ro&tno tekoči raiun št.  24.   —   Conto corrente  con  la pcsta).
Posamemna sHvHJta 20  itotlnk.
Izhaja vsa/t ponde//ttk
in četrtek ob 8. uri
— Predpoldne.   —
Stane za ce/o leto 15 L.}
z* Polleta 8 L, za četrt
'eta 4 L. Za inozemstvo
ce/o leto 30 L.
Na naročila  brez
«oposlane naročnine se
»e  oziramo.
Odgovorni urednik:

števiika 46.       V Gorici v potiedeljek 11. janija 1923.
Letnik VI.
fkfrankirana pisma se
ne sprejemajo OgJasi
se računajo po dogovo-
ru in sep/ačajo vnaprej
List,   izdaja  konsorcil
Tisk. S. Spazzal
v Trstu.
C/prava in ZJredniltvo:
u/ica Mameli 5.
(prej Scuole),
Zapisnik dobrot.
4^' juivoslovansKi državljani Italije
*nio res pnava pastorka. Akorawio so
^s-m. slovesno zagotovljerK1 »enako
PPavice in wn;ake dolfcnosti«, nioramo
V(lndar skoro vsak dan. belefciti kako
"arodlw) alJ dogodok, ki pričia, da
°blastva nas ne Anminajo za onako-
Pravrio j,n (»nakoveljiavmr. Vse kar so
^ri nas novicga vpelje, reže v naše mv
Lodiio telo, zali naš narodni ponos in
*azc isu-ajjitQ stremljenje kiako nas
..llnPrej »asiinilirati«, po naše: poita-
^JaiucViti. Co je tako počotje vredno
'stlri(J.c.srt,!V)ilijoinkskog'«, kulturnega na-
^a, no bomo preiskovali. Pi sali smo
^Qgo o tarn, a igotovi krogi so nani
^dtikali slabe namene kljuib našiiu
°Pravičen'nn zalitcvain in kljub to-
lni1. da Tiam niso¦inogli očitati nikaki?
^r°tidržavnost,i. Zato smo sc navoli-
cali večnlh pritožb in boino igrali sn-
1110 vlogo zapisnikarja. Zabeležili bo-
^0 s-amo suboparna dejstva in pre-
Jni%arno javnosli. da si napravi svo-
]() sodlK>.
^iiiistrski svrt. jr. sklenil, da se uki-
110  Podprofektura v Tolminu.  Ko so
^dinjj,v. obrazovali  profirkturo v Vid-
lrui, so določili   podprefokluri  v Tol-
j^inu precoj obširon delokrog. Kcr bi
J|'P Umošnje  domače   t preliivalstvo
^aJbr?,os i)rr-vcft osredotočeno okrog
('!'°t7Ki ccniralo, so l-azgnnli tolniin-
^° Pod'prc-sektnro na vsc votrovc.
"^»jska okrajii Bovec in KoUarid
*? Priklopili ccxliad.vi tolminski sod;ni
.n'<M pride k Gorici. Corkno so pn-
ri»žili Idriji, ki bo imela prodpresek-
llr°- NaiŠo \v.p? goro, ki so siol(vtja in
* loletja živele in trpcle v tcsni skup-
(>s^'. so natonia-T:in razbitr, v Iri dolo.
j vP°ljuje so nov volivni red za par-
^icmt. To/.adevni ziakonski naPrt jc
j..1.111- l^odsrdnik Mussolini že prodlo-
.'. (li'žavncmu zboni in 2. julija ]w
'n-sol v razpravo. (ilav.no določilo
^Mvidevn.iioga volivnoga zakona jc\
^ mora imcti ona stramkia, ki in in
tjl0(1 'judgtvoin vcflno, v zbornici
jj^rotjinsko vcči-no, tako da lahko
j,a')lnfljtxno vlada. Zato bo po novom
111   °ni1 C(^a <lr^ava sumo eden voliv-
SOr°^raJ- Stranki, ki dobi majveč gla-
(J ^> P*'J[-ad(i,3r)(j poslnn.cev; vse druse
flv.    ' strank« si razdi-'le ostalih 178
)Hhl-iatov  P° razmorju  plasov.    Hp-
j^I   ^kiiTici, Noinci in najbržo tudi mi
vo^Vfi'n'cl, bonio ostal'i  pri  priliod.njib
^    al1 najbržc   brez zastopnika    v
Vo{aVlrU'm zl)oni. Ker Je samo' ^ip'n
ja,^}l okraj l)odo prišli vsaki itali-
jih i ^ran^' v <Jobro vsi ^lasovi, ki
I ^«bi ])0,]isj nsl (ioriškeni aü v Ka-
a^ji ali v Siciliji.
z^k ' so nizmcru na so<lnijah, je
.^j^tlo< ^z same »pj-avicoljubnostiK
i-^l ^>ri^'i ?;c tako dal(u", da so i)o nio-
'^'af vV('m'c "fijbrži? posluÄevati tol-
ri^oa< *-'°' 1>() govoril s sodnijsk'un be-
in n ^" ^^° 1)o tolmaCa ]>lačal( me v<1-
(l^ C)Zu.i iMišegia šolstva postaja od
(io-in <lne ^^J obupen. Naj navo-j
•lol^.r • SUTrilo maj,novcjši slučaj: pr?dj
I H^rn (v.Uvi so so vršili na slovv^iii
'iejio^11^11-'1^^11 v Tolmi'Tni vsposobt
sWa. /'^fwtJ slovcnskeiga iu:it,..']j-
Vrl?U °^.^ kandidatov, ki so se pod-
ki njsl5CplUl' i'ih J« l)Jwll° 13- Vzrokov,
*Ho J,0 V Hr<t^noto propiaxlliin, ne bo-j
^ekt^0'"1"    kt'r    slno so '^e Ä^orilJ'
i   lj^n0 ' VSLlki ()]>to?.bi, tfemvoP. ngolavj
I     Ali ^11"0 sulho ilcjstvo.                    *'•
Zii rt.o ''^ ri;ifl'Xljujenio    križov    pot ?
Qaru's »)odi «lovolj I
Kaf se godt po svetu ?
Zad?iji to-dcin jr bil y.i'lo bogat n;i
važnih in pomombnib političnih do-
godkih. Naj se dotakncmo najprvo
scj parlamenta m ministrskegia svota
v Riimi. O razdelitvi tohninske pod-
prof ektiiro in o novem volivnifm 7Ai-
konu za državni zbor, govorinio Ze na
\ivcwiriom mestu. Glede 7-nižanja <li'a-
ginjo je sklstnil ministrski svot, da so
od]>ravi ali zniža' uvozila car in a. 7a
owe življonsko potro]>ščino, ki jiii jo
troba uvažati iz inozernstva. i\) to.iij
sklepu jo odpravljena carina na zmr
znjeno meso,. prsut in. dmpc mesno
izdelko, si an i no in neknjtjfre ribo kot
polonovko. Na ^ivo živino jo. oarina
znižana od 320 papirniatih lir na 1^0
lir; tudi &e na nekaten» dnigc prod-
mete je carina 7jia1.no zni?;an,i.
Brozdvomno najvcf- zan'una-nja ji1
pa vzbudil min.istrski predsodnik
Mussolini, ki je imel V petkovi soji
sftnata dolg govor, v katorein je raz-
pravljal o vseh važnih vprašanjili z»i-
nanje i.n notranje pol it ike.
Za gospödarsko obnovo.
I">ret]so<i'nik Mussolini jo odločno
povdaril, da jo usmerjeno delovanjo
njogovo vlflde v prvi vrsti za tern, da
si pri dobi Italija zopet sj>o?tovanjo
inozemstva. Na mednarodni pariški
konferonci so Italiji sicor priznali po-
krajine do "Rrenorja in ^.ncyniKa, iz-
kljucil»  ho jo j>a od gci              ; Ui in
kolonijal.nili pridobitev. t ;i jtrislra-
nost n.apram Italiji jo (lafila in lla-
či so vedno njono gospndarstvo in
treba »q bo boriti, <la preneba to tio-
sre^no stianje. Gospod,arska krizn,
ki tlači vso Evropo, joci pod vprašjr
njem vojniib odškodnin. Zato stoji
Ttalija na stalisT-u, <la jo Nomčija v
stanu in da inora plačati svojc obvo-
ze. Z Bolgarijo in Ogrsko so bili sklo-
njenj sporaziinii p]exle 'n'aCima od.])la-
•Ctpvanja vojno odskod.nino. Za Avstri-
jo se jc zavzola z vso silo pri podpi-
sovanju avstrijskoga posojila, ki ;o
predpogoj, da se spravi v rod obupni
ilnančni položaj ie državo.
