Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja No Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. ■* Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Stev. 9 (312) Loto VIL NOVO MESTO, 2. MARCA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošt oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Pošti ~»« Telefon uredništva (d oprave at 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Ob 8. marcu — mednarodnem dnevu borbenih žena Zene na Dolenjskem nekoč in danes 2e 46 let praznujejo napredne fcene vsega sveta 8. marec kot 4an vseh tistih žena, ki se skup-Bo z vsemi naprednimi ljudmi truuijo, tia bi se zuoljaale življenjske prilike delovnim ljudem, oucneiu pa se zavzemajo Ba ravicne odnose med narodi, •a mir v svetu. Ko so pred 3U a... ... icti zene po svetu in pri aas pioslavljale S. marec sredi •ežkin Oorb, stavk, trpljenja, pic^anjanja in smrti, takrat ve-*iua prebivalcev Dolenjske •Ploh ni vedela za krvave in naporne borbe naprednih mimik, moz, žena in mladine v raznih krajih države in po vsem •vetu. V tistih časih so živele žene Ha Dolenjskem te/ko življenje. Na kmetih revščina, neznanje, saosialost, premalo kruha in dela za številne družine. Možnosti zaslužka, posebno še za ženske, ni bilo skoraj, nobene. V nerazviti industriji na Dolenjskem je dobilo delo le majhno itevilo delavk, ki so delale pod selo težkimi pogoji in v večnem itrahu, da bodo zgubile še ta skromni zaslužek ter ostale na cesti. Celo šolani ljudje so morali po več let čakati, da so dobili delo. Sploh pa je bilo nadaljnje šolanje in izobraževanje dostopno večinoma le otrokom premožnih In vplivnih staršev. Od nikoder upanja na zboljšanje življenjskih prilik, povsod samo trdo življenje, garanje, revščina, ter težka mi- sel, da daješ življenje otrokom, ki bodo živeli prav tako težko ali pa še teže, brezupnejše Življenje. Dolenjske žene takrat niso vedele za 8. marec, za težnje naprednih žena in socialistov po vsem svetu, ki so se že dolgo borili proti krivicam in revščini. Vdano so trpele in v svoji nepoučenosti trdno zaupale besedam, da bo pač na drugem svetu bolje. Ko pa je trpljenje le prekipelo in se je razplamtela na-rodno-osvobodilna borba, se Je dvignilo v upor tudi dolenjsko ljudstvo. V tej krvavi borbi na življenje in smrt so pokazale skromne, preproste, trpljenja vajene dolenjske matere in dekleta neverjetno odločnost, borbenost, požrtvovalnost in junaštvo. Tako kot po vsej Jugoslaviji je ta borba prekalila tudi dolenjske žene ter ustvarila iz nepoučenih, v usodo vdanih že-borke za svobodno, srečno domovino. Sleherna mati, starka ali dekle, ki je s hrano ali kako drugače, pa čeprav še tako skromno, pomagala partizanski vojski, se je s tem vključila v vrste naprednih, borbenih žena, v vrste graditeljev naše nove države. S tem so dolenjske žene storile odločilen korak: iz politično pasivnih žena, ki so živele samo za svoj dom in ki jih ni dotlej nihče poznal niti kaj več upošteval, so se razvile v napredne žene, ki jih pozna in spoštuje vsa eeebs ijjmbii'hmimi«^^ mmiPHi« mu JllE STASiPOHAR j V vrste najboljših sinov nate domovine sega smrt. V kratki dobi enega meseca smo izgubili v Beli krajini že tretjega borca NOB, Juleta Stam-jpoharja — nosilca partizanske-spomenice iz leta 1941. Kot delavec-proletarec je že v rani mladosti spoznal težko Življenje delovnega ljudstva in preganjanje poštenih, naprednih delovnih ljudi v monarh'stični diktaturi stare Ju-aoslavije. Postal je revolucionar in s svojimi socialističnimi idejami oplodil stoletno borbo slovenskega ljudstva. Hribar, Tone Suštaršič, Stane Smid, vsi predstavniki belokranjskih občin, množičnih organizacij, JLA, metliška godba in številni znanci, so-borci in prijatelj;. Zadnje besede slovesa so mu izrekli Janez Vitkovič, Zvonko Hanzel, Viktor Svigelj in Tone Sobar. Stane Selan naša domovina. Osvobodilna borba je pričela osvobajati tudi dolenjsko ženo njene stoletne zaostalosti in drugih okov, ki so jo vezali. Tako so tudi one pričele praznovati 8. marec. V letih vojne In po vojni so prišle do važnega spoznanja, da je naša usoda in naše življenje odvisno predvsem od nas samih, od ustvarjalne volje vseh ljudi. Ce hočemo, da bodo naši otroci, pa tudi že mi, živeli bolje kot v starih časih, potem moramo trdo delati, se učiti in oprijeti novih pridobitev ter vsak po svojih močeh sodelovati pri skupnih naporih za boljše življenje. To velja v enaki meri za može in žene, posebno pa še za mladino. Zene na Dolenjskem so v zadnjih 15 letih dokazale, da hočejo krepko sodelovali pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev In pri izgradnji socializma. Toda pri tem imajo polno težav. Naša žena, pa naj je delavka, kmetica ali uslužbenka, ima dvojno obremenitev. V službi, pri delu mora delati enako kot moški, poleg tega pa jo čaka še vse gospodinjstvo in skrb za družino in otroke. Takrat, ko drugI počivajo, mora ona še vedno delati, če hoče da bo vse delo vsaj približno opravljeno. V takih razmerah je seveda silno otežkočeno aktivno politično In družbeno delo žena, saj si zelo težko utrgajo potrebni čas. Kljub tem težavam pa srečujemo žene in žensko mladino na raznih predavanjih, tečajih, v društvih, odborih, sestankih, občinskih svetih, zborih volivcev, upravnih odborih podjetij In kmetijskih zadrug, v ljudskih odborih Itd., skratka povsod, kjer se kaj važnega dogaja. Od septembra pa do marca se je udeležilo v novomeškem okraju preko 4000 žena in deklet kme-tijsko-gospodinjskih tečajev In predavanj. V raznih organih oblasti in njihovih svetih je v našem okraju izvoljenih okoli 200 žena, ki zelo požrtvovalno in dobro delajo. V raznih od- borih v tovarnah, zadrugah, šolah, društvih itd. pa deluje v novomeškem okraju nad 700 žena. Te številke nam kažejo veliko voljo in požrtvovalnost dolenjskih žena, ki kljub raznim težavam In močni delovni obremenitvi aktivno sodelujejo na vseh področjih družbene dejavnosti. Bilo bi jih pa še več, če jim ne bi delala težav njihova dvojna obremenitev v poklicnem delu in v gospodinjstvu, pa tudi podcenjevanje in odrivanje žena, kar se pri nas še vedno dogaja. -Usmerjali ženo samo na dom, bi pomenilo obračati kolo a^voja nazaj. To pa je nemogoče. V bodoče bo vedno več žen$ delalo v industriji, kmetijski in drugi proizvodnji ter v raznih drugih poklicih, toda vsi-moramo skrbeti, da bomo ženam olajšal] drugo breme, to je gospodinjstvo. Zato učimo žene. kako naj z manj truda bolje gospodinjstvo, zato svetujemo, da naj možje fn otroci pomagajo gospodinjam pri domačih opravilih, zato bo v bodoče ljudska oblast dajala vedno večja sredstva za razvijanje sodobnega gospodinjstva in družbene pomoči zaposleni ženi. Kajti namen vsega tega je, pomagati delovni ženi, da z manj "truda In v krajšem času opravi gospodinjska dela, da se laže posveti delu v poklicu, lastni izobrazbi, vzgoji olrok ln družbenemu udejstvovanju. Te žene, ki si danes v pogojih našega nerazvitega gospodarstva in zaostalega gospodinjstva utrgajo dovolj časa, da delajo še v raznih odborih, svetih in drugod r'v korist vseh, zaslužijo, od socialistične skupnosti vse priznanje. Dolžnost vseh nas, celotne naše družbe pa je, da ženam pomagamo, da se zmanjša njihovo breme v gospodinjstvu, ce hočemo, da bo vedno več lena aktivnih, da jih bo vedno več Izvoljenih na razna odgovorna mesta v oblasti, družbenem upravljanju in drugod, ne da hI pri tem trpela njihova družina. To pa tudi hočemo in moramo doseči, kajti brez aktivne udeležbe žena na vseh toriščih ne bomo mogli ustvariti boljšega življenja in socializma. Ko proslavljamo deseto leto v svobodi 8. marec, se zavedamo, da je bilo sicer že veliko storjenega, da je pa kljub temu življenje za delovnega človeka, posebno pa za delovno ženo še vedno težko. Treba bo še trdega dela in skupnih naporov vseh poštenih ttržavljanov, mož, žena in mladine, da ho naša domovina postala bogata, razvita dežela, kajti le tako bo tudi sleherni družini In posamezniku omogočeno zadovoljno, lepo življenje. Jugoslavija In tudi naša Dolenjska nista bogati, vendar pa imamo neizmerno bogastvo v naših ljudeh, v naprednih možeh in ženah, članih Socialistične zveze, ki vedo. da je pred nami svetla bodočnost in da smo mi vsi kovači novega življenja; kajti od našega dela. truda In prizadevanja za skupnost je odvisna na*a sreča In sreča bodočih rodov. Ljudje, ki to vedo ln ki zavestno, z združenimi močmi gradijo novo življenje, ti ljudje so naše bogastvo, so naša' ustvarjalna sila. Lahko smo ponosni, da Je med njimi tudi na moče žena na Dolenjskem. ing. Vilma PirkovlC :>>3 SLEJK0PREJ JE IN OSTANE GLAVNI CILJ PROSVETNIH DRUŠTEV izobraževanje ljudi PRVA REDNA SKUPŠČINA OKRAJNEGA SVETA ZVE-E SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA JE BILA V NEDELJO DOPOLDNE V NOVOMEŠKEM DOMU LJUDSKE PROSVETE. POLEG DELEGATOV DRUŠTEV, POVABLJENIH PREDSTAVNIKOV OBCIN- boljše pripraviti oz. voditi, saj se sestane^ o delegati druitev v take«! merilu le enkrat na ieto. Tretjič: morda bi biLo prav, če bi uvodni referati im«li Pred volitvami delavskih svetov Leta 1934 je bil med ustanovitelji društva Kmečkih fantov in deklet, prve napredne organizacije kmečke mladine in zametka bodočih osnovnih crganizacij KP. Leta 1939 je postal član Komunistične par-Ti r In bil v predvojnem času tudi član okrožnega komiteja KPS 2d Pelo krajino. Ko so fašisti zasužnjili domovino, najdemo Juleta med prvim! organizatorji OF v Gradaeu in v okolnih vaseh, kjer je neumorno zbiral orožje in hrano za prve belokranjske partizane. Kljub bolezni je pomladi leta 1942 odŠPl r partizane in se vztrajno ter požrtvovalno boril do osvobo-ciive. V svobodi je aktivno delal jta fzffractnjo ljudske oblasti in b'l v ratnih množičnih po-litičnrh organizacijah, vedno veder in tovariški do vsakogar. Z njegovo smrtjo smo iz-gvb'H dnhrrga sohorca. sodelavca in tovariša, žena Jelka Julček tu Olgi ca pa skrbnega moža oloimi hran 1 n i c in p »•••v 'tve vseh vrst so c* v-.