-letni Ivan Pirš. Nekaj čez polnoči je šel privezovat psa. Teren proti vodnjaku je bil strm in poledenel. Vsled tega je Ivanu spodrsnilo in je padel v vodnjak, ki je imel samo okoli PISMA BRALCEV pol metra visoko ograjo. Po glavi se je močno poškodoval in vsled nezavesti utonil. Ta tragičen primer naj bo v opozorilo vsem občanom, ki nimajo pravilno zavarovanih vodnjakov. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK RAZDELITI VSEM KRAJEM NA OBMOČJI) KS »PUSTNI ORAČI«, risba s tušem, Ivan L. osn. šola Cerkvenjak V novicah z dne 28. 1. 1965 sem čital o problematiki krajevnih cest, ki so jih v preteklem upravljali KO in so dajali sredstva v druge namene. Isto se je zadnja leta dogajalo na območju KO Benedikt. Ko so v Benediktu urejevali cestno razsvetljavo, so vzeli krajevni samoprispevek iz vseh petih vasi, ki jih je zavzemal takratni KO, za to pa niso nikogar vprašali. V Benediktu so tudi gradili avtobusno postajo in so v ta namen vzeli krajevni samoprispe vek iz Ihove, ne da bi o tem razpravljali na merodajnem mestu. NEVERJETNE RESNICE RUDNIK SOLI V ŽERJAVCIH V žerjavcih je še danes slatin--e sprehajale številne maškare. Veselo je bilo v Čnem lesu in pri REŠITEV KRIŽANKE OBJAVLJENE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno: 1. Charles, 8. au-rum, 9. o, 10. gd, 11. os, 12. N, 14. RK, 15. Erol, 18. oh, 20. Jožek. Navpično: 1. Cagnej, 2. hud, 3. ar, 4. rum, 5. LM, 6. E. 7. SOS, 11. oko, 13. nož, 16. RO, 17. LE, 19. HG. Avtobusno postajo smo gradili tudi v Ihovi in smo zato imeli na razpolago samo lastni krajevni prispevek. Sedaj bi bilo potrebno, da bi iz Benedikta dobili naš del za dokončno ureditev postaje v Ihovi. Na ta vprašanja odgovorni pozabljajo. Spomladi bo trava zagledala beli dan na avtobusni postaji v Ihovi in bo opominjala odgovorne, ki se bodo tod vozili do naših občanov na sestanke. Na sestankih bodo obljubljali, dejanskih uspehov pa je malo. Večkrat smo se že pogovarjali tudi o ureditvi slatine, vendar so iz leta v leto drugi predlogi, konkretne rešitve pa ni. Vas pozdravlja Leo Kurbus, Ihova ZAHVALA Zahvaljujemo se veterinarju IVANU BARDUNU iz Lenarta, za nesebično pomoč pri telenju krave in mu želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov! Jakob in Ana Kurbos, Ptujska cesta 42 Lenart PIONIRJI NAM PIŠEJO 0U 8. MARCI Mamica, ker zdaj praznuješ 8. marec Dan žena, bi ti rada povedala pesmico: »Ti vsa leta si trpela, brez počitka noč in dan za vse skrbela. Enkrat letno ti praznuješ lepi praznik, dan žena, danes bodi res vesela, draga mamica!« Slavka Podgoršek 8. b razred, Lenart MOJE ŽIVLJENJE Na svet sem prijokal v lopo razcveteli pomladi sredi vasi. Kot majhen deček sem ljubil gozd za hišo. Všeč mi je bil spomladi, ko je ozelenel in jeseni, ko se je odel v najrazličnejše barve. Tudi mlako pred hišo sem imel rad. Tam smo se pozimi drsali, poleti pa dražili žabe. Kmalu sem moral v šolo. Na mlako in gozd pa nisem pozabil. 6. leto hodim v šolo, čez dve leti pa bodo tudi šolska leta spomin. Vogrin Stanek 6. b Cerkvenjak Jošku. Mnogi Lenarčani po so pustih obrazov odhajali zvečer spat, ker v gostilni Grozd niso pripravili pustovanja z glasbo. Včasih res ne znamo izkoristiti možnosti zaslužka in gostom nuditi domačnost in veselje. PREKLIC »Stanko Harl, poljedelec iz Dr-vanje št. 27 preklicujem kot neresnične očitke, katere sem izrekel 16. 2. 