Red v notranjosti.
(ilodo notranje politike jtp Mussoii-
ni izja.vil, da jo trdna volja sodanjp
vladc, da se bori pri delu za dosogo
svojega 'Cilj?i s strogo zakouitinii srod-
stvi. Ako se bo pa kdo zanašal na to,
<la je vladna zakon.itost j>oCasna, k(;r
se morn, držali »akonitih korakov in
bo pri tern s^nš.-ii !vi;.-,i¦"^!i:i >. .loz-ii.
bo    zadel ti:i                                        ;o
riozakonitost.
Proti nasprotnikom   ~ brez pardoxia.
Ob koncu govora je Mussolini zn-
grozil svojim nasproln.ikom in rokol
mod dmgim:
Oktobrska revolucija za. nas ni I)"
1«, brez krvi; znbtevala yc des^toric
in dosetorioo mrtvih. In kdo bi b'»l
nam /nbrn.nil, da. l>i v tislib dneb no
bili postopali kot vse drugo rovohi-
cijo ? Ali nam ni bila dana možnost.
da bi so« bili enkrat za vsel-cj iznebili
vseb oTiib, ki izrabljajo iiinšo dobro
ho'tno«t in rmirr« delajo ovive pri dnpc-
gi nasoga cilja ? Snmo milanski so-
cijalisti so iineli toliko pog\ima, da
so izjavili. da so mora jo za svojo živ-
lje'njo zahvaliti niain, ki nismo boto-
li, da bi se ob pričetku ycolioda nn
Rim -frne srajce omadoževale z itali-
jamsko krvjo. Todia naj niih^e n<' 'Z~
rnblja rnaše dobrobotnosti. No, vpna-
isujem sjrt. ?.o jo bilo prav   ali ne, da
so n.isem poslužoval onih sredstov.
Povcan z odkritostjo, ki se zdi brutal-
n(a, da imam korajžo, voljo in sred-
stva, v slučaju pol robe s<xlaj i/.vršit.i
ono iz-čiAteiijo.
Italija in Jagosiavija
Kot italijanska politična javnost je
iimla tudi jugoslovan^ka v petok
svoj vaze.ii dan. V Rimu jo .govoril
kot v kratkem poročarno zgoi-aj Mus-
solini, v Beoigradu je v poslanski
zbornici podal svojo jioro^ilo o zuna-
nje-politiLn<mi položaju zunainji mi-
n.ist«r NinčiČ. Oba državnika sta so
v svojib govorili dotaknila tudi raz-
merja iuokI obeina državama.
Mussolini je rekiel: »Posebne v^ž-
nosti so odnošaji mod Italijo in Ju-
goslavijo. Roško vprašanje jo dosediaj
so vodno odpiio .in se bo ro&evalo na
prßidstojeci konferenci pariteti-ftne ko-
misije, ki so bo vršila v Rimu in. upa-
ti jo, da bo tu priislo do popolno uro-
ditve vseh vprašanj, ki se tioojo it'ali-
janskili odinošajev z Jugoslavijo.«
Niijf'i-c jo izjavil: »Med našimi so-
sedi zavzema Italija odlično miü«to
in /Jato jo potrobnu, da pride do spo-
raz-uma z Italijo zlftsti v vsfb gospo-
darskih vprašanjib. Kar se tiče dolo
•Citvc luoja, se to vprasanje pravkar
obraviinava in zato minister za onkrat
nip, n)ore dati ]»odrobnili iwijasri.il. Na-
ši gosjjodai'ski intoieHi pa zahtevajn
dobre odnošaje z 1 tali jo. To isto uvi-
devajo tudi italijanski ])olitiki. J)o-
slej smo sklenili z Italijo zo več gos-
pod'arskih dogovorov in ti sklopi do-
kazujojo, da je bilo mnogo dol)r;' vo-
Ije n/a oboli stranelh za vzpostavitov
medsobojnih dobrili odnoSajev. Zato
je upanje opravičeno, da se bo do Ui-
di pogajanja glode ivosicbne Irgovsko
pogodiHJ z lt'alijo končale ugodno.«
Na olx'li straneb tediaj veliko upa-
nja. l")a bi He le vresinicilo. Mi to prav
iskreno želimo, ker privošC-inio obema
državama. da bi so inirno razvijali in
pni'akujeino, dia bo tudi nas sodianji
položaj postal znoslivejši, ko bodo
mod. obernn. ^^y•'"•¦""¦¦' •¦..,.;o..,. ,,.r/
mere.
Siovenec       povsod uboga para.
V svojem govorti sL> je Ninfifi do-
taknil tudi razmerja med Avstrijo in
Jugoslavijo ter je ugotovil: »Neugod
no pa vpliva na razmerjo (jbeh drzav
stalisee Kloveneev nu Koroskem. Do-
čini uživajo Nornci v naši državi aso
prostosti, imajo syojia sole in 70 svo-
jih dnigtev, toga o koroških Slovencib
ne nioronjo trditi. Tako stanje jo. traj-
no novzdržno.«
Itstlijanska vlada boJe Reko?
Po ])ororilib iz Boograda ]>rinaSamo
naslodnjo vest, z-a katrre resni^nosl
sevoda no jamčimo» IViob<v:uj(*mo jc»
sanio kot zaniniiv dodatek k vpraSa-
nju, k,i žo tako dolgo razburja to- in
oinstran državne niejp: Vlad'a" se
dr/.i sicor zolo r?-zervirano glode itali-
jansko-jugoslovanskili pogajonj v Ri-
mu, vendar pa se v poučenih krogi b
govori vedno odločnejše, da ihoCe ita-
lija:nska vl'a<Ia podati nove predlo^e
plede Ricko. O tej stvari so hil© tudi žo
konferonce v zunanjom mnistrstvu.
Italija ho5o Reko anektirati. Zato jo
|)otreba da se sprenionijo dotične toč-
kie rapallsko popodbe in se ukino <*a-
mostojnost re.ško državo                      >i
mod oljeina vladama.   i                      ,a
za laneksijo bi bila priklopitev DeJte
in Baroša k Ju/goelaviji in od«top reß-
kih podol>Cii). v katerib je vefiina ju-
goslovenska. PolitiČni krogi, ki ima-
jo ozkie zvewi z vlado, menijo, da ne
more biti govora o aneksiji, ker so
rap&Uska pogodba m santamargerit-
ske koinvenrfiije p<xiii>isane ler je ž
njimi zagotovljena neodvisn             i-a
^ajriostojno državio    in    pi              -t
Delto in Baro.ša Jugoslaviji. Delta in
Baroš ne moreta slnžiti za nikako
kompenzacijo. Govori so dalje, da je
bil naši dolegaciji v Rimu ir stavljen
prodlog za aueksijo in m- tarn prita-
kujejo inÄtnikt-ij" iz Beogr-ada. V jx>-
litifnih kroigi)) «e trdi, da bi aafca via.
da zahtevala za Reko razven toga,
kar ponnja ftalija. fie Zador z okolico.
Sv. stolica naj posreduje med
Nemčijo in Francijo.
Angleski listi poročajo, <la so vpJiv-
ne osebe poizkušale Vatikan pridobi-
ti za to, da bi powredovaJ ^leiia Po.
rurja med Francijo in Nein^jjo. Te
osobnosti so s« pri tPm »JkJiceviale na
to, da hoče Francijia Portmjo, kjer je
¦smlifcče nomskega katoličainstva, rxl-
tirgati oti Nemiije. S tiein bi bil kato-
lištvu na Nernskeni zadtm smrtni
udarec. Vatikan je. posredovanje od-
klomi] z utomeljjtvijo, da kaioliška
vera ni odvisna od zemljepisnih
moja.
Pozor, kmetovalci!