\riii pri Do4oii/c»h t&krt ustanovljena Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu. Doslej je združevala 32 Članic-kmetiijskih zadrug na področju bivšega novomeškega okraja, na svojem občnem zboru v soboto 25. februarja letos pa sta se Zadružna hranilnica in posojilnica Novo mesto in ČrnomeVi spojili, tako da odseva niena dejavnost gospodarsko moč soc:aTsrčncga zadružništva v novih mejih novomeškega okraja. Občnega zbora sta se udeležila rudi Pavle Avbelj. /uropnik Zveze zadružnih hranilnic in posojilna, in Vikto>-Zupančič, olan republiškega odbora /i.bu/nih hranilnic in oono^I-vc. olvi'ni zbor pa je vodil Tone P-'tc, po.lipredsed-iik OZZ Novo me*ro. Oflajroo si splošne '.Krofov it ve obeh poroc*i i« kasnejle razprav«: trebno belokranjsko kmetijstvo. Na 4503 kmetijsko) gospodarstvih je le 260 gnojmčnih jam ali 2,6% kmetijskih gospodarstev ima gnojil ične jame. Vsakoletno izgubo enoja v Beli kraiim lahko primerjamo s 337 t č.'.'.kcga solitra. Da bj pa lahko zbrali primerna denarna sredstva za kreditiranu', ie treba povsod varčevat.. Pa ne doma, ro ni gospodarsko, kajti dinar se tako počasneje obrača, pač pa v hranilnih zavodih. Vse premalo ie v hranilnih zavodih malih vla-■.'.aie'ev. Hranilna služba ie služba civJIivn anega naroda, v naši tOtpodorskj rast; ima pa še posebne naloge; pri nas ne pomaga Oftva hran-lnce samo sosed •sosedi.'. amp.uk tudi pokrajina pokra" jinii. ZtOttato lloleisttO kmeti :stvo laiiko čposojil za svoy ratz- vama. hkr.ui pa tudi zakonito in družbeno koristno. Dolenjsko kmerijstvo se bo rešjlo gospodarske zaostalosti le, če bo imelo visoko organizirano hranilno kre-dtno službo. Varčevanje ie še vedno gosnodarska nu'nost dolenjskega človeka, do-leniski kmet pa naj denar nalaga v svojo hranilnico in posojilnico, saj /dai ni pri nas več rako. da bi hratrlnice zaradi konkurence in kriz dniia drugo požirale in uničevale. Zato 'e viaka bojazen, da bo denar iz-■Tlrr1 kor v stari Avstriji in pred-ap'-lski Jiii(iog krat 18 din je 36^0 din. ka'iWa so! 200 k« k^at 13 din 'e 2f00 din. skopal 6:>00 din. Pridelek sena a«* 1 ha 3710 kg, razlika od negnojenega 760 kg, cena sena, izračunana kot zgoraj pn prvem primeru 8.l0din. Tretja kombinacija: superfosfat 500 kg krnt -12 din je 6000 din, kalijeva sol 200 kg krat 13 din je 2600 din, skupaj 8600 din. Pridelek sena na 1 ha 3810 kg, razlika med gnojenim 1n negno-jenim 860 kg, cena več pridelanega sena 10 din. Četrta kombinacija: nitramonkal 200 kg krat 18 din je 3600 din, superfosfat 500 kg krat 12 din je 6000 din. 'kalijeva sol 200 kg krat 12 din je 2400 din, skupaj 12.000 din. Pridelek sena na 1 ha 4960 kg. razlika do negnojenega 2010 kg, cena več pridelanega sena 5-5 din. II. Gnojilni travniški poskusi v letu 1951: Poskusi so bili narejeni na 23 travnikih z istimi količinami gnojil na vseh področjih našega okraja. Za razliko od prelšnjega leta so jc v tem letu gnojilo v vseh možn'h k'ombinaeliah — 1. s samim dušičnim gnojilom, 2. samo t superfosfatom, 3. samo s kalijevo eoljo, 4. z du*:čnim gnojilom in superfosfatom. 5. z dušičnim gmoiiilom in kalijevo soljo, 8. s sune/fosfatom In kalijevo soljo. 7. z dušičn'm gnojilom, sriperfosfatom in kalijevo soljo, 8. negnojeAO. ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL oroizvaia IZ VSEH VRST SM IN ELEKTR0 JEKLA: VALJANE PROFILE od 5 mm do 75 mm JEKLENE ODKOVKE do 4 t komadne teže ULITKE od 0.5 kg do 20 ton po komadu KONČNE IZDELKE: — pnevmatsko orodje vseh vrst ln rezervne dele (od-kopna kladiva, livarski nabijači, kladiva za čiščenje in dletenje, brusilne stroje itd.) — industrijske nože za lesno, papirno, tekstilno, tobačno ln kovinsko industrijo; nože za industrijo ognjevzdrž-nega materiala — krožne žage in segmente za hladno rezanje kovin — kolesne dvojice za jamske ln gradbene vagonete — vzmeti — listnate in spiralne za avtomobile, vagone in •troje — krogle ln cilpebse za mletje cementa ln rude — brzorezno orodje — strugarski noži, spiralne svedre, rezkarje itd. iz standardnih vrst BRW, BRC in BRW 2 — valje za hladno valjanje kovin do 550 premera VRSI USLPGE: MEHANSKE OBDELAVE — groba ln fina po naročilu za ulitk" In odkovke TERMIČNA OBDELAVA — kaljenjp, poboljšanje, cementiranje naročenih in poslanih komndov Informacije ln navodila za izbiro, obdel ivo, predelavo, termično obdelavo ter uporabo naiih jekel. Strokovni tečaji za brusilce Industrljfkih nožev.. Na ra polago katalegi in prospekti. RAVNE NA KOROŠKEM tijske proizvodnje. V občini J« Izvoljenih za sedaj iS potrošniških svetov s 114 člani, od t*ga je na območju mesta 16 svetov, izven mesta pa dva. Njihovo delo je v veliki meri odvisno od po. moči članov SZDL. V poročilu je bila tudi kritična ocena dela vseh društev in organizacij v obč'ni. Mladinska orga, n zacija Ima premalo pomoči ostalih organizacij, mladino bi mo» rali bolj smelo vključevati v raz. ne organe družhcnega upravljanja. Zveza borcev je na splošno okrepila svoje delo, zlasti odkar so bili izvolieni krajevn odbori /.V,, katerih je v občini 24. Na obmo-čju občine Je tudi 19 kultur, no-umetniških društev. Pri delu jim manjka povezanost' in enot« nega usmerjanja. 47 slndikalnlb pociru/.iiii- na območju občine za. jema nad 4.800 članov. Pri usposabljanju članov za dru/beno sa. moupravSjanJe in strokovni dvig so sindikalne podružnice doslej mnogo premalo štor le. Prejšnji občinski odbori SZDL so zelo zanemarili evidenco nad članstvom^ zaradi česar Je spdajj težko dobiti točno število članov. Po podatkih, ki j h je zbral občinski iniciativni odbor, zajema SZDL v svoje vrste na območju cele občine 4!).5 odstotka vseh volilnih upravičencev. V mestu ja ta odstotek znatno vlji, na po. deželju pa nižji. Najmanjši odstotek volilnih upravičencev Je v SZDL v vaseh Lutrško selo. Zdi. nja vas, Gornji Suh.-ulol, Ceroveo ln še v nekaterih. V občini je 60 krajevnih organ zacij SZDL. Za« radi aktivnejšega dela bi kazalo nekatere manjšo organizacija združiti. Razprava ni bila odraz obširno ln temeljite anal ze v poročilu nakazane problematike. Sukala se je predvsem o pasivnem zadržanju nekaterih članov in nečlao nov do SZDL in družbenega rio. ga lan ja sploh. To se opaža več« kr;.t pri ljudeh, ki prejemajo družbeno pomoč ali so v delovnem razmerju. Z vsemi temi J« treba odločneje spregovorit . Na more biti dober uslužbenec današnje drnibenc ureditve, kdo* ne spoznava družbjrnlh proble. mov. O njih pa se lahko pouči lfl) na sestankih SZDL ln zborih vo*» livcev. Prav lako Je potrebno, da vsak, ki prejema družbeno po« moč, ve, od kod družba jemija ta sredstva In s kakšn ml proble* mi se ukvarja. Da bi mladini d;il| mesto, ki jI pripada tako v proizvodnji koi v ostalih družbenih nalogah, bi btlo .pn-trelnm ustanoviti zbor« mladih proizvajalcev, sekcij« mladih zadružnikov In podobn« organizacije, kjer b. mladina do, bila več vpogleda v probleme t» ali one dejavnosti. Konferenca ]• osvojila sklep, da se pri novem občinskem odboru SZDL osnujejo sekcije za posamezna družbena vprašanja, v poročilu prikazana, analiza stanla v občin bo napo-ti'<> za delo vseh organizacij * bodoče. Na koncu so delegati Izvolili Sfr* Planski občinski odbor SZDL, U članski nadzoru odbor In 50 da« legatov za okrajno konferenco. Ali |e v vašem podjetju, šolskem okolišu a!i terenu že pove.]enik Prešernove družbe? — na ni. poskrbite zanj! želod kot krmilo V tovarni olja v Slovenski Bistrici so to sezono pr IMall 25 vagonov želoda v kini. in a* svinje In drugo živino. Luščen, zdrobljen ln posušen želol )a dobra krma. Vsebuje 7,! a sit! va» liko škroba. To je prvi p-n'rr.ar za žvviiuike k, i n" v n&ši državi, i Btev. 0 (312) »DOLENJSKI LIST« " STRAN l'1 Za izboljšanje zdravstvene Mladinsko dvorano so dali službe v Metliki (Odprto pismo občinskemu ljudskemu odboru v Novem mestu} Tovariš predsednik! Pišemo v ' Eno lero ie posluje zdravstveni nov. Tzmed vseh so vzeli neko zavarovanje 220.000 dinarjev. Ta teienu mladine. Ne bi bilo P°" Kostanjevica, Methka, Mih- upravljanja, racionalno uporablja- na, Žužemberk in Straža, li najemnine, so pogosto urelevali XT , . ... komfortna