1965 v gostilni Lešnik na škodo Antonije Peklar, gospodinje iz Treh kraljev št. 13«. OGLAS Kupim do 1 ha posestva s hišo v bližini Lenarta. Tudi s prevžit-kom. Naslov v upravi lista. IZ NAŠE PRETEKLOSTI ZAHVALA Vsem znancem, prijateljem in sodelavcem Ilaunikove družine, ki so v tako lepem številu spremljali našo Marico na njeni poslednji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Družina Ilaunik — Druškovič 18. marca 1871 se je v Parizu pričela prva socialistična revolucija na svetu, PARIŠKA KOMUNA. Trajala je 71 dni. Prikazujemo vam razglednico, ki jo je leta 1912 kupil v Parizu Ivan Kokol iz Sp. Voličine št. 21. Na spodnjem delu razglednice piše: »Ljudstvo je odvzelo topove buržoazni vladi in jih pomika na hrib Montmartre, 88 regiment je prišel h komuni. Ta revolucija je bila izvedena v zato nezrelem času in jo je buržuazija zadušila. Izkušnje pariške komune so služile ostalim socialističnim revolucijam v svetu. KJE BOMO VOLILI 26.1IV 28. MARCA VOLIŠČA za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti, ki bodo dne 26. 3. 1965. A. SKUPINA GOSPODARSTVO — PRVA PODSKUPINA Volilna enota št. 1: 1. Volišče bo v podjetju »Konus« Lenart. Na tem volišču volijo delovni ljudje, zaposleni v podjetju »Konus« Slovenske Konjice — obrat Lenart. Volilna enota št. 3: 1. Volišče bo v pisarni obrtno-gradbenega podjetja Lenart. Na tem volišču volijo delovni ljudje iz delovnih organizacij: Obrtno gradbeno podjetje Lenart, Cestno podjetje Maribor — enota Lenart, Komunalna banka Maribor — ekspozitura Lenart, PTT podjetje Maribor — pošte: Lenart, Gradišče, Benedikt, Cerk-venjak, Voličina, Jurovski dol in Zg. Ščavnica, Komunalni zavod Lenart. Volilna enota št. 5: L Volišče bo v gostinskem podjetju Lenart, Radgonska c. l/I. Na tem volišču volijo delovni ljudje zaposleni v podjetjih: »Potrošnik« Lenart, »Izbira« Cerkve-njak, Gostinsko podjetje Lenart, »Meso« Maribor, Trg. pod. »Po-vrtnina« Maribor — poslovalnica Lenart, KIK Pomurka — poslovalnica Lenart, Tng. pod. »Tobak« Maribor — poslovalnica Lenart, Slovenija sadje Ljubljana — skladišče Hrastovec. B. SKUPINA PROSVETE IN KULTURE Volilna enota št. 1: 1. Volišče bo v osnovni šoli Lenart. N;i tem volišču volijo delovni ljudje zaposleni v osnovnih šolah: Lenart in Voličina, Delavska univerza Lenart in Pogodbena skupnost »Domače novice« Lenart. Volilna enota št. 3: 1. Volišče bo v osnovni šoli Zg. Ščavnica. Na tem volišču volijo delovni ljudje zaposleni v osnovnih šolah: Zg. Ščavnica in Jurovski dol. C. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Volilna enota št. 2: 1. Volišče bo v Zdravstvenem domu Lenart. Na tem volišču volijo delovni ljudje zaposleni v Zdravstvenem domu Lenart, Lekarni Lenart, Otroškem vrtcu in Občinskem odboru RK Lenart. D. SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH Volilna enota št. 2: 1. Volišče bo v sejni dvorani skupščine občine Lenart, soba 21. Na tem volišču volijo delovni ljudje zaposleni v upravi skupščine občine Lenart, občinski komite ZKS Lenart, Zavod za zaposlovanje delavcev Maribor — izpo- stava Lenart, Občinski sindikalni svet Lenart. VOLIŠČA za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti, skupine gospodarstvo podskupine kmetijstvo, skupščine občine Lenart, ki bodo dne 28. 3. 1965. Volilna enota št. 2: L Na volišču, ki bo na Ani, v osnovni šoli (stari) volijo delovni ljudje, člani KZ in zaposleni v KZ Zg. Ščavnica-Velka iz naselja Ana. 2. Na volišču, ki bo v Krivem vrhu 4 v obratni pisarni KZ Zg. Ščavnica-Velka, volijo delovni ljudje, člani KZ in zaposleni v KZ Zg. Ščavnica-Velka iz naselja Krivi vrh. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Ščav-nici št. 31 pri Rudiju Špindler, volijo delovni ljudje člani KZ in zaposleni v KZ Zg. Ščavnica-Ve-ka iz naselja Zg. Ščavnica del od hišne št. 1 do 49 in od hiš. št. 111 do 132. 