—«o»—
Aovi  davok  na zemlji:-/-,.     «,-
jo za vsi?' naše kmotsko Jjudstvo
zelo važoTi, da ga morarno    od vseh
strani j>rou<'iiti in pojasniti, dia se ob-
varujemo prod nei>otro-bno skodo. Fi-
nančno ministerstvo j« priredilo  za
vsako  pokrajino posobno ta-belo, na
kateri je izraLu'N:  •   "   vpreünj dobo-
dek »a bektar z                 ki    je    raz-
lično visok z oziroui ¦¦¦.-•> kakovost
(prvi, drugi ali trotji jazjed) kakor
tudi logo zejriJjišča (v gorab, v br-
dih, v ravnini). Organizacija furlfln-
skih veleposestnikov v Gorici j
skrbiola z«. ponatis vzorcov in la;y 'e
za furlansko pokrajino kakor tudi
navodil, kako nnj so izvrsi napoved.
Prevod tabelo in mavodil jo poskrbola
za slovenski del dežeie »Zupan^ka
zveza«. Navodil a in tabek" so se ra-
di rasoiiiJi težkoč natisnila kornaj v
soboio zve-čer. V j>ril»odinji stevilki
»(Jor. Stražo« bomo natančno p<ir n";i-
]j o toll tatbelab. Na prvi poglo
rii<sim zdijo -fisti dobodki, ki jit» za-
znamuje: tab<*Jia za furlansko pokra-
jino prec.f j visoki. jsosobno |>ri vino-
gradih in vrtih. Posebno pojasnilo bo
potrebno tudi pri živini. Ko natarično
(analitično) proufimo ¦čisti dohodok
za boktar zeinlji.šča z ozirom na ka
kovost in logo zeinljišča, ]K>veino
koTJČ-no svojo sod>>o. Svotujemo kme-
tom, tajnikoin in drugim osebam, ki
bodo izvrševali niapovedi, da po mož
nosti, poCakajo tetrtkove »Gori&k»
Straže«, ki bo dala gledo vporabo ta-
lielo poti'ebno nasveto.
Stran 2
»GORISKA   STRA2A«
Nezdrave in barbarske razmere
na goriških sodniiah«
2.
Slovemoc je prestal do bo ¦suženj-
»tva, podložni.štva in tlasianstva, nio-
gotci so ga zatirali, toda govorili so
mu vsaj v njqgovem jeziku v tiso-č-
letju njegove tužne zgodovine. To pa,
bar dclajo sedaj mogotci ma goriških
eodnijah, prekaša vse barbarstvo mi-
nulih dob. Ljudj'e, ki so to zakrivili.
tičejo v umobolnico ali kam dragain.
Takih razmer tü mogooe dial jo prena-
Sati.
Ne vemo še, ali je tudi pisarnam in
sodnim. slugam prepovedano razuine-
ti slovensko stranke, ki i>ri-d<?jo po
čem vprašati na sodnijo, ali morajo
tudi aa to pripelj'ati seboj tol.ma-ča,
— ali »me že sluga in pisarniški
uradnik sinatrati Slovenca za »mut-
ca«, oziroma xa osebo govorečo nera-
zumljiv jozik ali »aeenjia (ta »pravica«
šele pri sodniku ? Vlogi.? zavračajo
vse že pri vložnici, ne sprejmejo jib,
naj bodo od odvetnika ali od prepro-
stega knictiča ! Raka vzpodbudia aa
aakotne pisače, ki l>odo slovienskim
Ijudern sestavljali italijanske vloge,
ki bi jih vsak kinetic prav lahko in
praviino sam sestavil v sloven&čhii !
Slovensko prebivalstvo    plačuje    z
davki stroške za sodnike    kakor   vsi
ariinoran.9 vlagati spise .na sodnijo.
ker jih drugaoe zadene zakonita ka-
zen, na pr. zemljeknjižne vloge /ja
ureditev zemljeknjižnega stanja ftli
prijave registriranih zadrug. DotifUe
osebe ali zadruge vložijo spi's v slo-
ven ščimi, ker drugaße ne zaa.jo. Sixl-
nija no vzame spista na znanje in do-
tične osebe oz.ironia zadruge kazrm-
je, kakor da »niso storilo svoje d-olž-
nosti, torej jih kaznuje ?iav za prav
radi rabe slovenskega jczika I V ta-
kik slučajih stnxnka ni U> o.škodova-
ria, temveč jo v pra-veni pomenai ba-
drügi državljani — toda to zanje ni
dovolj ! SloviGinoc naj plačuje še po-
seben davek zia tohmače, za prevajal-
ee, zakotne pisače in razne dmge pi-
javke. »Pred zakonoin pa smo >
enaki« — »o hlesli liapis v sodnih
dvoranaii !
. Če mora biti sodnik gluh že naspro-
ti slovensko govorečemu človeku, češ
da ta -Clovek govori »nerazumljiv« je-
xik, mora pa še vse drugače nastopi-
ti proti odvietruku, ki bi si drznil go-
voriti slovensko, — sodnik mu mora
namreč vzeti besodo ! Po zakoinu pa
sme sodnik vzoti besedo odvetiniku
le, >xako bi odvetnik motil nazpravo
ali zakrivil pri razpravi kako nespo-
dobnost ali žalitev in ne bi odnie-hal
kljub opominu«. Odvetnik torej. ki
bi -na goriskill sodnijiah govoril slo-
venski, bi »motil razpravo oziroma
»akrivil nespodobnost oziroma žali-
tev«. Ali si je mogoče misliti kaj bolj
gorostasnega ?
Ni zakona, ni dekreta, ni narcdlx1
ministrsitva, dia bi se moglo kaj takp-
ga opravi-čiti. in vendar se to dogaja
na podlagi nevidnih, nikdar objavlje-
nih ukazov. Ljudje brez srea in res-
nosti se hočejo igrati z našim pošte-
nim ljudstvom.
Posebno neznos-wa postane stvar v
sluoajih, ko so stiuiuko    po    zakonn
sede kaznujejo.  Zakuj ¦'    Kadi    rabe
materinega, diamacegva    jezika .':    Za-
vračanje  zlasti  zeiiiljeft.njižniili    vlog
zaradi jczika je pa š« poseb^j v po-
polnern    r.ia«protju z. zemljekjijižniin
zakonom, je pa tudi nad vse odurrto,
ker bo nias kmet »met i>ač obdclova-
ti gruido. ki: so jo .njegovi   dedje     in
pradedje s krvavijoi srajgatni napoji-
li, smel    se    bo   truditi    in   ¦mußi'ti,
ogroirvme1   davke   i)laceviati    tudi    za
sodnije, — toda v svojern jeziku    n<:
bo smel ve-C prosrti, da se glt^lo    ti
njegove zemlje kaj vpišc v zi^rnlji.ško
knjigo. Tudi  ime mu bodo spačili  ti
svoiovnj  »filologi« v zasmeh njegove-
mu pravopisu. Njegovo ime ne bo ve?
nje-govo. Kako srancosko ali japonsko
ime pi^ejo    praviino po  francoskcin
ali japonsk»>m   pravopisu,    nestctiin
slovenskim imenom pa ne prizanese
jo. Le-ta jih bodejo v oči, da jih p^-
čijo, kar le morejo in sicer ne v>dno
na isti način, ampak kakor se komi
zljubi. kar ni le poniže\anje za slo-
vensko stra/nko,    tomveC    j^j    !abko
vsled neenakomierne pisave v raznil
spisih provzrocijo ve'.iko sitnosti, zn
mude -Casa in stroškov. Tern ljud'Tn
ni niti elementar.ni   princip    nedota-
kljivosti imena, pravice do iniena ne-
dotakljiv ! Ako lioce kak Kok'iC po-
stati Cogligi, Jcž Jesi, Kos Cossi itd.
ne moremo zabraniti, ti-da proti volji
in brez volje    prizadebli    Slovencev,
naj  se imena ne preminjujo. ker je
to  znamenjie  omejenosti,  nevednosti,
ncumnosti   in hudobnost.i !     In    ta.ki
nevedneži in ozkosr-čneži    se pošilja-
jo za uradTiike na naše sodnije '.
DNEVNE   VEÖTI.