stanovanja pri posa- Navzoči jo toplo pozdravih se rodila pred 80. leti. TURJAŠKA MLADINA SE NE BOJI TEŽAV Mladina na Turjaku je prav delavna in mladinska organizacija navkljub raznim objektivnim težavam lepo uspeva in napreduje. Člani mladinskega aktiva so se domenili, da bodo v tej sezoni uprizorili dvo meznikih. Vzporedno z rastjo no- predsednika Okrajnega ljudskega vih naselij na obrobju Novega me- ^lK0ra Franca P'rknviča .'n norl- sta b0 treba urediti tudi obrobno oa"TVJF^ri'na!nc~ :tn P£? kanalizacijo in vodovod. Prav ta- predsednika Viktorja Zupančiča, ko tudi dv.oje cestnih priključkov Po uvodnem pozdravu je imela na avtocesto pri Otočcu m Karte- -„f^-^. .. \ti ■ ■ i ljevem. reterat v »Vlogi in nalogi soci- Posebn0 vprašanje, svojevrstno alisdčne sode« tov. Ema Muser, zamotano ln težko reSljivo Je predsednik Sveta za šolstvo OT.O. vprašanje prosvetne dejavnosti v Takoj naw) je ^ refgrat ^ Novem mestu. Razprava Je obso- ie del: veseloigro in dramo. *2*J£&n<> ku'*"™0 i"'rtvil0 J nDu 0^ „„ rrr novomeški prosvetni delavnosti, Dela so se že lotili. Baj se dogaja, da hodilo Novome- Letošnje zbirke Prešernove družbe so izšle v 81.150 iz-Na eni zadnjih sej je upravni vodih. Oglašujte v Koledar, od r razpravljal o zviKanio cen |<| je najbolj razSirjena pu- xdr.iv»veni«n storitvam. V ta na- budijo _ obalna SkOZl men je dobri upravni odbor na . * mmmm nnn nnn pre.led pravilnike o cenah rori- VSJ letO. Cena 200.000. tev ia drugih zdravstvenih ura- 110.000 In 60.000 din. Nudimo po ugodnih cenah koruzo v zrnu in klipu, koruzne izdelke, kurjo pito in vse vrste močnih krmil. Kupujemo vse vrste kvalitetnega fižola. ŽITO 1JUBUANA ga vodstva prosvetnih ustanov«, ki ga je imel načelnik tajništva za prosveto in kulturo LoJ7.e Kaste-lic. Po obeh referatih se je razvilo zelo živahno plodno razpravljanje. Z decentralizacijo je šola s šolskimi odbori dobila družbeno u-prav!janje. Tov. predsednik Pi>r-kovič je ooudar'il, da je pravilno, da se šolski odhori ukvarjajo z materialnimi vprašanji. fwsebno zato. ker je v našem okraju ma-rer.ilno s^r^n;e prosvetnih ustanov še zelo oereče. Po.udarll ie. da ie zelo važna vr^oVia plat uč'telie-ve?a dela v šolskih odborih. *!e vedno se bile boi med srano in novo miselnostjo. Nova tnselnost hitro napreduje. Šolskim odborom je treba na primeren način pokazati pravo pot tako, da bodo več storili za idejnost in uspehe na&h Šol, Glede idejnosti prosvetnih delavcev je tov. predsednik poudaril, da se bodo morali prosvetni delavci, ki so dvolični, posloviti od poklica. V Črnomaljski gimnazija dobiva štipendijo dijak, ki se zaradi svojega osebnega življenja skiKcuje na vzgojutelja, ki ga poučuje, češ če je prosvetni delavec dvol-ičnež, zakaj ne bi bil tudi on. Tak vzgojitelj ne odgovarja samo pred narrni, ampak tudi pred sodiščem. Vloga prosvetnih delavcev v naši družbi je pozitivna in u-spešna. Rezultati so veliki. Mi tih mogoče ne vidiimo, ker se družba razvija. Uspebi pa kažejo, da mi napredujemo. Napredujemo hitreje kot drusje, ker imamo za utemeljitev graditve socializma polno moralnih in zgodovinsk.ih dejan), katere je skozi stoletia ustvarjal naš delovnš človek. Naša dolžnost pa je, da to posredujemo mladina. Glede učn'h uspehov tako v o-snovnih kakor v srednjih šolah je konferenca ugotovilla, da se preveč poudarjalo objektivne težave, premalo pa subjektivne pomanjkljivosti in to zlasti pri mladem kadru Na vsak način bo treba učni načrt prilagoditi potrebam clanašniega življeaja in učenčevi zmogljivost'.. Zahtevnost soAjdnegl učenca naj nam bo menilo. Strokovno šolstvo se ie leta V leto izboljšuje, vendar so tu še ve" hke objektivne in subjektivne te« zave. Važna naloga vseh prosvetnih delavcev je, da našo mladino pravočasno usmerjajo v poklice. Da je- učni u|->ch tako različen v posameznih šolah, je predvsem posledica neenotnega kriterija pri ocenjevanju. Vodstva prosvetnih ustanov bodo morala temu problemu posvetiti veojo pažnjo :U ne dovoljevati osebne samovolje. Na uspeh I. polletija je vplival tudi šolski koledar, ki je l.X> soglasni izjavi vseh navzočih neprimeren. V I. polletju je delo? najlbolj intenzivno, obitfk. zlaota V kmečkih predeiih, je dober, zato so bili mnenia, da je bol'je, da je I. polletje daljše, kakor pa drugo. Na uspeh vpliivaijo rudo materialni pogoji. V našem okraja moramo zgraditi še 61 stavb, če hočemo, da bodo vse prosvetne us>ramove imele svoje posrore. Ta ugotovitev na* uči, da moramo ▼a! vložiti veliko truda za gradnjo šolskih stavb, seveda bpmo morali reševati na'rprvo najtežja vprašanja in ro skrbno in gospoda nko. Na zaključku konference, kateri je prisosirvoval tt>i?i republiški inšrkekror Mr-hmra, so sirve-iell sVlrre, ki naj bodo kažriot za nadalmje de^o naših prosvetnih n.9Mnov tako v šolii, kakof rudi' izven nje. Ing. Jože Levstik - Vid: NESREČEN DAN ZA DOLENJSKE AKTIVISTE SPOMIN NA 26. FEBRUAR 1943, KO SO PRI DOLNJI STRAŽI PADLI NAŠI DOBRI TOVARIŠI: JOŽE SLAK (SILVO), MAKS STRMECKI (ROK) IN JOŽE P0VSP fie r.pkam prizanesljiva zima leta 1942--r3 se Je bližala h kraju. Ves zimoki čas smo razvijah politični delavci na Dolenj-akem živahno politično delo po va^iih od Gorjancev do trebanjskih hribov, od ncmSke meje za fikocijanom pa do Žužemberka in Dolenjskih Toplic Utrjevali ln Sirili amo organizacije Osvobodilne fronte in naše Partije, bodrili ljudi ;n pripravljali za partizane mlade kmečke fante, lz katerih se je razvilo toliko hrabrih borcev Tiskali ln prenašali smo radijske vesti ter naio literaturo, Po nekaterih Uspelih vojaških .akcijah naših partizanskih enot, zlasti po uspeli akciji pri Dobu. se Je veča'a naša samozavest. V tem času tudi sovražnik ni miroval. Posebno belogardist! eo postajali vse boli drzni 'n nevarni M*"ot»o naSIh dobrh ljudi Je pad'o kot »tev zahrbtnih pohodov domačih izdajalcev. Jti so vodir okupatorja vse vlile in višje v naše terene. Treba Je bilo povečati našo aktivnost, da bi mogli sproti uničevati sovražnikovo škodljivo delo. Lepo tn suho vreme v drugI polovici februarja je bilo kot nalašč pripravno za dallše pohode Iz Jagodnlka in Runčeca za Hmeljnikom. k!er smo imeli nekaj najzvestelših hiš, smo Jo mahnili štirje aktivisti' novo-mešk^njj okrožja' rovarišici Meta Koš'rjeva In Mlca Amhroži-čeva, tov. Rok tn jaz prpko železnice za Mirno pečjo. Brezove rebri In Straškega hriba ter ponoči cez Krko v Poljansko dolino. Zavedna dolina pod Ko-čev*'tim Rogom kjer se 1e odigraval tako pomemben del nase narodnoosvobodilne borbe, je bila. tistikra» Je vsa v pomladnem rnzpoloženlu Zima *e Je umaknila v globoke hladne vrtače roških gozdov Le tu pa tam si še v'del v osolnlh legah bele snežne hiše. Na košenicah k| »o bile odprte soncu, so ie prikukale lz zemUe prve pomladne ovetke. Te pomladne slike so vedno močno upllvale na razpoloženje partizanov. Pre-rajanje v prirodi smo „^ji, w sebj tudi ljudje Postajal, smo ŽIVI in pogumni, bili smo polni novih snovanj, smelih načrtov in trdne vere v končno zmaRo. V takem razpoloženju smo tudi mi opravil, svoje delo Nad Poljanami v bre«u smo posedli zunaj na hlode in imeli sestanek z aktivisti podokrožja Toplice, Prisotni «o bil, tovariš Jože Ravbar (Gregor). Lojze Trt-nik-Matevž. Martin Iz Doline — Sribar ln še drugI Informiral) smo se med sebol o politični situaciji in napravili načrte novih politični'., m gospodarskih akoij v duhu smernic našega političnega vodstva. Izvršnega odbora OF. Popoldne Je krenila naša četvorica skupaj s tov Greptoriem ftei hribe v smer' proti Novem mes-tu. Sil smo čez Rigi, kier smo obiskali staro znanko, tov. Sitarjevo. Ponudila nam je orehov in vina. Prelepo *ončno vreme, dobro opravljeno delo in prijetna tovarišija. vse to nas je spravilo V zidano voljo. Posebno razpoložena in dovtipna sta bil tovariš Rok in tovariši-ca Mica. Bistre misli so se kresale med dovtipi in smehom. Lahkega koraka smo jo mahali čez Bušinjc, Dolnje Sušice Se-lišče in Drganja sela. Tu smo stopili v znano partizansko hišo pri Krenovih in se malo odpočili- Krenova hčerka nam Je prinesla suhega sadja tn pijače. Ko se je nagibal dan k večeru, smo prišli nad vas Praproče, kjer smo se zaustavili na koncu vasi pri Forščekovih. Tu Je ostala Meta, ki je nameravala odtod organizirati stike z ljudmi iz Novega mesta. Ze v mrai ku smo se spuščali previdno proti cesti nad vas Potok, ki leži ob Krki. Pod vasjo nas Je prepeljal v t*mi s čolnom preko vode mlad brodnik Ce se ne motim. Je bil to Drgančev fant Tako smo prišli v vas Sela, kjer smo Imeli pri Frankovih dogovorjen sestanek z aktivist; z leve strani reke Krke V hiši nas je že čakalo v vež- pri veliki mizi nekai domačih aktivistov: tovariš Franko, dva Iz Goršetove hiše tn še nekaj drugih. Kmalu so vstopili v hišo še tovariši, ki so prispeli od mirnopeške plati: Silvo, Slavka (Beceletova) in Jože fPovše). Pričeli smo delati Sestanek je Imel predvsem namen pregledati vrste najsposobnejših, nal-borbenejših in najnaprednejših ljudi tega okoliša. Prisotnost dveh starih in Izkušenih borcev naše Partije, ko? sta bila