4. Na volišču, ki bo v Zg. Bač-kovi št. 15 pri Mariji Jug, volijo delovni ljudje, člani KZ in zaposleni pri KŽ Zg. Ščavnica-Velka iz naselja Zg. Bačkova. Volilna enota št. 4: 1. Na tem volišču, ki bo v prostorih osnovne šole v Benediktu volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v vaseh Benedikt, Ženjak, Trotkova, Obrat, Ločki vrh, Trstenik, Ihova in Dr-vanja ter Negovski vrh, Trije kralji, Štajngrova, Bačkova, Stara gora, Sp. Ročica in delavci na obratu. Volilna enota št. 6: 1. Na volišču, ki bo v pisarni KZ — obrat Jurovski dol volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naseljih Jurovski dol, Varda in Malna ter delavci obrata. 2. Na volišču, ki bo v Sp. Ga-steraju, hiš. št. 44 pri Krivec Francu, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naseljih Sp. Gasteraj, Sr. Gasteraj, Žg. Gasteraj in Žitnice. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Par-tinju, hiš. št. 76 pri Jožetu Bau-man, volijo delovni ljudje, člani KZ Lenart, ki stanujejo v nasel ju Zg. Partinje, Sp. Partinje. Volilna enota št. 8: 1. Na volišču, ki bo v Cerkve-njaku v osnovni šoli, volijo de lovni ljudje — člani KZ Lenart in delavci obrata, ki stanujejo v naseljih Cerkvenjak, Kadrenci in Stanetinci. 2. Na volišču, ki bo v Cagoni, hiš. št. 43 pri Janezu Najvirt, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart in delavci, ki stanujejo v vasi Cagona. 3. Na volišču, ki bo v Cogetin-cih, hiš. št. 20 pri Avgustu Kotnik, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart in delavci, ki stanujejo v naseljih Cogetinci, Grabono-ški vrh, I vanj ski vrh in Komar-niča. 4. Na volišču, ki bo v Andren-cih, hiš. št. 72 pri Ani Ceh, volijo delovni ljudje, člani KZ Lenart in delavci, ki stanujejo v naselju Andrenci, Peščeni vrh, Župetinci in Smolinci. 5. Na volišču, ki bo v Brengovi, hiš. št. 18 pri Antonu Paluc, volijo volilci — delovni ljudje, člani KZ Lenart in delavci, ki stanujejo v vaseh Brengova, Cenkova in Vanetina. Volilna enota št. 10: 1. Na volišču, ki bo v Sp. Voli-čini v Zadružnem domu — pisarna KZ — obrat Voličina, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenari, ki stanujejo v naselju Sp. Voličina — del od hiš. št. 1 do 13 in od 69 do 170 ter delavci obrata. 2. Na volišču, ki bo v Sp. Voli-čini, hiš. št. 41 pri Janezu Lešnik, volijo delovni l judje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Sp. Voličina — del od hiš. št. 14 do 68. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Voii-čini, hiš. št. 57 pri Jožefi Zelenko, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Zg. Voličina — del od hiš. št. 62 do 129 in 57. 4. Na volišču, ki bo v Zg. Voli-čini, hiš. št. 34 pri Francu Vogrin, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Zg. Voličina — del od hiš. št. 1 do 61 brez 57. Volilna enota št. 12: 1. Na volišču, ki bo v Zavrhu v Zadružnem domu, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Zavrh. 2. Na volišču, ki bo v Cer-mljenšaku, hiš. št. 6 pri Francu Ploj, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Cermljenšak. 3. Na volišču, ki bo v Nadbiše-cu, hiš. št. 10 pri Stanku Rojko, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Nadbišec in Gradenšak. 4. Na volišču, ki bo v Gasilskem domu Selce, volijo delovni ljudje — člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Selce, Dolge njive in Straže. 5. Na volišču, ki bo v Rogozni-ci, hiš. št. 18 pri Ani Zelenik, volijo delovni ljudje, člani KZ Lenart, ki stanujejo v naselju Ro-goznica. VOLIŠČA z.a volitve odbornikov občinskega zbora skupščine občine Lenart, ki bodo dne 28. 