Vojaika  diktattira  na Bolgar&kem ?r
\7. BoJgarije prihajajo šc iy>potrji.»o
^esti, da so opozicijcmalne stmnke, ki
30 bile naüprotne vladi vodiJolja ix»l-
Lur,skili  kinetov   Stambulinskjga, kuieri
mi* v driiavnenr zl>oru vcliko večino, »
pomočjo    vojaštva    povzročiltf     driavni
>ieobrat. V nav;i od petka mt sobot» ao
baje vojažki oddelki v Soslji /asedll mi-
nistrsko predsedsivo in i'nasna <iinjf?a
mihistr.stva.     Vsi    dosedarijt   miniitri  s
>1;j,iribuJinskim vred so pa tell vesten
zaprtü Tudi vojaätvo na dežfili oduijruje
korak, ki ga je napravilo. vojuwtvo v
glavnen»    mestu.   V Soiiji je pro^plAšent.)
Dlisedno stanje, do krvopr<?litja    {>a    ni
Po sedmlh lei ilh
njemistva ac je vrnil Ai item Tatar0 il
Tollneča. V nede-lja je pri^cJ na žu'
])anstvo iti- dejal':   «I'ris«.' I    sem  sc jav''T
Sirite        Naroiajte
Berite
„GctriSko Stražo".
C.ankov, ki je bil eden glavnift vodi-
teljev opofcidje. Bil je svojsias velik.
prijatelj Stambulinskega^ pa sh je po/-
nej« preltcvil v njegoveg» naju«tk>čnejse-
g«a nasprotnika
Če so te vesti resnične bi Ifthko ir#n>-
le usodne posledice za razmere na Bal-
kanu. Stambulinsky jc bil naklonjen
sporazurnu rncd Bol^arijo in Jngosl.'tvijo
in sc je v tern oziru tudi innogokj0 \v,-
])ostavil. Njegov padec bi najbrže pome-
nil spremenibo te politike med (/ftcma
sosoduhua    jugoslovanskima    držo.vaina.
«Lavoratore»f
glavno glasilo komuniätov v Tastu, je
vlada ustavila zaradi ostrega pisanjjj
proti sedanji vladi. Tako so k*»munisti
oropani svojeg« iiajb^ijšc^i »itir-vnik^
v Italiji.
345 roparjev v Siciliji vjetih.
Pokrajinn Caltanisetta v Sitiliji je bi-
la },q dalje casa seir* pozorišč* raznih ro-
parskili napadov. Najnevamejša bandu
jc l»ila oiia, k.atero je vodil neki Mal-
boggia. IJila jc prava žiba bo/.ja ra vse
l)rebivalstvo. Zdaj se je posrečiio orožni-
kom, da so cölo nevarn» krdelo zajeli.
l'o budem boju so se roparji vdali.
Vjetih jc l)ilo \Wi roparjov.
Prav prijazne rasjmere monijo vlndjj'i
v sohii'ni  siciliji.
Zopet bodo govorili
v Trstu na prefekturi o izsusenju mor-
vimatega sveta pri Tržiču in sicer tedaj,
ko pride Sardi, podminister za javna
dela v Trst. Kdor mnogo govori ...    .
Muzika v Trstu.
«Piccolo» in «Piccolo del la Sera» sl,a
otvorila javni razgovor, zakaj ljudslvo
v Trstu ne obiskuje konccrtov in so
nabajajo vsi muzikanti v krizi. Od veö
kot sto odgovorov je bil eden tudi tak:
Ni denarja, odpritc ladjedelnice, to rnn-
ziko si ljudstvo želi!
Enolirski   papirnati   bankovci
zdttj    pa grem   na    pok opahSre   zbris»1
Hv©je ime s spominske \ »lošsie-.»
Čudno postof lanjex
«Corriere do,la Sera», znani milansk'
sretovni list nv posebnc » naftlonjen -a'
sizmu. V milans'ftom ob rdnskom svetu s*
Aftio fašisti predla^ali, da naj se \zrei6
dglcdnema listu ne zaupriica. DruS'
stranko so se temu p redlogu uprle, 1"'
da ker se jfe cattf prit isk iž Rima, je l"'
kf>neono le sprejet. «C orri«;re» pravi, •'*
ta sklfcp ne pomenja ponczanja za l'st|
lomv«- za samostojn ost mostno uprstve>
Bo TWijbr/o držalo!
Vzorne   obei;aske> volitve
se l.K*do ¦ vrsfl'e v San Vito na Tilmentu-
T.jiidska stranka je izdala proglas: ^'
oziirom na tTejstvo, da je volivcem v tfJ
obfrini absolutno v zeta vsaka svobo^11'
in celo svoboda, iJ.a bi se pri volitv»h
v/tirtall. se ljudsTca stranka kot. talt»
odpovednje vsaki   udel'ezbi  in roti obi«'
stva, naj poskrbo, (fa- bo vsaj v 1>°'
(sorTiosti oniogor«:na voTivna svoboda-*
ŽiVeVa držnvica,  kjer- jo in svobodicn.
Pozor pred ponaiejenim   denarjem I
^x•drto pogostcje «e dogajajo slučaji-
da so naši Ijiidje težko oškodovani, ^r
jim ma kaksen i^refripan slepar vrini1'
ponarejene bankovce. Brezdvomno, da
še ni vsak slei)a»-,, ki ima kak ponarej«11
bankovoc, ker jt- tudi on komw nased^.
venda;* pa bodite zlasti pri >«vjih bnfl-
küveih zelo pr«vidni!
Cerkvcitim oskrbnistvom
Vsejn osJkxt>nis\tvom je yjiario ka^*"
Sn« vaznosti so kr. odl'Ofci z dn« *•
sept. 1920, 5. okt. 1921 in okrožri^
(l<;n. Civ lvom. % dne 10. aprila, na P0*1'
lag-i kaierih si lah«.(» oskrbni^'1
obnovijo cerkv<'. v lastut režiji in vLa"
kcimu. je tudi lahko jma«u odpor vM'
nega obnovitvenega. urada proti V;
mu, vsled Cesar se poslužuje i,n vp'J'
va » vserni sredstvi, da b'\ oskrb»i^v<a
so se vedno v prometu
spn-jemati.
in    se jib mora
oddala oh'novitev et'rkva njemu: i»1
tcinbolj  sedaj.  V
10. julija t.
^Mpiade  njili
j'oK
Zadruga .ccrkvu, uvažujor važn°s.
momenta, je s&Jenila sklisaati o^n'
zbor dne 21. toga meseca, na katcre11*
so bo razun drugih točk. razinotrivia'
lo tudi to važno vprašanje. Znto ^
cerkvena ask rbTii štva ne napruavjj0
¦nolwnoga korak a in maj ne jjodP^11
jejo nikoniur, dokler se ta zadevst llC
reši skupno, k<'i- bi si v .n-asprot»«111
slučaju morale pripisati poslcd'c"
samin solii.
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto pbslovenil Z. Z.
XIII.
Nell v kotaži.
Dve uri poznejc sta prišla Harry,
bateri se ni tako kmalu zopet zavedel
in nenavadno slabotni otrok s jxjmo-
čjo Jacka Ryana in njegovilli tovari-
Sev v koliažo. Stareinu nadplezalcu so
pripovedovali o prods to ječem dogod-
ku, Madge pa se je ubogega bitja, ki
ga je rešil njicti sin.'oklenila z najv«1-
čjo skrbljivostjo. Harry je mislil, da
je iz brezdna prinesd otroka. Toda
niajdctikapia je bila šestnajstletjia de-
klica. Njene oc-i so bile blodisče in za-
čudene, lice, upadlo, obraz., ki se ga
se ni dotiaknila dnevna svetioba, je
bil bele barve, postava nežna in mala:
vac1 to jc povzroi'ilo, da je bila dekli-
ca nekam tuja im prikupljiva. Jack
Ryan jo je opraviCeno primerial z
TMidtiaravnim bitjum. Ali je bil vzrok
posebna okoliščina nenavad«ega kra*
ja, kjer je doslej živela inladia dekli-
ca, da se< je zdelo, da to bilje le na
pol pripada človeškemu rodu ? Izraz
v obrazu je bil nekaj posebnega.
Očesca, ki so jih svetiljke v kotaži
utrujevale, so gledala zacudeno in
boječ:1, kot -da bi se jim zdelo vse no-
vo. Stara Skotinja je deklici govoril a
nekaj prijaznih besed, ta pa je bila,
kot da, se je prebn.-lil.'i './, v«"w-l»'t.nega
span j a.