tovariša Rok in Silvo, je dala našemu delu še posebno ideološko globino In težo. Pozno v noč; smo zaključili sestanek ln imeli občutek, da smo dobro Izvršili svoje delo. Spominjam se še, kako sem se zapletel v da!j"i razgovor z Jožefom Slakom. Poznal sem ga kot človeka, ki je zrnsel iz sredine dolenjskega kmeta m ki se je prav posebno poglabljal v vprašanja naše vasi in v kmečko vprašnje sploh. Razvijal Je svoje zelo trezne ln živllenjske misli ln poglede na reševanje naših agrarnih problemov v osvobojeni domovini. Videlo se mu je. da resnično pozna življenje dolenjskega kmeta in da ga ima rad kot delovnega človeka, ki mu 1e treba pomataM. da bi se dvignil Iz zaostalosti V osnovnih vprašanjih bodoče agrarne politike sva se prav zaradi njegovih realnih nogipdov na stvar zelo dobro skladala In se dogovorilo za lzmenlavanle misli. Razgovor *va končala v nalprisrčnelšnm vzriušlu.. Sredi trde noči smo se razšli Gregor in Slavka sta se od-nravUala Se to noč preko Krke Slavka se le kar nekam težko poslovila od nas, zlasti fte od mladega študenta JoŽ.e*a Povš°-'a. lepeea fanta z velikimi otožnimi očmi Sknoina ki Je ostala tostran Krke. se je podala proti Faleskinijevi opekarni. Mladi Jože, ki je od nas vseh najbolj poznal ljudi in pota, naa je privedel v mrzli noči do opekarne. Oglasila smo se pri domačem hlapcu, ki je bil zaupen človek in ki je preskrbel za naše aktiviste nekaj kilogramov soli. Povabil nas je v svojo skromno izbo. da se malo po-grejemo. Zagotavljal je. da lahko mirne duše malo zadremije-mo ln nato rano zjutraj krenemo proti Dolnja Straži ter naprej v gozd. Dodal je. da Italijanov iz Straže ni videl že dva meseca. Res smo legli po klopeh, mizj in stolih in naprosili hlapca, da nas pokliče ob petih zjutraj. Bilj smo močno utrujen: in takoj smo • zaspali- Morda smo spali kake štiri ure, ko nas je že prišel hlapec buditi. Tiho smo vstali in zapustili gostoljubno sobo. Zunaj smo se formirali v kolono po eden, na njeno čelo Da je spet stopil Jože, ki nas je hotel vod.iti do Dolnje Straže k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za njim je stopal Silvo, v sredini Mica, za njo pa midva ? Maksom. Bilo le lasno nebo, polno zvezd Jutranji zrak le bil oster in čfsto miren. Pred seboj smo videli nekaj lučk. ki so nam mežikale iz kmečkih hiš v Dolnji Straži Korakali smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto -Ftraža Naenkrat 'e Mira za. držala svoja dva soseda Boka in Silva ter prisluhnila šumom od vasi: »Fantje, slišim tiho govorjenje Italijanov v bližini! Počakajmo malo, da vidimo, kaj to porno* ni!« Vsi smo prisluhnili. »Ne bodi paničar! Tu jih nI bilo že dva meseca«! je zavrnil Mico Jože in krenil naprej. Vsi smo korakali za njim in prispeli že skoraj na cesto Straža—i Novo mesto. Naenkrat poči čisto iz bližine strel iz puške, »Tovariši, naprej po cesti in za vasjo v hrib!« zakričj Jože. »Nazal tovariši, proti opekarni« zavpijem jaz. Stekli smo vsi skupaj za njim še nekaj desetin korakov po cesti v smeri Novega mesta, kar se vsuje na nas strahovit ogenj iz pušk, mi* traljezov in minometov. Prileteli smo naravnost na sredino močne Italijanske zasede. Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen ln ni mogel več naprej. Nekaj trenutkov za njim se je zrušil Jože Povše. smrtno zadet naravnost v glavo. Italijanski vojak: so planili iz zasede proti nam. Mico so zgrabili živo V bližini To*et0 Slaka, ki se je vrgel sam na bombo, poprej pa še zaklical: »Pozdravite mojo mamo!« NI hotel ž!v pasti v sovražnikove roke.' Ko so prišli do njega Italijanski oficirji, so se odkrili in dali priznanje njegovemu herojs'vu Midva z Maksom sva tekla • '•esle nazal naravnost nroti gozdičku za ooekarno Bila sva venon-io.- n^d ■•••■janitn oen^m, (Nadaljevanje na 4. strani) j •.Otroci živijo nadstropje niže" >Spet imaš vse svoje Igrače Razmetane po tleh!« se razjezite, ko vam otrokovi predmeti fcastavijo prtost p.ohod. Neraz-|>oloženi mu ukazete, naj takoj Vse spravi: na svoij prostor. Po-tnlslile pri tem, če sve prav s*o-»fili? Ne le, da niste prav storili, celo veliko 'kravicu s\e nai/edili t>trčku. lišiti pedagog, ki je ugotovil, »da otroci žive nadstropje niže kot odraziti.« — Ce »e na *fcf«u*w jju-vmemo še k uvodu članka, t|>-novimo, da ste storili otroku krivico zato, ker ste mu z jeznim ukazom podrli njegov fan tainjski svet, ste mu r|xlrli to, kar je tako vneto snoval in gradil, da DAM n: opazil, da je Kako O, vats vziie-imirjevaio, ce b- vam kdo ukazal, da pospravite vse stvari z mize. Gotovo bi se uprli, da je miza vaš delovni prostor in da vam nihče ne sme prepovedati, da bi tu delali še naprej. Otroku pa so tla to,, kar je vam delovna mi-ea. Majhni, gibčni, nenehno ne-|qaj snujoči, pjutrebujejo za svoje izživljanje mnogo prostora, ln ker so hitno na Meh, je pod Ti i'hov delovni prostor, /ato je c|>bro označil otrokove navade Dolenjski tečaj v nemškem mesečniku V lanski julijski, številki fnesečniika »Gleichheit« — Das jBlatt der arbeitenden Frau (»Enakost« — list delovne žene), ki ga v Bonnu (Zahodna Nemčija) izdaja predsedstvo nemške socialdemokratske stranke, je v rubriki »Pri nas na deželi« izšel zanimiv članek o potujočem gospodinjskem tečaju v Sloveniji. Član-kar opisuje pomen takih tečajev, prenos tečaja iz Am-brusa v Dobrnič, pomoč OLO in okrajnega sveta za kulturo in prosveto v Novem mestu pri vodstvu tečaja, zanimanje deklet in žena za izobraževanje in pod. Pod člankom je pripis »Iz Naše žene«, nikjer pa ni povedano, da se to dogaja v Jugoslaviji. V isti številki revije je objavljen tudi Članek o vzgoji otrok na Francoskem, vsi ostali članki in prispevki pa so iz življenja tn dela nemških delavskih in kmečkih žena. iapn izhod. To gotovo storili zato, ker se nste ppglobili v otrokovo igro. Zadnja lela oe te kip kot drugod v svetu tudi pri nas z veliiiko vnemo pedagogi, psihologi, mjentalm higieniki poskušajo približati otrokovi du-ševnosti razumeti otroka ter mu preko stiaiiiev pomagali da gre lepše skozi žvljenje. Prav zaradi te vneme ■'erje'.no tudi imenujemo 20. Siole'jte — stoletje otroka. Kaj vse sio znanstvenifoi ugotovili in kaj menl.to. bomo razpravljali v člankih ki bodo š«j izšli. Danes ostanimo pru tem kar obeta naslov. Otroku čist in miren prostor za igranje! Sedaj, ko gornje veste, s'.ie morda sklenili, da ne bojte v 'jpioče tako kruto iztrgali otroka iz igre. Ne le to, tudi omogočili mu boste, da se bo lahko nemoteno in varno igral. 2e majhnemu otroka, ki bo silil iz posteljice 'n stajice, boste pn-praviiiH I'(liček za igranje. Za to mu izoVlaj.te veliko, plosko blazino, slično tistim, ki jih imajo v telovadnicah. Oblecit^ jo kot pernico, da prevleko o-perete čim je i*m«" ">r aftk jo prevlečete s polivinilom ali voščenim platnom, ker pa je taka rprzsla, a se da laze čistiti, pokrijte pretko nj"» tanko odejo. Prostor, kjer je otrok večji del dneva, naj bo poki it s prepro-flo, da je otroiku topleje Ne dovolite nikomur, tudi otroku ne. da hodi s čevlji, ki se jih drži blato, prah in mokrota s ceste s tem pa tudi neštevilni bacili, po tem prostoru. Ker žive ovrooi nizko pri tleh, mora biti tudi pohištvo za otifj-ka primerno majhno. Morda ugovarjate, da ne zmorete izdatka za to. Ce pa bi preračunali, .koliko vam oti(nk nehote poškoduje vaše mnogo dragocenejše pohištvo, bi uvideli, di je boljl?, če dobi primerno ceneno pohištvo v svoj Iht. Nfteki stolčki, zlasti nizke pručice, kot jih vidite na naši sliki, so posebno pripravni. Troje pručic naij vam izdela mizar tako, da bo vsaka nekoliko manjša. Pospravljene ne bodo zavzelo mir J igo prostora, otrok pa ?ic bo mnogo ur zamot';.l z njimi. Na njih bo sedel; zvezal jih bo* predstavljale mu boo> vlefc; ništavi! bo drugo vrh druge: sam «ehi «e ^rt*T r*»-»n. graditelj; spravljal bo vanje svoje igrače, deval spait punčko. m"^vod'ca ;ifd Ce mu ne moremo nabaviti trdi mizice. prit.rd:«mo v nekem kotu. ki ima pravo osvetlitev, na steno trioglatio dieško. Ko bo r--sel, bomo pomikal' đeiko na* v)z,gor toBko, da O? vedno prav vsoko. Otrok bo >ob tej ero-*taivni fntafoi delal naloee lahko Pe v osnovni šok. — izda+leik ro takšen proviizoričen kos p^ Vnštva* se torej 'izolača. Otrok bo pri igri tn delu na tej mizici imeil mir. odra-sl! ga nr> bomo preganjali, da rabimo mizo za na*e delo — in to je pra-tako važno. igrače na) »<>b.ro osvetljen, dobro ogrevan, da ga moramo dooro čistiti, pa-taiti, da ne bo pitepiha in vlage. Cim lepše bodo otroci živeli v svojem »pniitličju«, čim manj jih bomo sfairš! +F; 's«* mmmmm \\ ,ve.m kotličku, iem legati uo njihova mladost. To pa je pogoj, da bodo znašli v srečne ln zadovoljne ljudi. Kadar si nabavljamo za gospodinjstvo nove kose pohištva, je važno, da poizvemo, kaj pravi o njih sodobna znanost o gospodinjstvu. Vedeti moramo,' da se dandanes bavi z delom gospodinje in z načrti, kako bi ji olajšal, težaven poklic, mnogo strokovnjakov. Medtem ko ■imo doslej likale vedno tam, kjer je pač bil prostor, si bomo morda prej ali slej omislile pripravno likalno desko, ki