3. 1965. Volilna enota št. 2 1. Na volišču, ki bo v Sp. Žer-javcih hiš. št. 26 pri Ignacu Ža-mutu, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Žerjevci (del) hiš. št. 1 — 40 in 78 — 79. 2. Na volišču, ki bo v Sp. Zer-javcih hiš. št. 41 pri Francu Bun-derlu, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Žerjavci (del) hiš. št. 41 — 77. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Žer-javcih hiš. št. 51 prej Benko, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zg. Žerjavci. Volilna enota št. 4 1. Na volišču, ki bo v Trotkovi hiš. št. 21 pri Andreju Rupnik, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Loški vrh, Stara gora in Trotkova. 2. Na volišču, ki bo v Ženjaku hiš. št. 11 pri Francu Strmšek, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Obrat in Ženjak. 3. Na volišču, ki bo v Sp. Ročici hiš. št. 23. pri Francu Belna, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Ročica. Volilna enota št. 6 1. Na volišču, ki bo v Zg. Ščav-nici hiš. št. 31 pri Rudolfu Špindler, volijo volilci v naselju Zg. Ščavnica del od hiš. št. 1 do 49 in od hiš. št. 111 do 132. 2. Na volišču, ki bo v Zg. Ščav-nici hiš. št. 98 pri Jožetu Breznik (starejši), volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zg. Ščavnica del od hiš. št. 50 do 110. Volilna enota št. 8 1. Na volišču, ki bo v Frolehu št. 4 pri Janezu Senkovič, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Froleh. 2. Na volišču, ki bo v Krivem vrhu št. 4 v obratni pisarni KZ Zg. Ščavnica — Velka, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Krivi vrh. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Ročici, št. 9 pri Jožetu Špindler, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zg. Ročica. 4. Na volišču, ki bo v Žicah št. 52 pri Angeli Perko, voli jo volilci, ki stanujejo v naselju Žice. Volilna enota št. 10 L Na volišču, ki bo v Bačkovi št. 8 pri Jožetu Valner, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Dr-vanja in Sp. Bačkova. 2. Na volišču, ki bo v Ihovi št. 26 pri Karlu Fekonja, volijo volilci, ki stanujejo v vasi Ihova, del od hiš. št. 1 do 33. 3. Na volišču, ki bo v Ihovi št. 51 pri Frideriku Ajlec, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Thova del od hiš. št. 34 do 74. Volilna enota št. 12 1. Na volišču, ki bo v Oseku št. 52 pri Ivani Dvoršak, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Osek od hiš. št. I do 81 in hiš. št. 126. 2. Na volišču, ki bo v Oseku št. 103 pri Jakobu Kožar, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Osek od hiš. št. 82 do 125. 3. Na volišču, ki bo v Zg. Ver-janih št. 19 pri Jožetu Ploj, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zg. Verjane del od hiš. št. I do 22. 4. Na volišču, ki bo v Zg. Ver-janih št. 30 pri Francu Pihler, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Verjane in v naselju Zg. Verjane del od hiš. št. 23 do 38. Volilna enota št. 14 1. Na volišču, ki bo v Brengovi št. 18 pri Antonu Paluc, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Brengova del brez hiš. št. 1 do 53 in v naselju Vanetina. 2. Na volišču, ki bo v Cenkovi hiš. št. 7 pri Janku Kocmut, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Cenkova in v naselju Brengova hiš. št. 54 do 79. (Nadaljevanje na 7. strani) BRALCE PROSIMO, DA NAM OPROSTE, KER DANES NISMO MOGLI OBJAVITI VSEH RUBRIK VSLED POMANJKANJA PROSTORA Uredništvo KJE BOMO VOLILI 26. IN 28. MARCA (Nadaljevanje s 6. strani) Volilna enota št. 16 1. Na volišču, ki bo v Cogetin-eih št. 6 pri Jožetu Kramberger, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Cogetinci del od hiš. št. i do 18 in 26 do 44 in volilci, ki stanujejo v naselju Komarnica ter volilci, ki stanujejo v naselju Ivanjski vrh št. 21. 