»Kako U je ime, ate uiojc .'« jo je
vprav-ula.
»Nell«, je odgovprila deklica.
»Ali ti kaj mianjka, Nell?« jo j:1
Madge sp**t popraöala.
»Lačna sem !« je Nell odvrnila. »o
že od... do.... Jiisem »niözisar použila.«
Že iz teli ]jar besed se je dalo po-
sneti, da Nell ni bila vaje.na govorJii.
Njeno iiarecje je bilo staro galsko, ki
so sc ga često posluževali tudi Simon.
Ford in njegovi.
Madge je mladi deklici prinesla n<'-
kaj hrane, kaiti Nell jc bila skrajno
izstradana. Od kediaj j'e i)riš|a na dno
oncga rova ? NihCe ni tega vedicl.
»Koliko lot si bila tain doli, ličerka!«
jo je vpra.sala'Madge. Nell ni od.govo-
rilia, zdelo 'so j(l, da ne razunie vpra-
šanja.
»KoÜko  (l'iii ?<v  je Madige panovila.
»Dni«, so je Nell zaČudila im zazde-
lo se jc. dia ni umela pomena te be-
sodice. Nato pa jo zmajiala k gl.av<i
kakor tisti, ki .ne razuine stavlj'iincga
vprasu'iija. Madge je prijola Nell za ro-
ko in jo je j)obo>žial;a, da )>i jo bolj pri-
dobila zas€.
»Koliko si torej stara. moja dekli-
ca?« jo jc vpnašala in jo pogledala v
oči, v kaiterih pia se jt» oritnvr.lo isto
/an.ikajoce znamenje.
»No, jaz mislim, koliko m-i. --i >\»-* ? '
je Madge zopist spreigovorila.
»Let?« so je Nell za-čudila. Tudi i.e
besedice ni deklica raziuncla. Sinio'n
Ford, Harry, Jack Ryan in ostali so
jo pomJlovali in imeli z njo aoCutje.
Ganila jih je uboga, revno obleč(!Tna.
deklica. Posis'bnost Nell-e je pa nud
vse zanimala Harry j a. Glcdal jo jr
jasno v obraz —deklica se je ]:ri lem
lalimo nasinehnila — in rekel: »Nell,
ali si bila tarn doli v jami sama ?«
»Sarna ! Sania!« je vzklikniia rnl.a-
da deklioa in se vzravnala. Na obrazu
se ji je pojiavil strail. Njeme- pri pogie-
du mlaideigia rnoža tako  mile oči, ^
l>ostale sedaj čudno živc.                 •
»Ubog otrok je še preslab, di^1
nani odgovarjal«, je dejala Mnd$^
ki je zop<3rf, ])oložila mla.cio doklico '*
posteljo, »nipkoliko pofitka in. 1*°^
nekaj hrane in pijaiie in spet bo ^' [
Pridiüa Siincn in. ti Harry in vsi tlsu
gi pustimo jo naj mirno spi dalj0-^
Na Madigi.n svet so deklico p^5tI
samo in. kmalu nato je Nell trdmo ^
spalia. Ta nenavadno izrcdni doK0^',;
je vzbudil ¦najvejio1 zainiinainje Tiiajf^j
v preniogovniku, nato v Stirl'1^^
groslji in sled.njič v eclem združcn^j
kraljestvu. O Nelli so ae zaeele ^11,^
rnajčudnejšo govorkio1. Nelhote je P1.,
islu deklica v modo. Vražiarski lj11((nl
so  zdaj  imeli   nov  l)ovod  i.n P^1'1^
za svoje pravljice. Pop.oliioin:a ?°
preverjeni, da    jo    Nell
do'brol»^
aberfoylskia vila, kakor se    jis»   *l [
Jack l\ywn Jzrazil naprum    svoj^
prijatolju Harryju.
Op. ur.:   Ker je za/:etek     XlH- ^
glavja po pomoti j)rifiel v St. 2(5 i'1 "^
gia sedaj ko je praviino na vH1-
/e(nknat priobčujomo.
»GORLSKA   STRAZA«
Stra.« 3
Kaj je novega na deželi
RIHEMBERK.
Po inaši vasi in v okolici vlada v
sadnjem Času veliko razburje-nje radi
tuzndh zavarovanj. Opozarjamo na
»Poslano« v danaafiijiein listu.»
«ENČE.
Prepozno za zadnjo številko sino
dobili \'L Kenč dopis, v katerem se
*JKjiv>i:ra, da se je včeraj 10. t. m. aa-
kljuCila strokovno-nadaljevalna sola
«a xidarje »a leto 1922/23. Slovesnost.
&0 je vršila ob 10 uri z niagovorom
Predsertnika kuratorija, poročilom
Voditclja, obdarovanjem u-Cencev i. 1.
d. Ob tcj priliki so bili razstavljeni
tudi izdelki učencev, da so si jili ogk-
diali obeinarji in prijiatelji obrtnega
«olstvct. Uverjeni srao, dia f tudi le-
tos kakor že prej&nja lota, pokazala
ttudialjevalnia sola lep niaprexiek.
(Šolskia prircditev.) Pred kraitkiin
*ino poročali, da v oraši vasi vse pro-
*vetno dielo spi. Da dobro imo na,se
Va»i vsaj nekoliko popravimo, sprej.
•fiite v Viaš conj. list knatko porof-ilo
0 šolski slavnosti, ki se je vršilia
Raünjo nedeljo 3. t. rn.: Kakor se jc
"vdala naša odrasona mladima popol-
üenru inrtvilu, fcako se lwisi šolski
otroci pridno g-ibljejo in so dosegli s
*vojini nastoponi pr-av lisp uspeh.
Največ ziasliug za to si jc pridobil naš
*olski voditelj. UČil je otroke, ki so
^eklaanirali, p<*li in iigrali ter je tudi
'Sast* naslikal oder z vef: sprememba-
J*1*. V,s«i Cast mu! Udclpžba je hi la do-
bi'a. Prišli so domačini in tudi gostje
lz okoliSkih vasi. Da ni bila vdeležba
*e vocjra, je nekoliko zakrivil dež, ki
Se je vlil dobro uro prod pričetkom
P>'ir<Hiitve.
AVBER.
I'oroCati mo ram na.sj javnosti prav
*^loistnis novice. Naša mladina »cna-
^<i(luje« in no zaostiaja prav niL za
0110 v ostalih vasicah. V plesu jili p-i
Se niuikriljuje, saj pleše v petek in.
iSlVetek. Tudi velik praznik ji pride
I^'av, Tako so pk'sali na pnaanik Sv.
•ties, Teleaa ter na ta način proslavi-
1 dian Nuijsvelejsegia. Divjanje je
'^oiicalo pozno v -noč, Mladina, kain
J^Uraš ? Se ne npominjas, kaj je ta
^u ? Ali ne vei5 kiako je nastalo Vrb-
*ko jffcero ? Vedi, da jo mož, ki je no-
*l1 sodCek na rami, še živ ! Mhwlina
Vft(^, da je praznik Sv. 1{. Telesa v
J^-vrio tisti vr»ti kot. Vel. Nod-elja.
*Wi na Vrbskem jezeru so plesali in
p°žirok je na])ravil koivcc njihovim
^^lobijain. In kaj l>i bilo, ako hi iiri.
kel isti mož s sodčkom, na rami v
vano dj-užljo ? Stariši ! Kaj nič več «ne
^Kiaže.te svojim otrokom ? Ste li bill
^ v°^eni, <jia inladina ple.se in zakaj
jl|st© toga prepivcili ? Možje, kje sie?
^e    kateri    v    obcini    Pokažite     sc
C'Udar, da nosite se klobuk na glavi!
fcfcNEäKA SLOVENIJA.
^ * rihodnjcga septembra bo v Vidmu
' Jk Evharisti-čeii sliod    s    sloviesno
J^ocesijo. Dotod se prirejajo tridnev-
c   Po    vseh   duhovnijah   in Evhari-
Cr^i shodi s procesijami    i>o    vseli
^ajih girnc nadškolije.