naj ima sledeče mere: postavljena .naj bo tako, da bo od tal oddaljena 86 cm, kar je za srednje veliko postave Beseda, dve o psih, mačkah, ptičih in ribah najprimernejša višina, če stoje likamo. Dolga naj bo od 130 do 150 cm. Kjer je v steno vzidana omara, — žal jih je i v mestu i na deželi še mnogo premalo — damo likalno desko izdelati tako, da jo vklopimo v omaro Potem je važno, da likamo t:3m, kjer nam bo svetloba padala z" leve strani, prav kot pri pisanju. O&i bomo manj utrujale, delo pa hkrati lepše opravile. Mizar nam more izdelati tudi pripraven pripomoček za likanje rokavov. - Dolg je do 50 cm, širok pa 20 cm. Desko in ro-kavnik prevlečemo z ostanki odej, preko nj.ih pa napnemo koteninasto krpo ali dele rjuh. Za likanje vezenih prtov, prtič- Razen zelenja in cvetja človeka najbolj povezujejo a prirodo nekatere živali, ki tudi dandanes še žive pretežno v stanovanju in bi jih v glavnem našteli vse, če bi spregovorili o pMh, mačkah, ptičih, ki žive v ketkah, in ribah v malih akvarijih Čeprav pes ne spada v prostore, kjer večidel živimo, vendar pogosto naletimo na nje v stanovanjih, še bolj pogosto pa v bližini stanovanjskih zgradb kot pse čuvaje. ■ Namen teh vrstic je zato, pregledati, če z našimi živalmi prav ravnamo. Kjer je pes stal- DOLG KLEPET Predelojmo in očistimo šivane odeje Šivane odeje, (znane pod imenom, kovtri) uporabljamo mno^o !et, nekateri kar vse življenje»eno in Isto, dokler dobesedno ne razpade. Ker pa je pogled na tako fcamaščeno in potrgano odeio zelo neprijeten in se v njem nabere najrazličnejša nesnaga, ki io le s krtačenjem in stepanjem ne moremo očistiti, je zda.], v zimskem času prav, da jo predelamo in temeljito očistimo. Odejo sparamo in vrhnje blago operemo ter zlikamo. Ker so verjetno o
  • lf»t>Ktm»KIIMIH<«HtH»IHIII>ttMWWtHHH......,IIM»»>t*m...... 80-letnica prost, gasilskega društva v Novem mestu Tako rekoč pred vratmi je že ta visoki jubilej. Društvo se nanj že marljivo pripravlja. Izvoljen je poseben pripravljal- KUD Medvenjak je bilo delavno Č'mj KUD Med'vednijak v Drag. so ,^,1,1 občni zbor. Na looru so ugorovilii uspehe dosežene v preteklem letu, razpravlja, i .pa so tudi o pomanjkljivo-etiih. Največ uspeha imajo igralska sekcija in tamburaški zbori. I^elo .poteka ločeno po pododborih _ dirusrva, zaradi oddaljenosti vasi. Ig.ral.ika d.ružina na Travi je :ime'a v t preteklem letu več go- požrtvovalni članici, učiteljici na Travi, Vreček Nadi. Pododbor v Podpreski je Imeti tudii več ;iger, vendar niso gosto-vaili drugod. Igralska in tamburaška sekcija sta dosegli .mnogo uspehov v kvaliteti. Pododfoor Podoreska zelo pogreša toy. Pej-nov'čevo, posebno ipa peski zbor, kj rje sedaj brez pevovod je. Zelo pohvalno je za društvo, da so za •tov-amj v drugih krajih. Najbolj ' vse državne praznike pripravili u;poia Jigra je bila Matajev Ma- pester kulturni spored. t"'a, ki so jo večkrat ponovili. Na kraju zbora so izvolili nov Tamburaška zibor je uspel v krxt- upravna odbor. Trdno smo prele em času toliko, da lahko nasto- pričani, da bd njihovo delo v tem pa na vsaki prirediitvi. Na Tra- letu se u i resnejše, v ponos in v: imajo tudi ljudsko kni&nko, zaba.vo vsem pirebi'vailcern tet v katero člani marljivo obiskujejo. razvedVsIo in kulturni dvig ravni Za uspeh pripada velika zasluga sainih članov društva. Vsem, ki vprašujejo, koliko stane mali oglas v DOLENJSKEM LISTU: Oglas, ki ima do 10 besed teksta, stane 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda pa še 12 dinarjev. Oglas lahko naročite osebno v upravi lista v Novem mestu, lahko pat udi po pošti. V zadnjem primeru napišite ustrezno besedilo in priložite odgovarjajoči znesek v znamkah ter pošljite na naslov: UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO poitni predal 33 Vsak, kdor želi pismeno naslov malega oglasa, naj priloži v znamkah 30 din za odgovor. Naročniki DOLENJSKEGA LISTA imajo pri naročilu malega oglasa 50 odstotkov popusta. ni odbor z vsemi potrebnimi pododbori. Celotna prireditev bo zelo obširna; sodelovala bo tudi okrajna gasilska zveza in tako bo vsa prireditev velik dolenjski gasilski festival. V Dolenjskem listu bomo pri-občevali vse glavne novice o pripravah te velike in pomembne gasilske prireditve in tako podeželska društva vsega okraja sproti seznanjali s pripravami, ki se tičejo tudi njih. Tudi druge objave društva in OGZ, ki smo Jih predčasno prenehali objavljati, bomo spet poživili, tako da bodo vsa društva spet poučena z vsem delom OGZ. Zato vabimo vsa gasilna društva v okraju, da si Dolenjski list takoj .naroče, saj bodo na tak način najhitreje obveščeni o našem delu. IZ RIBNICE NA DOLENJSKEM V ribniški dolini razsaja velika epidemija gripe ln zaradi tega je v Splošni ambulanti v Ribnici vsak dan nad sto novih bolnikov. V nekaterih družinah je tudi po več bolnikov, -te- Vabimo podjetja, da prispevajo svoje izdelke za veiiko nagradno žrebanje za člane Prešernove družbe. Zaradi široke publikacije darovalcev je to tudi velikega propagandnega pomena za podjetja v Predgrađu Dve starejši ženski sta oni dan šli iz zadružnega doma, kjer sta bili pri ktno predstavi. Med njima se je razvil tale pogovor: »Na, poglej, koliko razvedrila ima današnja mladina. V naših mladih letih tega ni bilo. Oh, ko bi bila še kdaj mlada, to bi znala izkoristiti vse te možnosti za izobrazbo in razvedrilo. Ta film mi je prav ugajal« »Vse je res, kar praviš,« je menila druga, »vendar ne morem razumeti današnje mladine. Med, vsakim odmorom drvi iz dvorane in se z ropotom spet 'vrača, ko film že vrtijo. Kaj misliš, malo drugače bi se pa lahko obnašali mladi ljudje. Morda se bodo kdaj tudi v tem poboljšali. Saj veš, kako je bilo pri prvih predstavah, ko so kar med predstavo kadili u dfcorcmf, da se skoraj ni nič videlo od dima. To so sedaj že malo opustili. Drugod takih razvad sploh msem videla.« »Veš, tega pa tudi ne razumem, da prodajajo v naši zadružni trgovini pokvarjeno moko, da je ni mogoče porabiti za peko kruha. Zakaj neki ne poiščejo krivca in ' ga pokličejo na zagovor. Pa to sem te mislila vprašati, zakaj nisi prišla zadnjič na sestanek zadružnic, ko je bil v zadružni pisarni?« »Ja, kako naj pridem, ko pa zanj sploh vedela nisem. Saj me ni nihče obvestil. Kaj pa ste govorile na tem sestanku?« > »O, veliko stvari. O gospodarstvu, naprednem kmetijstvu in še posebej o gospodinjstvu ter drugih podobnih zadevah. Skoda, da. nas je bilo tako malo. Drugič te bom jaz obvestila, le pridi! Zdaj pa lahko noč in spet drugič kaj.* Rj. D0HN3SK! OBVEŠČEVALEC KINO ■KRKA« — NOVO MESTO: od 2. & marca: ameriški film »Kadar žene ljub Jo«. — Od 6. do j. maica; angleški fi-lm »Maggle«. DOM JUA — NOVO MESTO: od 2. ck> 4. marca: francosko-mehi-6ki film »Oholi«. — Od 6. do 8. marca: biaziljski film »Razbojnik«. ČRNOMELJ: od I, do 4. marca: avstrijski fttm »Zapeljive zvezde«. — a m 7. marca: francoska ftdOl ».letniki«. KOSTANJEVICA- 4. marca: avstrijski film »Jaz ln moja žena«. TRBBNJ1: 3. ln 4. marca: ameri-s*1 film »Ženske prihajajo«. — Fvedslavl v nedeljo ob 14 ln 16. MOKRONOG: 3. In 4 marca: an- glcsk. ft]m »veseli Norman«. ŽUŽEMBERK- 3. ln 4 marca: JU* _*osk»vanski rllm »Ke-kec« POI.ICNTSKE TOPLICE: 2 ln 4. marca: francoski film »Umor«. CHAD/vc; 4. mar^a: nemški film »"vojehn«. — 7. marca: francoski Ilm: »Državni sovražnik št. 1«, DHA.GATUS: 3 ln 4. marca: fran-Jrts f,!rn »PlaClie za strah«, LOSKl POTOK: J. ln 4. marca: ameriški film »American v Parizu«. D<»l-. TOPLICE: 2. maroa; Iran. cosk film »Umor« 4. marca: Ju-goR ovans.kt film »Anglija : Jugoslavija, (tekma leta) Predsta. va ob Ig.30 url< mali g g i \ s i KMETIJSKA ZADRUGA POD-JBOC.TE pri Kostanlovei razpisuje mesto kn|!F-,vodJe Nnstop službe takoi. Plača no dogovoiu Pismene oonudbe posinte na gornji na-ilov ''['^AM: radio aparat. mo«ko kolo okopaituk lahke sani. kobilo, staro jpf|,.m |pt (deset .mesecev brela* Potov* *e pri ofč" ku rranflU, Rree Vrv 24. p Smlhel p- N^v^m mestu 10. Frn»TMP.iA IMA 1* I* giib.H lovski po« lazbefar svetlo-flev* b^rve. si|*| n« Ime Clsm-Is'Wa dne Je b'l opn^n v Novem mr-siti v koloriHI Krtor o Mem ka1 ve. nm rn» obvesti ali ml «a vrne v-, naRrndr, na naslov* Po^r-vln« P-snc L,>čna Stev 12. p No- rnnr»4M dvo-stnnov-mlsko hlio v N«->'*em me«»u nn Cesti herolev Pf>mj'"he na c-v-'nv v nnrivi lista pnODAM NTtvo v Pr*M1nu. — p,, zve ie nr! K'>-n Mihno!) Kar- Hlpv 7 N"«" mesto Mlnrflncl In mlndlnkel V marcu bo 7.a^Hfl d'-'att padal-f/k.) grmoi Ae-rnohibp N ivi m-sto f..