2. Na volišču, ki bo v Cogetin-eih hiš. št. 20 pri Avgustu Kotnik, volijo volilci, ki stanujejo v naselju, Cogetinci del, brez hiš. številk od 1 do 18 in 26 do 44 in v naselju Grabonoški vrh in Ivanjski vrh brez hiš. št. 21. Volilna enota št. 18 1. Na voliču, ki bo v Gočovi št. 18 pri Alojzu Ceh, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Gočova del (Gočova vas od hiš. št. 1 do 27). 2. Na volišču, ki bo v Gočovi it. 45, pri Ljudmili Toplak, prej Brunčič Pavel, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Gočova — de! (Gočovski vrh od hiš št. 28 do 79). 3. Na volišču, ki bo v Sp. Se-narski št. 24 pri Francu Kukovec, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Senarska. Volilna enota št. 20 1. Na volišču, ki bo v Sp. Vo-ličini v Zadružnem domu, pisarna KZ Lenart — obrat Voličina, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Voličina — del od hiš. št. 1 do 13 in od 69 do 120. 2. Na volišču, ki bo v Sp. Vo-ličini hiš. št. 4l pri Janezu Lešnik, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Voličina del od hiš. št. 14 do 68. Volilna enota št. 22 L Na volišču, ki bo v Močni hiš. št. 7 pri Jožetu Šiker, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Močna. 2. Na volišču, ki bo v Vinički vasi št. 31 pri Jožetu Horvat, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Vinička vas. 3. Na volišču, ki bo v Zamar-kovi št. 2 pri Slavku Kureoič, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zamarkova. 4. Na volišču, ki bo v Šetarovi št. 8. pri Marijani Arnuš, volijo volilci, ki stanujejo v naselju še-tarova. 5. Na volišču, ki bo v Lorma-nju št. 21 pri Ludviku Janežič, volijo volilci, ki stanujejo v Lor-manju. Volilna enota št. 24 1. Na volišču, ki bo v Zg. Par-tinju štev. 29 pri Martinu Kra-ner, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Zg. Partinje od hiš. št. 1 do 38 in od 121 do 148. 2. Na volišču, ki bo v Zg. Par-tinju št. 76 pri Jožetu Bauman, volijo volilci, ki stanujejo v na- selju Zg. Partinje od hiš. št. 39 do 120. 3. Na volišču, ki bo v Sp. Par-tinju št. 22 pri Katarini Hojs, volijo volilci, ki stanujejo v naselju Sp. Partinje. FILMSKIH LENART 21. marca, VITEZ GRBAVEC, franc. barvni CS; 28. marca, PASTIR KOSTJA, sov. lilm; GRADIŠČE 21. marca, GLAVNI, jug. ital. film; 28. marca, TIGROV ZALIV, angl. film; VOLIČINA 21. marca, TRIGLAVSKE STRMINE, slov. zabavni film; 28. marca, VRNJENI V ŽIVLJENJE, češka drama. ~ Hasi ktoji pa tetu 1000 s Piše: Franc Šuman (J Šolo so takrat obiskovali domači učenci iz sosednjih krajev, kot so: Zgornja Radgona, Pernica, Korena, Jakobski dol, Velka, Zg. in Sp. Ščavnica, Vidma ob Ščavnici itd. Šola je dajala srednjo šolsko izobrazbo. Meščanska šola je v svojem okviru ustanovila »obrtno vajensko šolo«. Ta šola je vsako leto razstavljala svoje kvalitetne izdelke. Profesorski in učiteljski kader na tej šoli je bil kvaliteten. Na tej šoli je deloval tudi profesor slikarstva Albert Sirk (Primorec) Po drugi svetovni vojni je bila v telovadnem domu v Lenartu amaterska likovna razstava. Na njej so bile prikazane umetniške slike in plastike, ki so jih napravili Sirko vi učenci. Takrat pa je bil profesor Sirk že mrtev, V marsikaterem domu v naši obči- ni je danes mogoče dobiti slike, ki so jih narisali v tej šoli. Direktorji meščanske šole v Lenartu so bili P. Šegula, M. Vauda, J. Korže