/a "(ineško    Slovenijo sc bo vršil Ink
^!0^ v nedeljo 17. jumij-a.    Priprave,
<je S<' .(^e^ajo v ta namen, dajo predvi-
^   ^, da shod bo presegel vse sho-
Clji'      So ^0" l^° »cdaj vrSili v nia-dško-
*loW   .   0CesiJa    z    Najsvetejšim    bo   ros
Sk fJ J)0SeDne&a:   Sain prevz.    nad-
^tni   V^^enisk-^ ponieso Najsvetejsc na
jj0    n° okrasenom vozu, v kalert^a
VesZ{;lpreŽ0nin ?cst bclilh külli- Po s]°-
z'iMV .1}1.'ÜCOsiJ'- ki zaSne.    ob    osinih
j>0  .\aJ ^i bo trajala čroz dve ufi, bo
'^vo lna sv< mSL&*- T'a d'aT1 ^0 ^°"
Slove SJ)rav^ v ^emreter vse beneškr
svel(1.nC(J' ker njih ljubezen do Naj-
SkoflJ--Cett   ^°    doljrü    znana     po     vsej
TRNOVO pri Kobarldu.
Vidcli smo v nedeljo 3. t. m., da
irna tudi ,nasa mladina dosti uma in
veselja za prosvetno delo in da tudi
na Tmovem nismo z/aspali kot je
niarsikateri niislil. Pod vodstvom g.
učitelja je naša mLadina prirtcdil'a
igro dvodejanko »Zakliad« z deklama-
cijo in petjern. Petje se je po aaslugi
gosp. F. Trebše, org. iz Srpenice, prav
dobro obneslo, ravnotako igra. Vsi
i.gralci so vlogi? dobi-o pogodili, naj-
bolje pa Hanica in Gasperon; ta po-
slednji je malo preve-C tiho govoril.
Drugič naj nekateri ignalci opustijo
preveč izražen domači naglas potem
bo še boljše. Zaüivala gre gosp. u-či-
telju in vsem igralcem, da so nudili
domačinom dobro in koristno zaba-
vo. Le tiako ntaprej !
GOSPODMRSTVO.
Vničujote delo
nevihte in toie.
Zadnjič smo kratko poročali o groz-
neni razdejanju, ki ga je povzročila
to^a v nekaterih delih goriško oko-
lice. Povedali smo, kako je v nekate-
rih delih Moše, Vipolž, Števerjana,
potem v Oslavju, Podsabotinu. št.
Mavru, Solkanu in Krombergu viniCii-
la skoro doccla vse jioljskic pridelke.
Nadaljnja poročila, ki smo jih prej(;-
li, pa kažcjo v veliko obupnejši luči
katastrofo, ki je zadela nekatere na_
Še oMine, Po nekaterih krajib je
klestila toča kar tri dni in je dobe-
seidno se^ekala vse poljske pridelke,
tako da nesre-ftni kmic'Lovalci letos ne
l)O(k) imeli sploh nikake letine.
Iz trnovske planote nam poročajo:
»Pri nias je gospodarila to^a z nevih-
to trikrat. Predzadnjo soboto nas je
obisknln. pi*vič, loda ni mapravila |)o-
sebne škode. Drugič smo jo irneli zad-
nji pondeljek predpoldne. Najprvo je
j>adala z dežjcm, potem pa suba. \\nz-
mesarila je maša jx>lja, da je bilo
grozno jih pogledati in se je kmeto-
val'Cii srce krčilo od žalosti. Kolikor
ji je še ofltalo strašnega dela, ga je
dovršila zadnji četrtek popoldne. Haz-
bilia in sesekala v tla je vsn> na&e polj-
ske |>ridelkei ki so tako lepo kazali.
Tnava, krompir, kapus, sadje in. vse
druigo: vse je v.niceno. Pol je izgleda
kakor da bi bila divjala preko njiogia
najljutejša voj'na. Najtežje prizadete
xo vasi: Trnovo. Ravnica, Sv. Münael,
Banjšic€, Lokve in Zagorje. Poma-
gajte, kajti nimauno ne sredstev in
ne bomo imeli l/?tos nikaküh pi-idel-
kov !«
Tako poročilo ! Imeli smo tudi ]>ri-
liko govoriti z nckim boljšim posest-
nikom iz teh mesrečnih krajev, S sol-
zami v očeh nain je, pripovedoval,
kako je stra.i5.no neurji? V par urab
ugomobilo vse njihove upe in nade
•tor zbilo in j)omandralo vso polja i.n
travnike. »Najlažje bi se razjokal«, )?¦
rekel, »Ce iKxmislim kakšon strašen
ii'daiiic nie je zadel. Toliko sein se
trudil, toliko sem imcl stroškov in
sediaj nc morem računati na nikake
pridelke. I>a preživim sebe in druži-
no, bora moral vse življenske potrob-
ščine kupovati in sredstev ni.«
Hes obupen, prelresljiv j>oložaj
ubogega kmeta. Koliko inuke in ko-
liko znoja ga je stalo, da je obnovil
svoje ]x) vojni razkopano zTinlji^e.
l'otem je jirišla nianj suša zadnjih
let. In sedaj pa to porazno neurje !
NiC čndnega, če Ijudje prestrašeno
glediajo v bodo^nost in se jib loteva
popolna apatija. Oprijcmljejo se še
na edino upanje, da jirn bo država ali
katero drugo pristojno oblastvo pri-
skočilo ina pomoč v teb težkib iirali.
Tudi mi pozivamo naše ]ioslance in
druige merodajne kroge, da čimprej
vkrencjo vs'c i>otrebno, d'a rfe rešijo
nesre-Cni -posest.niki gladu in niajtem-
ncjšc bedc, ki jim grozilia.
Vojna odSkodnina.
V vj>ra»anju vojne wlskodnine, ki
je gledie nakazila predujmov še ved-
n,i nejasno, skuSaino dobiti kolikor
nrngoee za vsako .števJlko od liiajbolj
poucenih krogov natanena jiojasnila,
kako je vsakokratni položaj i11 V-'^'»
se labko doseže izplaCilo j>i"edujniov.
Trenutno veljajo sie'deca dolocil'a:
DežeLni ihipotečni zavod bo izplaCe.
val za stavbe posameanikorn (izven
zadrug). 40%, ne kakor dosed'aj 50%;
za prošnje i)ot-oin zadrug 80% in ne
kakor dos:::daj 100%. Izplačeval bo te
predujiiK; v gotovini in ne v bonih.
Predujmi za odškodnino pri zenilji-
ščih, za katero je sklonjen konkor-
d'at, se izplačujejo 50 procentno. ilav-
notako se izplaCuje na konkordate
]i)-i piT'inioninali, ki go bili sklenjeni
1 1923 50%. Prej sklenjcnie konkordate
za prwmi&ne izplača niiančna obl'ast
in so no dajejo predujmi.
Žetev na Madžarskem
kaže za sedaj po porocilih iz Madžarske
srednje lice. Škode je jiovzrofila susa v
niaju pri ječmenu in ovsu, ki sta precej
zaostala, dočim kaže pSenica zelo lepo.
Tudi sladkorna in krmilna pesa sta radi
suže ])recej trpeb.
2etev v JagoslaviJL
Beograjska    «Tribuna»    piše:    Po p#>-
datkih minislrstva    za   poljedelstvo    in
vode so izgledi letošnje žetve povoljni,
kakor si le moremo želeti. Zaradi tega
so vse vesti o toči, suöi in drugib vre
menskili nezgodah neresnjčnc. Za *ed«j
se more ugotoviti, da no poljski pridelki
zelo napredovali. Koruza se razvija zelo
dobro, posebno pa ječnoen, ki je v ne-
katerih krajih Jnžne Srbije te zreJ.
Mnogo se račmiu tudi 8 pšenico, ki uspe
va zelo dobro in dozoreva. Iz vsega tega
se da sklepati, da bo letojnja letina ze-
lo dobro uplivala na gospodarske raz-
rnere v naši državi, posebno pa na izbo-
ljšanje našega dinar ja. Za našo /etev s«
zanima zelo inozemstvo. Se pred nekaj
meseci se je mnogo tujih konzulatov
obrnilo do poljedelskega ministra k
prošnjo za podatke o stanju j>osetve i*
o izgledib letošnje letjne.
čeikoslov.  ti0ovinski  minister  t   Trsta.