<,.p,4".s bo tečf>l v Novem meitu |H Šentjerneju, — Vse llub'telje kT«kčiub viiav ia tiU-te, Ju knajo vesel 1e do padalstva prosimo, da se prijavijo pri Branetu Papežu ali Pa v pisarni Aorokluba v Jenkovi ulici l-III (stara gimnazija). Prvi sestane^ padalske grupe bo 5. marca 1966 ob 18.30 v prostorih Aerokluba. Prijave za tečaj v Šentjerneju ■prejema Vida Hladinova, uslužbenka Telekomunikacij. - Tečaj prične v mesecu marcu. Vstopajte v nafte vrste, okrepimo JAtevilo čuvarjev neba! Uprava Aerokluba. ZAHVALA Ob prerani smrli našega ljubljenega soproga ln očka JULIJA STAMPOHARJA nosilca spomenice 1941, se zahvaljujemo vsem, *kt 90 nam v tem težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli so-lalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZR. ki je pripravila tako lep pogreb, vsem darovalcem cvetja, govornikom za tople poelovilne besede, metliški godbi in prav vsem, ki sočustvujejo i nami. — Žalujoča žena Jelka t otroci in ostalo sorodstvo. Iz novomeSke porodnišnice Pretekli teden io v novomeški porodnišnici rodile: Strnad Justina If Krtine — deklico Klrmenrič Martina z Ravnega - d'.*klleo. Kobe Am»ela t Vrha pr, r>ol?u — deč>ka. Senlc« Polda i?. Dol. Pol ta — dečka. Krovs Stavka |l rV'\1ic — dečka. Breeant Ana iz Poijanc — deklico, Obranovi*1 M.-irlja t Kužlja — rt"kl!eo, Cunk Ana iz Birane vati — dečka, Kofalt Marija iz Se_ mlča — deklico, SkerlJ Marija iz Novega mesta — deklico, Zrn Anica iz Trebnjega — 2 deklici, h *u -Ant«niJa iz Ljubljane -□eoKa, SeRa Terezija iz Vel. Oreh-ka — de-cika, Dim Ana .iz Trbin-ca — deftka, Skrubej Pepca iz Šentjerneja — dečka, Bevc- M I. ka iz Novega mesta — dečka in deklico celic Ida z Laz pri VrS-nm sel..h — deklico. Papež Fran_ eiyka i Mirne - deklico, Zagore Jozera iz Javorov ce -» deklico, Sen'ca Valerija lz Meniske vasi - aeeka, Por^ek Mihaela Iz Jur-ne vasi _ dc-kllco, Bokan Terezija z Rese — dečka. KRONIKA NESREČ ZakrajSek Ludvik, sin upokojene^ z darja iz Starega trga. je pri smučanju padel in" si poškodoval desno nogo. Medle Jože, sin posestnika iz Novega mesta, te pri telovadb- padel In se uda.-ni v levo roko KoSak Avgust, rnizairski vajenec iz Druž neke vasi, je doma padel in si poškodoval levo nošo. RetelJ Anton, po. sestni.k ,z Jol6kovec, si Je v gozdu P,rl nnnravljanlu drv z verigo poškodoval prst desne roke Saje-vlc Nađa, iena VPterinarJa fz Novega mesta. je doma padla in »i poftkodavala ievo nogo Sopčič Mirko, sin strojnega kovača lz Kanlžance. je padel pri smučanju ln si poškodoval levo koleno. Plut Mat Ja, sin posestnika Iz Krvav&Je^a vrha ge Je na vas! smučal, prt tem pa mu Je skočil na hrbet Tone Skarja m mu poškodoval desno nouo. Pavftlč Rudolf, pos"fltnlk z Vrha, se Je doma pri delu usekal g sekiro v levo nogo LeSnjak Ciril, sin vla-kovodie Iz Smlhela. )e padel n si prosv. društev. Sledilo je poročilo blagajne (Bogo Komelj). gospodarsko potožilo, medtem ko je Niko Pavlic poročal o potujočem kinu in ©jegovem delu. V 15 stalnih kino dvoranah v okrarju je 3200 sedežev; lani je gledalo v teh divoramah predstave skoraj pol milijona ljudi. Z 2 potujočima kino proiektonjema je okrajni odbor Ljudske prosvete priredil 220 predstav v 29 krajih, pri čemer je imel nad 22.000 obiskovalcev. Bilo je tudi 30 predelav 5 strokovnimi in poučnimi filmi. Poleg manjše ročne tiskarne in knjigoveznice je odbor uredil tudi foto laboratorij ra dela v lastni režiji. Korefeirat o knjižnicah j« imel Bogo Komelj. ki je dejal, da je v okraj,u po nepopolnih podatkih 40 ljudskih knjižnic z nad 21.400 knjigami. Prirastki v knjižnicah pa so redki, dasirav-no je okr. svet lani razdelil podeželskim knjižnicam za 392.500" din novih knjig. Predlagal je vrsto ukrepov, o katerih bomo v kratkem v našem tedniku posebej poročali zaradi aktualno-ati knjižničarskega vprašanja v okraju. Več skrbi za Idejno vzgojo članstva Tz razpravljanja posnemamo naslednje glavnejše misli di-•kuntantov: Igranje zabavnih in poučnih iger samo sebi nI namen — tudi z njimi hočemo naše*ljudi vzgajaiti, jim kazati novi čas in varovati pridobitve NOB. Prirejanje iger na takozv. ceirkveme »praznike«, ki so navadni delavniki, nima s socialistično miselnostjo, ki mora prevladovati v naših društvih, nič skupnega. Odbornikom in članom društev mora biti jasno, da paktiranje in »oglašanje s takimi »prarzniki« zaradi morebitnega finančnega uspeha v blagajni društva ni združljivo z načeli socialistične kulture. Idejmost se kaže pri nekaterih d-uštvih v kal čudni luči. Folklorna skupina iz Preloke je imela čas na pr. za podoknice fupniku za njegov godovni dan, »ni pa imela časa«, da bi »obdelovala na občinskem prazniku na Vinici! Drugje spet še vedno leze na dam razna plaža iz starih mežnarskih zalog, igrajo razne »Začarane ženine« in pod., organizacije, prosvetni delavci in drugi pa ob takih pojavih ne pomagajo s pametnim nasvetom in predvsem s konkretnim sodelovanjem. Premalo je še budnosti, kaj je in kaj ni socialistično, kar se igra, poje, govori in daje na odrih in pod. In vendar imajč društva za tako vzgojo vsak hip nešteto priložnosti. Društva zanemarjajo tudi redno prijavljanje prireditev na tajništvo notr. zadev. Vso pomoč tečajem in ostalim glavnim oblikam izobraževalnega dela! Sle-jkoprej je in ostane poglavitni cilj dejavnosti vseh naših prosvetnih društev izobraževanje ljudi. Zato morajo društva izobraževalnim panogam svojega dela dajati popolno prednost, vso podporo in tudi materialna sredstva. Različni tečaji za izbraževanje deklet, žena in gospodinj, predavanja, ljudske univerze, filmske predstave, knjižnice, kmetijsko-gospodarski tečasjj in pod. prireditve so osnova tega izobraževanja. Tako naj n. pr. knjižnica nadaljuje tam, kijer je šola nehala. Tečaj bo nadaljeval pošolsko izobraževanje, zaključna prireditev tečajnikov ali tečajnic pa bo manifestacija njihove sposobnosti in pripravljenosti; da s takim delom nadaljujejo tudi po tečaju. Ogromen pomen ima prikazovamje poučnih in strokovnih filmov v krajih, kjer ni stalnih kino dvoran. Veliko lahko napravijo šole z diaprojektorji. Za vse to morajo vedeti tudi občinski ljudski odbori, kmetijske zadruge, pcilitične in ostale organizacije, da bodo s skupnimi močmi in enotnim delom podpirale in razvijale izobraževalno drfnvnoet v svojem kraju. Igranje iger, prirejanre koncertov, ra^i nastopi ;td. so drugotnega pomena, *o že bolj uživanje kulturnih dobrin in razvedrilo po težkem delu — osnova za to pa je izobražen človek, ki bo vedel, da pomeni socializem lepši jutrišnji dan, večji kos kruha in boljše življenjske pogoje za našega delovnega človeka. Ne moremo dovolj podčrtati, kako važna je pri vsem tem delu prevzgoja človeka, za katero so odgovorni vsi naši komunisti, socialisti, vse naše organizacije, ne pa samo prosvetna društva. Vsa naša prizadevanja morajo biti usmerjena v to, da bo izobraževanje naših ljudi socialistično, vseskozi napredno, da bo usmerjeno v neposredno odločanje pri razvoju naše skupnosti. Dolžnost centrov za večjo pomoč okoliškim krajem Delegat Svobode Kanižarica ing. Branko Peternelj je v plodnem prispevku poudaril vlogo kult. prosvetnega dela med delavstvom v naših industrijskih krajih oz. mestih. Kolektivi moraiio oceniti delovno silo. ki prihaja in odhaja z dela, svoje delavce morajo vzgajati, da bodo le-ti prenašali na vas npioredno misel. Prav v kolektivih je tudi največ možnosti, da zaživijo Svobode, da jih delavci sami vzdržujejo in poskrbijo za to, da ne bomo vedno ugotavljali samo zimskega, »sezonskega« prosvetnega dela, nato pa 8 ali 9-mesečni molk. Vsak izlet v naše zgodovinske kraje je treba združiti s prosvetnim — političnim poslanstvom, treba je poskrbeti, da bodo predavanja na ljudskih univerzah življenjska, privlačra. zanimiva. O pomoči mestnih in delavskih društev podeželju je bilo v zadnjih letih precej razpravljanja, vendar na te romoči v prtifeM še ne vid,:mo. Prizdraviti je treba zato pripravljenost ka-nižarske Svobode, ki je uredba lutkovni oder in hoče prirediti lu+karski tečaj, nato pa nastopati po Beli kraiini in igrati pionirjem in cicibanom. V Novem me*$u bi bil pogreben že dolgo pričakovani tečaj za reži- ranje, maskiranje in pod. gledališko ustvarjalnost, pa se tudi o tem vse preveč razpravlja, manj — včasih nič — pa naredi. Občinski svoti naj bi zato poslej bolj skrbeli, da bi večja društva gostovala tudi v manjših krajih, kjer ljudje le redkokdaj vidijo dobro igro ali slišijo lep koncert. Njihova naj bi bila tudi skrb za ustanovitev nekakega občinskega prosvetnega fonda, kamor bi se stekala pomoč za izobraževalno delo društev. Med ostalimi pametnimi predlogi skupščine naj omenimo še predlog E. Jazbeca o ustanovitvi enoletnega pevovodskega tečaja v Novem mestu. Brez pe-vovodij bo težko razvijati pevska društva, katerih pa je če-, dalje več. Manjša prosvetna društva bi kazalo združiti (Stranska vas — 7 članov, sosednja Birčna vas pa ima KUD Partizan; oboje bodo združili v eno društvo s primernim nazivom). Delegat republiške Zveze tov. Jazbinšek je opozoril med drugim predvsem na okrepitev Izobraževalnega in vzgoinega dela v društvih, na vključevanje mladine v društva in njihova vodstva, na večie sodelovanje izobražencev v društvih in na nujno potrebno znatnejšo pomoč knjižnicam. «■ Pole>m ko je bil razrešen sfa-ri odbor, so delegati izvolili 27 članov v novi plenum okrajnega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društvih in 3-članski' nadzorni odbor, sekretariat pa je po skupščini izvolil za nove«-ga predsednika okr. sveta Toneta Eeleta, *za podpredsednico prof. Tatjnno BeJopavlovič, za