in E. Karner. Karner je bil z ostalimi rodoljubi v začetku okupacije izseljen iz kraja. Ed-me Karner je bil odličen pedagog in je bii dostopen vsakemu. V pregnanstvu si je nakopal neozdravljiv revmatizem in je nekaj let po vojni umrl. Enako usodo je doživel njegov tovariš nadučitelj osnovne šole v Lenartu, Vlado Košenina, rojen v Mariboru. Premeščen je bil v Avstrijo, kjer je med okupacijo umrl. S tem končujem delno opis le-narških šol med letom 1629 do 1941. UBOŽNA HIŠA PRI LENARTU Ubožna hiša pri Lenartu spada med najstarejše ustanove v tem kraju. Ustanovljena je bila v letu 1625 in spada v ta čas, ko se je svet razmajal po kmečkih uporih, turških vpadih in verskih prerekanjih, k temu se je pri nas pridružila še že omenjena verska sekta Skakačev na »Perka fari«. Ko je bila ta sekta leta 1625 dokončno zatrta, so začeli cerkveni krogi razmišljati, kako te krivo-verce spraviti na staro versko pot. V ta namen je bila na Porč-kem vrhu v letu 1631 zgrajena lesena cerkev posvečena sv. Duhu. Ob istem času je bila zatrta skakaška sekta tudi v Lučanih in Soboti pri Lučanah (oba kraja sta sedaj v Avstriji). V tem kraju so nato tudi na Ostrem vrhu postavili leseno cerkev, posvečeno svetemu Duhu. Leta 1667 pa so na istem mestu postavili zidano cerkev, ki se da- nt?s imenuje sv. Duh na Ostrem vrhu. Ta kraj pa je clanes priljubljena izletniška točka na severni meji. (Cerkve so takrat posvečali sv. Duhu zato, da bi sv. Duh pomagal spreobrniti krivo-verce). V arhivu trške občine Lenart je zapisano, da je. trški sodnik Maks Pernhard protestantske vere, v letu 1625 ustanovil »Ustanovo sv. Duha«, ki je bila pozneje označena kot »Ubožna hiša« v Lenartu in nazadnje kot Špital. Tako omenjeno hišo domačini še danes imenujejo. Ime bi po slovensko pomenilo bolnico, ki pa je tu nikoli ni bilo. Pernhard t je za izgradnjo te stavbe podaril svojih šest vinogradov. Pravico do sprejema v to ustanovo so imeli predvsem ubožci iz Lenarta, če pa teh ni bilo dovolj, potem pa reveži iz podlož-ništva hrastovške graščine. Za koliko ubožcev je bilo v tej hiši prostora, ni nikjer nič zapisanega. V letu 1660 je požar v Lenartu uničil več lesenih in s slamo kritih zgradb. (se nadal juje) ITim in rile:, Tega župnika še nikoli ni videl in ni mogel razumeti, zakaj bi moral ravno njega prositi za botra. Njegove misli so se zapletale, raje bi se po-greznil v zemljo, kot da bi storil to dejanje. Materini nasveti so premagali njegove misli. Iznenada sta z materjo stala pred lepo zgradbo. Mati mu je dala še zadnji nasvet. »Pred gospodom se dostojno obnašaj in napravi tako, kot sem te naučila,« je rekla mati. Drsela sta po lepem hodniku in pazila, da ne bi padla na gladkih In čistih tleh. Na koncu hodnika so bila velika vrata, ki so vodila v gospodovo delovno sobo. Jakcu je stopila rdečica v lice, srce mu je močno bilo in že je klečal pred gospodom ... Župniku je začel poljubljati roke in ga prositi, kot ga je naučila mati. ... Besede so mu dobivale čuden prizvok, še vedno ni mogel razumeti, zakaj je tukaj, zakaj se mora tako ponižati? Mati mu je prej svetovala, »to moraš storiti, da boš dobil uglednega botra in on ti bo lahko potem pomagal do kruha«, »do kakšnega kruha« je pomislil fant . . . ... »ali si jaz ta kruh želim?