Češkoslovaški trgovinski minister No-
vak je dospel v Trst, da si ogleda pri-
staniške iiaprave in da ogleda tudi dru-
ga pristanišča na Jadranu. Tržaški Lloyd
je rninistru dal posebno Jadjo na razpo-
lago, na kateri bo potovaJ v Zader,
Sibenik in Dubrovnik. «L'Era Nuova»
posveca ob jtriliki tega obi ska daljfti
(¦lanek problemu tržaškega pristani&ta.
in ugotavlja, da se vrši ljuta borba
nied Trstom in Hamburgom. Ta borbd
ugodno izpade za Trst, če bo Češkoslo-
vaška republika uravnala svojo uvozn«
in izvozno politiko v  pravcu  Trsia.
VALUTA.
Pariz 181.10: Övica 38«.50; London
99.35; New York —.—; Nipmičija 0.0275
Bukareät 10..75; Belgija 119.10; ftpan-
sko 324.50; Dun'aj 0.035; Praga 64.25;
Budimpefttia 0.42.
MESTNE NOVICE.
Policijska ura.
Ko je bila razglayeina nova j>olicij-
ska ura, po kateri so bili razdeljeni
gostilniski in sli-&ni obrati v tri ka-
tegorije, smo lwvdarili, da je ta naz-
vrstitev neprimerna, ker nudi prili-
ko, dia se meri z dvojnirn rneriloin.
Naäa impoved se y& vresničila. Ce
pregledanio sedaj veljavno policijsko
uro za poaamezne lokiale, opazimo, da
se je j>ostojialo pri dolocitvi zelo —
l>o prijateljib. Skoro vsi obrati, ki
smejo imeti odprto do polnoči, so v
rokah — liDdomai'inov. So lokali, ki
imajo prenočišča, pa morajo zapira-
•ti ob desetih, ined tern ko so restiav-
racije brez v-sega druge^-a in tudi —
brcz gostov, odj>rte do i>olnoči. Tudi
/.a naše voznike iz liribov, ki ])iilia-
jajo sedaj v vročini z zaklano živino
ztlo pozno v mesto, ni niC-preskrblje.
no. Ali si boče oblastvo s takim ix>-
stopanjeni j>riboriti naklonjeno&t Clo-
risianov ?
Slabo poplačana ljubeznivost.
V slanov.'inju neke Frančiške Zan-
cbella, via Carnposanto, je prenoccvul
neki Bassi Attilio. Pred dnevi pa je
opazila ljubezniva Frančiška, da ji je z
Uassijem zmanjkala tudi denamica s
1500 lirami. Seveda ga je naznanila ka-
r«<.binerjern in je bil ncvljudni gostač
ari'tiran.
Kako bo s  slovenftčino na  gorifiki
sodnijl ?
Porocali srno zadnjič, tin ji1 justjf.ni
minister določil, da se morajo gledo
pritožb, ki smo jib dvignili goriski Slo-
venci in tirolski Nemci radi ra.be našega.
matcrinega jczika na sodisfili, vršiti
poizvedbe na lieu rnesta. Zagoiovil je,
da odpošlje v prizadete kraje visjega
sodnega uradnika, ki bo proufjl razme
)(*. Due  R.  f.  in. jc Iti\;i1   v  nnsein   inosi*j
predsednik kasacijskega dvora v Rimu
Biscaro. Sicer se nirnarno točniij poro^ii
o vzrokih njegovega prihoda k nam,
vendar bo skoro gotovo v zvezi z zgo-
rajšnjimi navedbami. Upamo, da se j«
uveril o nekuHurnih in vnebokricečUj
krivicah, ki se nam gode na sodnijab
ter da bo ju.stični minister Oviglio na
pod lag j njegovega porooila izdal odred-
])(>, l<i liodn vn'fJrie svobodoljubne Jtalijf.
Ploha.
V soboto zvefcer je tukajšnji «drama-
tirni krožek)' vprizoril, hrvatskp šaloigro
«Ploha.» Obisk je bil še povoljen.
Igralci in igralke so dobro refcili
nclahke vloge. Smelia je bilo tudi v obi-
lici. Opozorili bi warno, da je drama
vzeta iz kmetskega življenja in tega je
bilo na odru bolj malo.
Za revne otroke.
«Učiteljsko diuštvo v Gorici» se je ;:
vso vnemo lotilo vj>rašanja kako nuditi
Stevilnim revnim trzagkim feolskim
otrokom prjmemo oskrbo rez pocitnice.
Do sedaj se mu je posrecilo dobiti za
približno 100 (jlrok pnsskrbo ined nasirn
Jjudstvom na deželi. J'ofreba pa s tern §e
ni krita in je pomožna akcija, kakor
čujemo, 5e vedno'v teku.
Umrl
je v pctek 8. t. m. odv. dr. Pajer, Kin
nekdanjega goriškega dežejnega glava-
rja. V goriški poljticni javnosti ni igral
nobene vloge in se je v tern povsem
razlikoval od svojega pokojnega očeta.
Po preobratu je bil deloma tudi referent
na dež. bip. zavodu; odtod ga bodo ij.>-
kateri naših ljudj poznali.
Sestanek voditeljev Marijinih drnib
bo v Gorici pribodnjj ^etrtek, dne 14.
t. m. ob 10. uri. Zaradi i>oprav v nad-
školijskeuju Dvorcu bomo zborovali
v prostorik Corso G. V.erdi 37. Vablje-
ni so vsi C. sobratje duhovniki, fetu-
di morda še TÜmiajo v svojih duhov-
nijah UHtanovljcnili  Mar.  DruÄb.
ŠkofljSk"   .'.:,!.¦«—   M-...      II..,,41.
Siran 4                                                                                                     »GORIŠKA   STRAŽA«
VozDired Ißfoznic vsliaven oü l.iuniia
Podbrrta         Gorica        Trst.
')
lNullini.i   otlii.        .).U)   \i;>0 11.211(5.40 '20.50
Hudajužna        —5.19          11.3416.54
Grahovo             —5.35         11.50 17.10
Podrneleo           —5.45         12.0017.20
S. Lucija Tol. —6.10  9.4912.3017.55 21.23
A\ce                   —6.33          12.44 18.10
Kanal                 — 6.44 10.08 12.54 18.21
Plave                  —6.54         J 3.0518.38
Gorica   N.       520 7.26 10.33 13.27 19.05 22.09
Lt. Peter         5.29                 13.35 19.13
VolČjadraga   5.37                 13.4319.20
Prvačina         5.50         11.0013.54 19.30 22.29
Rihemberg     6.05                 14.1019.45
Št.   Danjel     6.33         11.29 14.34 20.07
Dut.-Skopo     6.43                 14.46 20.17
Repentabor    6.57                 15.01.20.21
Opčine            7.06          11.5615.10 20.39 23.19
Trst  D. P.     7.45         12.25 15.45 21.15 23.46
Trst — Grorica — Podbrdo.
Trst D. P.   odh.    5.är> 6.10 11.05 16.30 17.25
Opčine                      6.07 7.04.11.53 17.0118.15
Repentabor                    7.1412.07          18.25
Dutovlje-Skopo              7.2412.16          18.34
St.  Danjel                      7.35 12.27 17.28 18.45
Rihemberg                     7.4912.40         18.58
Prvačina                  6.52 8.01 12.52 17.49 19.11
Volčjadraga                   8.0913.00          19.23
St.  Peter                        8.1913.10         19.31
Gorica  Nord           7.21 8.31 13.23 18.17 19.43
Plave                              8.5513.44          20.07
Kanal                             9.08 13.54 18.47 20.1 7
Avče                               9.1814.05         20.28
St.   Luc.-Tolmin    8.12 9.4514.38 19.12 21.01
Podmelec                      10.01 14.53          21.15
Grahovo                        10.11 15.03          21.23
Hudajužna                    10.3515.27         21.41
Podbrdo                 8.50 10.50 15.42 19.50 21.50
Gorica — Ajdovščina.
Gorica  J.  P.          odh. 7.1513.40 18.35 19.25
St.  Peter                       7.29 13.5^18.40 19.Ü7
Volčjadraga                    7.41 14.03          19.4S
Frvafina                doh. 7.4914.11          19.55-
odh. 8.05 14.16         20.