tajnika Lojzeta Kastelica in za blagajnika B. Komelja. Sk'eoi, ki jiih je sprejela skupščina, bodo resno napotite za bodoče delo Ijudskcoroivetnih organizacij v okraju, ki morajo čimprej, kakor je dejal novi predsednik, dohiteti usmehe v gospodarskem razvoju Dolenjske. V Beli krajini so dobili lutkovno gledališče DPD Svoboda v Kanižarici se je bilo tuđu vključilo v praznovanje tretjega občinskega praznika črnomaljske občine: prizadevni kanržarski rudarju so odprli luti kovno gledališče, k. je za sedaj prvo v Beli krajin:. Žrtvovali so precej časa in truda, tako za izdelavo odra kot za vaie, saj je bilo treba začeti povsem znova in na nitkah viseče lutke niso hotele kar takoj ubogati težkih rudarjevih rok. Največ zaslug za novo belokranjsko lutkovno gledališče ima delavski svet rudnika, ki je prispeval vsa potrebna materialna sredstva, in požrtvovalni direktor rudnika ing. Branko Pe-ternelj, ki je omogočil uresničiti večletno zamisel kanlžarske Svobode. Otvoritvena predstava — -16. februarja v Kanižarici in 17. v za sceno. Osnutke za lutke je izdelal partizanski slikar Niko Pir-nat, iz lesa iztezal pa kipar Lojze LavriČ. Karton za kulise so prinesli kurirji s Štajerskega, barve so dobili i:z Trsta, kostume je pa izdelala iz blaga angleških padal Mirna Pajkova. Partizanske lutke so razveseljevale borbe brigad*.n prebivalstvo po vsej Beli krajini in še čez Kolpo tja do Delnic; sedaj jih hrani Muzej NOB v Ljubljani. Nadaljujoč kulturno tradicijo* I«z hudih dni naše osvobodilne borbe bo lutkovno gledališke iz Kanižarice s svojim zložil jiv.ra odrom ter z »Jurčkom« razveseljevalo Belokranjce, zlasti pa cicibane in pionirje. Čast rudarjem, ki so sklenili, da bodo še letos s pomočjo k uit u mop ros vernih svetov občine Črnomelj in okraja Novo mesto organizirali splošni rečaj za lutkarje in tako pomagaJA širiti lutkovno umetnosti Tokrat: 844 rešitev Crnomiju — je i^re dno uspela Oder je izdelan skrbno, okusno in tehnično res izvrstno opremljen. Scena je bila pooolna, igralci pa so se do kraja potrudili. Nastopili so z igrico »Jurček .n trije razbojniki« — razbojniki ponazorit ie jo nacista, fašista in belogardista. Ta igrica ni bila izbrana kar tiavdan, ampak kot spomin na čase NOB. Belokranjski lutkarji hočejo nadaljevati delo zgodovinskega partizanskega lutkovnega gledališča, ki so ga bili leta 1944 ustano*vilj v Crmošnjicah člani centralne tehnike CK KPS. To gledališče je nastopilo prav z Igrico »Jurček in trije razbojnik.;«; napisala jo je slikarka Alenka Gerlovič in naredila tudi načrte Na nagradno križanko »6 let Dolenjskega lista« je do 25. februarja odgovorilo 844 bralcev našega lista. 26. II. 1956 so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. Mervar Milena, »Novoles*. Novo mesto, Ragovska 13. — 3.000 din; 2. Oblak Matija, učenec, Novo mesto, Kristanova 11. — 2.000 dinarjev; 3. Repar Ana, Dvor 12., p. Žužemberk — 1.000 din; 4. Žagar Zđravko, Dom IKŠ— TAM, Maribor 5., Tezno — dobi v polusnje vezano knjigo: Ra-belais L., Gargantua in Panta-gruel; 5. Prus Anton, Črnomelj 21 — dobi knjigo: A. Daudet, Tanta-rin iz Tarascona; 6. Kuhelj Alojz, Šmarje 18., p. Šentjernej — dobi knjigo: J Augusta, Lovci jamskih medvedov. li KUD Stane Ker'n v Podbočju si je ustva/h*o osnovne pogoje za nadaljnjo Širšo kulturno prosvetno dejavnost Pred nekaj dnevi so se zbrali čiani prosvetnega društva »Stane Kerin« v Podbočju na redni lemi občni zbor, ki je bil prvi po u-stanovnem občnem zboru druirva. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja in režiserja je bilo razvidno, da je društvo v celoti upravičilo svoj obstoj. Društvo je bilo ob u-stanovitvi brez finančnih sredstev, pa tudi brez ureiene prosvetne dvorane, kjer naj bi hilo središče društvenega delovanja. Dvorano, ki je bila med vojno požgaiia, je domača KZ le zasilno obnovila, zato si je društvo ob ustanovitvi postavilo kot prvo in najvažnejšo nalogo: urediaa notranjost dvorane. V ta namen je pričelo društvo zbirati denarne pri |;evke in material. Iz poročila blagajnika je biio razvidno, da je društvo v dobrem letu oacoja investiralo v prosvetno dvorano nič mamj kot 556.361 din. Tu ni vračunan les, ki so ga kmetje dali brezplačno :m prostovoljne delovne ure požrtvovalnih članov društva, kar bi zneslo zopet 100.000 diin Zbrani denar je bil uporaMjen za ureditev odra, za nabavo zaves, za napeljavo elektrike, z* be-li.enje dvorane, za nabavo b'**:a za h orisan* ter za manjša mizarska, tesarska in zidarska dela. Vendar pa člani s stanjem kakršno je, niso zadovoljni. Potrebno je še adaptirani d've sobi,, kjornaij b; hfa garderoba in knjižnic.", s čitalnico, ki se še stiska v šolskih pios-torih. Nadalje je treba nabavam' reflektorje, primerne peči in druge rekvizite, ki so i gralski družini nujno gxvtrebnl. Usrvainje.nl so osno'vni pogoji z3 širšo kulrurnant-oisvetno dejavnost, uspehi pa so b:.H v pretek li sezoni je sprejel v svoj delovnj program kar zadovoljivi. Upravni odbor celo vrsto predlogov posameznih čiamov. Upamo, da jch bo s pomoči članstva rud; uresničil. O uspehih novega odbora pa drugič kaj vež. -ič. Uvod v letošnje proslavljanje 75-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva v Dolenjskih Toplicah je bil nedavno občni zbor društva. Na sliki: delovno predsedstvo in del udeležencev rešitev križanke »b let dolenjskega lista« Vodoravno: 1, Pozen, 5. Dušan* 10. zloba. 15. Ir, 16. Novo cnestOi 19, Igor, 20 reč, 21. beliti, 22. sosede, 24. Al, 25. teleta, 27. silen, 28. goden, 29. škorec, 32. ZA. 33. korenje, 35. ari, 37. Dolenjski list. 42. otok, 43. ekonomija. 44. tr, 45. bob, 47. Andreja, 48. tri, 49. Erazem, 52. Italijan, 54. rastem. 55. ti, 56. enaka. Navpifno: 1. Piran, 2. orel, 3. en, 4. nobeden, 5 Dolenjska, 6. umit, 7. šetaš. 8. asi. SKNOkola) T(esla), 11. lisica, 12. og«, 13. bodeži. 14. arena, 17. Velenje, 18. os, 23. ose. 25. torek, 26. LO, 28 golobar, 30. kolorit, 31. Rusija. 33. Kotor. 34. ekonom. 36. RK, 37. dober, 38. Ind, 39. Imeti, 40. tjale, 41. Drina, 44. trak, 46. -kes, 48. tja, 50. za. 5L M(atija) T(omc). 53. in. Za vsakega delavca, kmeta, izobraženca knjige Prešernove družbe za leto 1957. Občni zbor PD v Novem mestu Planinsko društvo v Novem mestu sporoča članom in vsem NovomeŠčanom, da bo imelo v torek 6. marca ob 7. uri zvečer v; Sindikalnem domu občni zbor. Niamien planinskega društva ja planiimsio. tur: c:cna propaganda* odkrvanj? in posredovanje krajevnih lepot in zanimivosti novomeškega Okoliša delovnim ljudem Doilenjsike in iz drugiih krajev naše domovine, zaito je želeni, da se občnega zbora udeleži čimveč prebivalcev ter zastopnikov delovnih kolektivov in množičnih organizacij. Kajti le s številnimi člani in prijaitel'ji društva in v sodelovanju z delovnimi kolektivi bo novomeško PD lahko uspešno poipr'ijelo za delo in uspešno izpolnjevalo svoje plemenite naloge v korist delovnemu človeku in v slavo naše prelepe dolenjske zemlje. Načrti prosvetnega društva v Podzemlju Pred kratkim je bil v Podzemlju letni ob:ni zbor kulturno prosvetnega društva, katerega se je udeležilo lepo število članov. Društvo vodi ravnatelj nižje g;mnazije tovariš Zorn. O delu društva je poročal tovariš Franc Molek. Med drugim je poudaril, da uč-iteljstvo tamkajšnje šole nudi društvu vsestranko pomoč. Pač pa ima društvo premalo igralcev za večja odrska dela, to pa ovira tudi majhna in slabo opremljena dvorana. Navzlic temu je društvo lani uprizorilo tri igre, s .katerimi je tudi gostovalo v Gribljah. Priredili so tudi izlet na Gorenjsko za društvene člane. T® ON @N@ I. zimski tabor Rodu gorjanskih tabornikov na Gorjancih (januar 1956) Ob razstavi učbenikov za osnovnošolski bralni pouk od Trubarja do Praprotnika 1551-1869 ■1. februarja 1956 je poteklo deset let od ustanovitve novomeške Studijske knjižnice. Ta Jubilej je knjižnica počastila z razstavo osnovnošolskih beril. V času svojega obstoja je knjižnica priredila že mnogo lepih in Uspelih razstav, naj omenimo le Štiri razstave partizanskega in napi ednega tiska, Kettejevo razstavo, razstavo rokopisov, ki jih knjižnica hran! razstavo dijaških rokopisov, listov in Trdinovo razstavo, da ni*i ne omenimo skoraj Vsakoletnih Prešernovih razstav in občasnih majhnih razstavic. Te Razstave so bile aH v telovadnici osnovne šole. v Šolskem razredu, baraki pod Domom ljudske prosvete. v Sindikalnem domu. v Domu JLA, v trgovskem lokalu podjetja Rog In zadnja v obnovljenem starem gimnazijskem poslopju Sedania razstava pa je v lastnem domu — Studijski knjižnici Jrtirama Jarca v Kresiji. Prvotni namen ustanove le bil da b| za •3«r?eto obletnico ustanovitve razstavili v Piešernovem tednu 1956 kniižne redkosti, ki jih knjižnica hrani. Ker pa Je naiš u«lulbenec prof. I. Andollšek po triletnem raziskovalnem delu zakljiičri' °"oio ra^joravo o osnovošolskih ab^ned-nlk'h Je kolekth' khjlttritce ikie-liti, da b0 ralši -jriredil rarslavo Osnovnošolskih boril. Ta »rr/«*ava zavzema prsebno mesto v vrsti ra-/stav naše i IteSV-ve. nr^ le zaradi te?a. ker Je plod tri.letn"Kq znanstvenega dela. pač pa predvsem zato. ker nam odkrije mare(fca1 noveaa ln marsika-ter"o stva" postavi na svoje me-tftn. RpzstaVo nokaže. da niso bHl ebeer-dmki jzv'rno delo ampak le prirejeni po tu!'h vzor'h in da Ti^ meremn stovoriti o piscih abe-CP'tn'k->v. n»č oa le o orreleval-clh TV^rsIkate^i abecednik v bi t>l!;og"i*'H spiob ni bil zabeležen tn r&zstava pokaže več takih pri- merkov, n. pr. Metelkova prireditev Mai elmerjevcga Abecednika," izdaje 1837, 1843 in 1845. Prav tako je razstavljen Musijev »Navod v bianje za mladost nedeljskih šol«, izdaja iz leta 1839 ah 1840, ki ga bibliografija ne pozna ln Je naš izvod unikat. Enako hrani naša ustanova unikat Istega dela — četrto Izdajo iz leta 1849. Med redke razstavljene knjige spada tudi Bu-kvar za šole na kmetiji; Graz 1825, 3. izdaja. Razstava obsega ves nekdanji slovenski teritorij, medtem, ko se je do sedaj študij o abecednikih omejeval predvsem na bivšo Kranjsko Razstava rma osem oddelkov: meiniki so ah že ustaljene dobe v slovenski književnosti, važni zgodovinski dogodki (Napoleonova Ilirija, Marčna revolucija) in pa trije osnovnošolski zakoni iz let 1774. lflOi in 1869. Razstava Je torej razdeljena: 1) Stoletja pred reformacijo. 