« Mati je bila prepričana, da bo gospod prošnjo sprejel. Ponosno je stala nad sinom in mu pomagala, če se mu je zataknilo. V srcu je bila dobra, svojemu otroku je želela najboljše. Ni pa mogla razumeti, da si njen sin ne želi poklica, ki ga je zanj ona izbrala. Jakec je nehal prositi in gospod se je odkašljal. Veliko pozornost so nato posvetili razpravi o novih prispevkih in davkih in o družbenem planu in proračunu. Na obeh zborih so predlagali, da naj bi del Mal-ne prišel v tretji proizvodnji okoliš, ker je tukaj precej hriboviti teren. Pri razpravi o krajevnem samoprispevku je bila živa razprava, končno pa so sklenili, da bodo za krajevni samoprispevek dali kmetje en odstotek od katastrskega dohodka in vsi vaščani po en delovni dan ali 2.000 din, če ne bodo šli delat. Pri tem so opravičeni starejši in mlajši Kulturna dvorana v Jurov-skem dolu je sedaj lepo urejena, kljub skromnim sredstvom, ki so jih imeli za to na razpolago. Za dokončno ureditev odra bi še potrebovali okoli 400.000 din. Letos jim je s 100.000 din pomagal tudi občinski svet zveze za kulturno prosvetnih organizacij iz Lenarta. Andreju in drugim Jurov-čanom moramo izreči pohvalo v pričakovanju, da se bodo še nadalje borili, da bi bil Jurovski dol iz dneva v dan lepši. Andrej Tomažič SKRB ZA DRAMSKO DEJAVNOST Kulturno umetniško društvo v Jurovskem dolu pripravlja dve veseli enodejan-ki. Izvedeli smo tudi, da pripravljajo uprizoritev težjega dramskega dela. Igre letos režira tamkajšnji učitelj Janko Banič. KNJIŽNICO BODO PONOVNO ODPRLI Knjige od nekdanje knjižnice v Jurovskem dolu so bile že od nedavnega v enem od razredov tamkajšnje osnovne šole in si jih ni nihče izposojal, ker so bile neurejene. Pred dnevi pa so jih preselili v zgradbo, kjer je kulturna dvorana. Knjige bodo uredili in jih začeli ponovno izposojati. CESTNE LUCI BODO ZAGORELE V Jurovskem dolu še do danes nimajo cestne razsvetljave. Dogovorili so se, da niškega društva v Jurovskem delu. Bil je glavni organizator in izvajalec del pri obnovitvi kulturne dvorane v tem kraju. Skoraj sam je napeljal električno napeljavo v dvorano in je sam dvorano tudi prebeiil. Veliko dobre volje je pokazal za ureditev cestne razsvetljave, kjer je eden od ini-ciatorjev in glavnih izvajalcev del. Pri delu mu pomagajo ostali člani KUD in vaščani, izmed katerih je pri-zadevnejši tudi predsednik krajevne skupnosti tov. Rudolf Fanedl. V Zdravstvenem domu Lenart bi nujno potrebovali stomatologa, zobotehnika in več patronaž-nih sester, so ugotovili na nedavnem občnem zboru tamkajšnje sindikalne podružnice. Nadalje so poudarili, da je v preteklem letu bila posvečena velika skrb uveljavitvi organov samoupravljanja. Premalo pa so storili za realizacijo sklepov, ki so jih sprejeli na lanskem občnem zboru Precejšen uspeh za kolektiv pa pomeni prehod na nagrajevanje po delu. Vsled pomanjkanja kadra, so pričeli večjo skrb posvečati štipendiranju. Obstoječemu kadru pa so omogočili dopolnilni študij. Zdravstveni dom ima tesne prostore. Letos bo izdelan načrt za novi dom. Del sedanjega doma so prezidali in montirali novi rentgen. Za potrebe tu zaposlenega osebja pa so zgradili osem garaž. Na občnem zboru so sklenili, da bodo več pozornosti posvetili predavanjem DU. Še nadalje pa bodo hodili na razne občasne se- minarje, ki jih v Mariboru prirejajo za zdravnike in babice. Novemu odboru so naročili, da naj se poveže z Zavodom za duševno defektne iz Hrastovca, zaradi ureditve skupnega letovišča ob morju. Zdravstveni dom bo za začetek kupil šotore ali weekend hišico. Člani sindikalne podružnice so precej razprave posvetili vprašanju plačevanja uslug, ki jih dom nudi za prebivalce iz območij drugih občin. Te usluge so prikazane samo statistično. Vsaki dan pride v Zdravstveni dom Lenart okoli 15 prebivalcev iz sosednjih občin. Večkrat je potrebno tudi iti v pomoč bolnikom na dom v