Dornberg                        8.1314.24         20.08
Batujc                            8.2514.36         20.20
Kamnje                          8.3714.48          20.32
Dcbravlje                       8.4814.59         20.43
Sv.  Kri2-Cesta               8.5615.07         20.51
AjdovšL-ina                     9.0515.17         21.
Ajdovičina — Gorica.
Ajdovšuina              odh. 4.45 *)     11.10 16.15
Sv.  Križ-Cesta                4.55        11.2516.25
Dobravlje                         5.02        11.3216.Ö2
Kamnje                            5.11        11.4116.4!
Batuje                  '           5.23        11.54 16.5:;
Dornberg                         5.37        12.0617.07
Prvac-ina                "doh. 5.42        12.1117.12
odh. 5.46        12.1317.17
Volfjadraga                     5.54       12.3517.35
St. Peter                         6.08 7.30 12.47 17.30
Gorica J. P.                    0.17 7.4812.50 17.4S
VIDEM                   GORTCA                 TRST
Odh.                               Odh.                 Doh.
5.25                                 6.28                  8.15
8.00                                 8.59                 10.45
10.10                             11.19                 12.40
14.00                             15.09                 16.55
*)17.30                            18.35                    —
19.55                            21.01                 22.55
TRST                     GORICA              VIDRM
Odh.                               Odh.                 Doh.
—                               *) 5.56                  7.00
f).O5                                 8.00                  9.00
9.40                               11.36                 12.35
13.10                               14.57                 15/i5
16.40                               18.17                 19.05
18.00                               20.01                 21.05
*)  Ob nedeljah ne vozi.
•••¦••»•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦«¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦a
PROSVETNA ZVEZA.
Čraižc. Kai. s!ov. i;;o.l>ruževaioc
društvo priredi na shod. sv. Vicia v
ncdL-ljo due 17 junija t. 1. popoldnc.
točno ob 4. na dvorišču posojihiične
hi šo svojo veselico. Nia vsfwreclu jo
igra »Fernando, strah Asturije«. Na-
stopita tudi vzorni vrsti telovadcov
iia orodju.
DruStvene vesti.
Vipote?. >In%uštvo Vit(s>., priredi v
iiedcljo cine 17. jiniija. ob ;i. uri pop.
na stsnčiuatem dvoriščn ttarega gra-
dü vesclico s sledečim vsporedom:
1. Vodopivec: »N&ročilo«. (petje). M.
Deklamacija. 3. Vole: »Na dan sodbe«
žaloigra v 3 dej. 4. Medved: »Nazaj v
plani>nski raj« (petje.) 5. I). Vodojii-
v?c: »ZQiiioroc« bwrka 1 dcj. b'. Vodo-
pivec: »O večerni uri« (jictjc). 7. Sre-
čolov i-n šaljiva postal. — Vljudno va-
bi odbor.
V slučaju dežja, nedeljo iK)-»nejo.
Dnnovi.
Za Alojzijevigje: vlr. g. Janko 1'i.šo'
nabral incv] č-v. gg. sobi-ati n«a kcjisfi-
renci v Budanjah 120. —L; si. hra-
nilnica in posojilnica v Mirnu darn-
je 50.— L; sl. sl. županstvo Sv. Kri/
50.— L; sviatje ob prili poroke g. Mji
rij'e Blažko (Ajdovščina, št. 1) Tiabra-
li 20.— L. Vsem: Bog plačaj !
Gospodnle Üi io volla:
Ostanite  pri domačem   blagu in
zahtavajte pri trgovcu le testenine
„PEKATETE"
So DaitGDßjJß, ker se zelc Bakuöajo,
POZOR!
na stafo slovensko tvi>dfto
Razpredajain pobistvo po jako znižanfb taaah io sicei
Omare.   .   .   od   200 iir naprej
posteljnjake.    ,      90   ,       „
vzmeti(šuste)            70   ,       „
blazine   .   .             60  „       ,
kompletne spalnice 800   ,       w
Velika izbera navadnih in finejših sob, kakor
tudl železnih posteljnjakov.
Prlporoča sc
Ant. Breščak
največja zaloga pohiStva na Goriškem z lastn«
tovarno v Gorlci, Via Carducci 14 (pre] Gosposka
ulica) in  V. C. Favettl it. 3
........rniiTtiöi........
Inlilifc ..[«irtiaKhg lads age v Hirau'
Lastne prodäjalne :
GORICA,   Corso G. Verdi 22
TRST, Via dei Rettori 1.
Izknšeni civilni geometer
DOMENICO ROCCO
bivši  geometer I. reda na  zemijifjh
knjigi - Gorica, Gorso ViJit. Em.  31
Ivan Cotič
kamnose$kl mojster
SOVODNJE pri GORKI
se priporoča cenj. občinstvu Z2
izdelavo nagrobnih spomenikov in
drugih v to stroko spadajočih del,
Na prodaj je nov tamburaški z!k)i
12 iiistrumantov, 1 barmoiiij s pc
dalom, 4 harmoniji, brez pedal a u
1 orkestron za goatilno. Več pov<
Ivan Kacin,    Via Carlo    Favetti 0
Gorica.
• •¦•¦¦•••¦••••¦•¦¦••¦a........ •¦•••••¦•••
Kupim all pa v uajein   viam«;m    zi
vpokojen«!/ra lovarisa <nn sanion
stoječo hišo z vodo in malim zem-
Ijiščem v goriski okolici. Pnn.\u\h(
nasloviti ma Aloj^iJ UrbanSiü:. Hi.
ren-Merna.
t
Ve5 sto kvinialav a| 11a je na j:n::iaj
pri žufKunslvLi v Štanjclu. od 18. {..
m. nadalje. Cena 12 iJr za kvimtal.
N<a novf) o])iiovlj("nn
Tovarna sodovk in pekalic v Podgori
se priporoča cenj. kreimarjem  in go-
stilničai^jeui  v niestu   in  na d'czoM.
Nemec in Perko, Podipona.
NA PRODAJ jc vplik, Kočan voz s \
kole.si za težo na;<! .''() (j., pri g. Sa-
inec, Siijiarje pri  Štaiijelu.
POSLANO )
Po Riheinberku in okolici so Tar.žir-
jajo vesti, d«, zavarovanja l>rl
»L/ Union« niso polnovrlj.avna. Oj>f»-
»ai'jamo v»e priziadete, da so vsa '^a-
varovanja pri »L'Unioii« polnomo-Čn»
in bo vodstvo našo svetovne zavaro-
valnice niastoj)ilo brezobzirno proii
vsem, ki raztrosajo drug«! vosti.
Avgust llavnik
gen.   zastopTiik    zavarovaliMi'^
»L'Union«
ustamovljcim 1S28
Urad v Gorici Corso V. K. TU. Ä8/I
*) Za članke pod tern na.«lovoin, je
urodni^tvo odgovorno le toliko. kol'-
kor zaliteva tiskovni zakon.
FElißEHßflUM & KOüICfl
(prej Hedžet ft Korltnik)
Gomea - Corso Verdi štev. 7- Gotfiea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstnega zefirja, perkala ter perila, velika zaloga
pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrstnega
blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebščin
=—=—=  za krojače in šivilje.----------—
VA DROBNO !                                                              NA DEBEL0
Tomaževe žlindre
letos vsled zasedbe Porurja ne bo lahko   doblti in
zato naj zadruge in posameznlki (imprej izro€e svoja
naroiiia
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, iastno poslopje, kamor se je preselila
TEOD. HRIBAR ,,-,,„ ¦ GORICA
== Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)            -
Velika  zaloga češkega  platna iz znane tovarne
Reg^nchart & Rymann» vsakovrsmo
blago   za   poročence   kakor  tudi   velika   izbifa
moškega in ženskega sukna.
Rlacm solidnof              '         fptio imAmo!
PODRUŽfllCfl
Wmti M\\n M\i v Safin
Corso VerdK   „Trgovski   Dom"
Telefon St. 50.   -------------   Brzojavni naslov: Ljubljanska  banka.
Delnifika   glavnica         CENTRALA :           Reaerva $ H S
in rezerve:             LJUBLJANA                   kron
80 MILJONOV         ----------------------------         64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V5% Na daJjso odpoved
vezane vloge po dogoronj.
Nakup  In  prodaja  vsakovrstnega  tujega  denarja.
Izvršuie vse v banČno stroko spadajoce posle
najkulantaej e.