2) Ucbenl'ki za bralni poim v dobi reformacije (1551 do ifion. 3) Pripomočki za bralni pouk 1600—1774, 4) Učbeniki za bralni pouk od prvega do drugega osnovnošolskega zakona 1774—1806. 5) Učbeniki od -drugega osnovnošolskega zakona do Naooleonove Ilirije 180«—1809. 6) Učbenik! za Napoleonove Iliri le 1809—1813. 7. Učbeniki 1814—1848 In 8) Učbeniki !IH8—18(19. Obenem razstava po-udaria razvoj pravop'sa tn razvoj knlžiega lezika v zvezi Z borbo za enotni knilžnl lezik. Učbeniki pa «;ri tudi obravnavani z metodičnega. !"terarnoestetskefTA. ie/lVov-netn In tehničnega vidika. Eksponati so aH originali al! pa fotokopije, vseh ]i> 1M in sicer 117 knite odnosno fotokopll. IR fotografij Orireievalrev od Trubarla do Pra-nrotnika. 9 raziskovalcev od Marna do Mala in 6 blbVografov od Codb do dr Mirka RnnlJa. Tolmač k raz«,!*vl ip zelo obširen in zp.o-ičen. Razstavljeno le b".o vse. kap Je dosegljivo, veliko slik prireje- valcev bi bilo treba še razstaviti, toda nis0 ohranjene, Pri doh.h z več izdajami Je bila razstavljena le prva izdaja, ostale pa so bile omenjene v tolmaču. Prvotni načrt razstave je bU večji in )e bila razstava pripravljena za večji razstavni prostor. Ker pa smo se odločili, da razstavimo pod lastno streho, čeprav je prostor manjši. Je moralo polovico gradiva odpasti ln to predvsem katekizmi, ki so do okrog leta 1810 nadomeščali berila. Kot dopolnilo abecednikov za bra.nje Je bila mladinska literatura, tudi ta Je monala odpasti zaradi tesnega prostora. Toda kljub temu Je razstava popolna In nima vrzeli, sai obsega celo Prekmurje. ki Je do sedaj v splošnem še najmani raziskano. Seveda še marsikatera knjižica na razstavi manjka, a Je nismo mogli razstaviti, ker ni ohranjena niti v enem izvodu Kniižnica si le Izposojala abeced nike. da Je pripravila fotokopije, od NUK. Celja. Murske Sobote do Tomaja. N,?ša knjižnica Ima ze lo mnogo beril in lahko trdimo, da ima za NUK v LJubljani najbogatejšo zbirko. Da Je razstava tako lepo ii->Dela, gre hvala načrtnosti nabavne Dolitlke v Itiudil-ski knH*nlc4. ki teži za tem. da si nabavi sleherni slovenski tekst Mnogo iastU| za bogate zbirke novomeške študijske knjižnice pa ima tudi IlubManskl antikvar Štefan Tausig. ki z veliko skrbio zbl rt redke tiske za našo ustanovo Unamo, da bn v nalkralšem času kni'žn'ca uređUi vežo In da bo llurl^a oblast tudi v bodoče knMžn'ct naklonlena — da bo dodelila u«tanovi še sobo — zase deno po n^vatni stranki — ki 1e uriejen* kot klin med h« taln'co in delovno sobo. Takrat pa bo kni'žniea nnkazala InvnosM izbor svojih bogatih zakladov. B. Komelj. dva milijona v plamenih Idir Beiaid iz Lilia je igral na lotcriijii. Ko jc v časopisih prebral, da ni nič zadel, je srečke pusri! na mizi in hčerka jih je skupaj z lupinami pomaranč vrgla v peč. V duugl .zdaji pa so časopisi (prinesli popravek napačno ciskanc Številke srečke in Idr je ugotovil, da je dobil dva m iijona frankov. Bilo je prepozno, kajti srečka je zgorela. Di-rekoilja loterije ga tolaži, da bo dobil denar, če se v letu dni nihče ne oglasi s srečko. ČISTO PO AMERIŠKO Na nedavnem konRresu Indu-strijcev nylon perila v USA so seveda Izvolili tudi — »mis spalna srajca« .. * ko v starih Časih Pred sto in več leti je vsako večje mesto imelo svoje nočne čuvaje, ki so hodili po ulicah in bedeli nad premoženjem prebivalcev. Oboroženi so bili s helcbar-do, za pasom pa so imeli rog, da so v primeru ognja ali druge nesreče zatrobili in zbudil; ljudi. V Podkorenu nad Kranjsko goro jc bil pa nedavno upokojen nočni čuvai Anton Košir, ki je tlo zadnjega časa hodil ponoči po vasi s helebardo in rogom. »Naša vas je več.noma lesena«, jc dejal dotoi.sniku »Vjesnika«, »lahko izbruhne požar, zato nekdo mora čuti. Vsako noč hodim po vasi od desetih zvečer do prve zore . . . Star sem 63 let, imam 32 let službe in je čas, da me kdo 'iinenja. Rad b. že spal ponoči kott drugI.« Pred gostovanjem celjskega gledališča v Novem mestu Za zagrebško »Komedijo« je bilo pretekli teden šentjakobsko gledališče drugo, ki je v mrtvi sezoni poživilo gedališko življenje dolenjske metropole. V kraitkem se bo predstavilo NovomeŠčanom Celjsko poklicno gledališče z enim najboljših povojnih jugoslovanskih dol — z Marinkovičevo »donijo«, ki je v ' Celju in Ljubljani doživela prodoren uspeh. Tovariš Fedor Gradišnik, dolgoletni vodfjn celjskega amaterskega gledališča *n sedanii upravn'k poklicnega g'edaHŠča je sporočili, da so Celtiani priipravljcnl svojo gledališko kulturo nosredov;»+i tud: Dolenjski. KD Dušan Jereb je ukrenil lo vse potrebno. d:i bo v kraitkem prišlo do gostovanja. T. T. Tovariš Zorn je zlasti poudaril naloge društva v bodoče. Predvsem je treba delo društva še pojačati. Uprizoriti je treba še več iger in z morebitnim dobičkom izpopolnjevati opremo dvorane in odra. Prirejanje družabnih večerov, organiziranje raznih krožkov, predavanj, predvajanje poučnih filmov, prirejanje izletov, gojenje vseh vrst športa, izpolnitev knjižnice z novimi knjigami in pod. naj bodo glavna naloga društva. Vse to in vključitev v društvo čim več članov, zlasti iz vrst mladine, so na občnem zboru sprejeli kot sklepe. Hkrati so sprejeli v društvo več novih članov, ki so pripravljeni delati za dvig kulture in prosvete na vasi. Knjižnico bo v bodoče vodila učiteljica tov. Sprajcar-jeva. Določili so tudi način izposojanja knjig iz knjižnice. Na režisersko šminkarski tečaj v Metliko so poslali tri tovariše, tako da ne bodo imeli šentjakobčani so gostovali v Novem mestu V petek 26. februarja so gostovali v Novem mestu člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane s Fodorovo komedijo Uspavanka. Igraloi so zaigrali Izvrstno, bilo jih je res veselje gledati in poslušati; po igralski plati so številne gledalce vsekakor zadovoljili. Ne moremo pa tega reči o Uspavanki sami. Plehki dvomljivi dovtip'i iz časov kraljevo-ogrske honvedščine jn huzarš&i-ne in sladka sentimentalnost (povrhu se to oboje v igri še hudo tepe) je res premalo tudi za lahkotno komedijo, oziroma za gledalca, čeprav noče kaj več kot lahkotnega razvedrila. Vsekakor pa Sentjakobčane še vabimo ln želimo, da se nam predstavijo z boljšo komedijo in nam tako pokažejo svoje še bolijše igralsko kvalitete. težav. Izvolili so nov upravni odbor z dosedanjim predsednikom Francem Molkom na čelu, prav tako tudi nadzorni odbor. Novemu upravnemu odboru želimo veliko uspeha v korist kulturnega razvedrila in dviga ideološke ravni prebivalstva tega okoliša! I. U. OGLE KONEC PRIJATELJSTVA V nekem danskem časopisu, med ženitveni mi sporočili, sta. srečna novoporočenca sporočila javnosti malce dvoumno noinco: »S to najino poroko se je končalo prijateljstvo, ki je trajalo še iz Šolskih klopi .. .t CARINIKOM POD NOS Trgovinska zbornica v VVi-chiteju je za novo leto podarila uradnikom carinarnice prelepe bonbonjere, na katerih je pisalo: »Bolj Človeška\ je darovati, kakor jemati«. BOG JE PRIŠEL Nekoč po prvi svetovni voj« ni je neko hribovsko vasjo tf Bosni preletelo prvo letalo. Stari Sukrija, ki je stal pred hlevom, je ves razburjen začel klicati sina: »Camil, Camil, jojme! Hitro se. skrij na senik — bog se je pripeljal.'« , KRATKO IN JASNO »Kaj misliš, Evstahij, katero delo je najlepše na svetu?« »Oh, najlepše je delo bre* dela!« Divja mačka pri domačih zajcih Ko ie okrajni logar Pavel Frice iz MoČil pri Srarem trgu nekega večera doka] pozno prišel domov, je zasijal M dvorišču zajčje cvi-lenje. Z baterijo in ipuško jc hitro skoč'1 pogledat, kaj je. Zagledal ie precej nenaden prizor: v zajč-nico pod 9topn.,i?Čcm sc ie sijV.t/ila divja m.ičkn jn napadla staro plemensko zaikljo. S krogi jo jc zve-rn' /a vedno pregnal skomine po zajčjem mesu, pa tudii zajklja je zaradi u.tvov divje mačke kmalu poginila. »Ljuhira, mislim, da pride zdravnik zaradi moje gripe!« ^