Jablanice, na Trate, Velko in drugam. Za te obiske se črpa sklad za obiske od lenarškega zdravstvenega doma. Zavod za socialno zavarovanje daje zdravstvenemu domu Lenart pavšal za zavarovance iz območja naše občine. Vsled tega je dom letno prikrajšan za okoli 3 milijone din. V domu so mnenja, da naj bi se zdravniške usluge plačevalo po delu, tudi za zavarovance iz sosednjih občin. Dom razpolaga z dvema patro-nažnima sestrama, potrebovali Še dokaj toplo jesensko sonce je ogrevalo z gričevjem poraslo pobočje, skozi katero je vodila pot. Vse je bilo tiho, le suho listje je šumelo, kadar je zapihal veter. Od časa do časa se je zaslišalo lajanje psa, ki je sčasoma utihnilo. Nenadoma opazim, da se med drevjem nekaj giblje. Začela sem stopati hitreje. Po nekaj korakih sem zagledala srno, ki se je sprehajala z dvema mladičema po majhni, s praprotjo porasli jasi. Lajanje psa se je zopet približalo in končno je srna le opazila lovskega psa, ki je vztrajno raziskoval svojo okolico. Hotela sem srni vreči smrekov storž in jo opozoriti na nevarnost, ki ji je pretila. Toda preden sem mogla kaj storiti, se je lovec s svojim psom že približal. Pes je zalajal, da je odmevalo po gozdu. Srna se je spustila v dir. Mladiča sta ji, ne da bi vedela, za kaj gre, pa bi jih 7, če bi hoteli v redu izvrševati preventivo. Na koncu občnega zbora so še sklenili, da bodo za člane kolektiva organizirali izlet. sledila. Prvi je tekel za materjo, drugi pa se je izgubil med drevjem. Temu sta pes in lovec sledila. Nenadoma je počilo. Mlada srna se je zadeta zgrudila in obležala na mehkem mahu. Vso pot do doma sem premišljevala o mladi srni, ki je bila tako nesrečna in ji usoda ni dala, da bi se seznanila s svojo okolico v kateri je živela. Premišljevala sem tudi o lovcu, ki je moral imeti precej kruto srce, da je lahko vzel življenje tako majhni živalici. Kaj hočemo, v naravi /maga vedno močnejši. Muzek Olga 6. a r. Cerkvenjak DOPISUJTE | i/ »Datnait Mi/icc ■ Premalo zdravstvenih delavcev NAMESTO SEDEM, DVE PATRONAŽNI SESTRI — USLUGE SOSEDNJIM OBČANOM NEPLAČANE PIONIRJI NAM PIŠEJO Nemila usoda srne bodo letos to uredili. Zaenkrat bodo montirali štiri luči. Za ta namen so dva droga že dobili prostovoljno od kmetov. Dve luči pa bodo montirali na zgradbe. Potrebna sredstva bo dala krajevna skupnost. ROKOBORSKA SEKCIJA V JUROVSKEM DOLU V Jurovsken dolu so ustanovili rokoborsko sekcijo v kateri deluje okoli 20 mladincev. Trenirajo jih tovariši iz Lenarta in prosvetni Jurovski dol leži v prijazni dolini. Prebivalci tega kraja se v delavci iz Jurovskega dola. večini preživljajo s kmetijstvom. Poleti so njive in travniki polni Tamkajšnji KUD jim je pridnih kmetov. Sedaj je zima, po hišah cvilijo prašiči in se cvre- dal na razpolago dvorano, jo krvavice. Foto: Brumen Imajo pa tudi že šest bla- zin. 21. februarja so imeli občani ter bolne osebe. Zbra- tukajšnji rokoborci srečanje ni denar bodo porabili za na- s tovariši iz Lenarta. Pri sre-bavo šolske opreme (300.000 čanju so Jurovčani pokazali din), za nadaljnjo ureditev leP uspeh, kulturnega doma (200.000 PRIZADEVEN ANDREJ din), ostala sredstva pa bodo TOMAŽIČ porabili za popravilo mostov Adnrej Tomažič je prizade- in cest. ven gospodar kulturno umet- JUROVSKI DOL DOLOČILI SO KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 21. februarja sta bila v Jurovskem dolu zbora volivcev za volilno enoto: Jurovski dol, Malna in Varda in volilno enoto: Sp. Sr. Zg. Ga-steraj in Žitnice. Na obeh zborih volivcev so predlagali kandidata za zvezni zbor zvezne skupščine, dr. Vratu ša Antona.