Januš Golec: Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz prctekle in sedanje dobe 6 lci Za slučaj, da bi bil uspel kateremu od obsojenih pobeg iz kaznilnice, bi ga bil skril vsak kmetič na Dravskem polju z največjo skrbjo. Judeža bi iskal žandar zaman med prebivalstvom vsega Dravskega polja. Dolgo časa so se navduševali poljanci za ponarejevalce, katerih niso prav spoznali, dokler so bivali med njimi. Vsak je gojil eno željo, da bi jim bilo usojeno prestati kazen in se vrniti med uboge pare Dravskega Łjolja. Oče v smrt — sin v svobodo Razžalostili sta se šentjanška in cirkovška župnija, ko je sprejela domača občina obvestilo, da je umrl v kaznilinci stari Potočnik. Narod je še tolažilo trdno upanje, da bo zmagal prisojeno kazen sin, ki je vpeljan v vse tajnosti izdelovanja denarja. Čas razgrne plašč pozabljenja čez vse in tako je bilo tudi s ponarejevalsko zadevo. Prvotno živahne govorice o ponarejevalcih so prešle po pretelm par let v svet pravljičnosti. Babice so že pripovedovale vnukom, kako so tam in tam v revni Rošnji na šentjairkem polju živela oče in sin. Znala sta delati denar ter sta hotela osrečiti z njim bedni svet. Sredi osrečevalnega dela so ju odgnali žandarji in ne bosta nikdar več videla belega dne ker sta si upala izdelovati to, !:ar sme samo cesar. Tako in enako so že bile prikrojene Ijudske pripovedke o nekoč živeči ponarejev:'~ki družbi, ko se je prikazal na domu \ Rošnji Jože Potočnik. Prestal je v ječi od prisojenih mu petih let le dve leti in pol, ostalo kazen so mu spreH.cdali in odpustili radi dobrega ponašanja. Nenaden pojav mladega Potočnika v Št. Janžu je osvežil in poživil na mah vse ono, kar se je že bilo pozabilo in je obetalo marsikateremu poljancu obogatenje brez trdega dela in znoja. II. poglavje Kazočarani domaoini in materine prošnje Kako bridko so bili razočarani Rošnjani kmalu po vrnitvi mladega Jožeta Potočnika! Vsak je tiščal vanj in ga je hotel imeti pod svojo streho in za svojo mizo. Vsi so mu hoteli postreči po možnosti in napeljati z njim razgovor: kako se mu je godilo v kaznilnici, kaj je delal in če ni pozabil v letih za štirimi stenami višek urnetnosti — izdelovanje cesarju pridržanega denarja. Jože je koj sprevidel, kam moli pes taco 3 prijaznostjo in povabili sovaščanov. Znal je, da bi si vsi brez razlike radi z njegovo pomočjo opomo^li na brzo ter lahko roko. Dasi mlad, je imel v kaznilnici dovolj časa se prepričati, koliko se je zan:~ti ponarejevalcu na Ijudsko molčečnost. Kakor hlLro bi se spustil z enim, bi ga že silil drugi s pretnjo ovadbe na svojo stran. Zavest ga je svarila na ves glas, da bodo prežali žandarji nanj v rojstnem naselju in delali preiskave ter premetavali ter prebrskovali vse na Potočnikovini, kakor hitro bi opazili količkaj sumljivega. Na drugi strani ga je rotila dobra mati za pet ran Križanega, naj bo odslej vsaj on pameten ter pošten, ko je že plačal njegov oče z mnogo prerano emrtjo ono vražjo coprnijo, katero je zanesel pod Hjihovo streho zlodjev stepuh iz Haloz. Ona sama fai vsi ostali mlajši bratje ter sestri so prestali več nego dovolj v dobi preiskave pred žandarji. Eo sta bila on in rajni oče zaprta, se je morala ubijati sama, da ni pocepala obilna družina od glada in vsestranskega pomanjkanja. Soseska se ni zmenila za njeno nezakrivljeno bridko usodo in ji je celo privoščila nesrečo! Sedaj se tudi njej vse dobrika ter ponuja v nadi, da bi znali izpod njene strehe prifrčati desetaki in petdesetaki. V družbi novih tovarišev Slednji in najbolj tehtni vzrok, da je obrnil Jože hrbet domači vasi in Dravskemu polju sploh, je bil enostavno ta: njegov rojstni kraj je bil preblizu Maribora. Rajni oče je trgoval in si 36 opomogel nemoteno s potvorjenim denarjem po Hrvaškem krog Čakovea in Varaždina. Hrvati ga niso zakopali niti po razkrinkanju v še večjo krivdo, ampak so enostavno prezrli vse pozive štajerske oblasti na izpoved. Če je že hotel na konja s pomočjo ponarejevalne spretnosti, je moral kam v obmejni kraj, kjer je cvetelo v taisti dobi tihotapljenje ali švercerija z živino. Tihotapske kupčije se sklepajo za gotov denar na hitro roko. Ti meni denar, jaz tebi blago, je govoril tedaj Hrvat. (Dalje sledi)