P. h.b kulturno - politično glasilo 1», s vet-ovnih in domačih dogodkov Poltni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV. / ŠTEVILKA 10 CELOVEC, DNE 7. MARCA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Vor fiinfundzwaiizig Jahren Ih vvenigen Tagen wird der Karntner Landtag der Ereignisse in jenem schicksals-TOllen Marž vor fiinfundzvvanzig Jahren gedenken, da Osterreich — nicht nur der Staat, sondern auch sein Name — ein Opfer brutaler Machtpolitik eines gr6Benwahn-sinnigen »Eurojiaers« wurde. Dieses er-6'aiunte Europa war freilich ein anderes, als es Staatsmanner heute aufzubauen su-cben. Es war kein Europa der Vaterlander, sondern ein Europa des einen und einzi-gen Vaterlandes, das Gcsinnungsgcnossen dainals eines »Erbermenschen« wcgen als einzigcs fiir lebensfahig und lebensberech-l>gt hielten. Heute, da wir ein biBchen Klarheit und Abstand zu jenen dunklen Marztagen ge-'vonncn haben, wissen wir, daB der Einfall Hitlers in Osterreich die vollige Liquidie-rung alles dessen bedeutet hatte, was Osterreich in jahrhundertelangem ge-schichtlichem Reifen gevvorden war. Oster-reich -vvar ein Vielvolkerstaat. Aus den Triimmem des Ersten Weltkrieges hatte es uur eine kleine Voliksgruppe einstigen V61kergewirres behalten diirfen: uns Karntner Slotvenen. Wir Karntner Slovvenen haben jene Marztage miterlebt und miterlitten. Auch svir diirfen heute dieses Ereignisses als Be-teiligte gedenken. Unserc Geschichte ist feich an dunklen Tagen, doch zu den dun-Lelsten Kapiteln gehoren die Jahre zwi-schen 1938 und 1945. Ein eben erst von den Wirren der Nachkriegsereignisse lang-sam sich erholendes Leben in bescheidenen Anfangen wurde im Keime erstickt, nieder-gevmrgt, verboten. Menschen, die es den-noch vvagten, ihrer t) berzeugung treu zu bleiben und danach zu handeln, vvurden dej>ortiert. Im April vorigen Jahrcs ge-dachten wir in einer eindrucksvollen Feier-stunde im Konzerthaus der Aussiedlung Hunderter slowenischer Familien. »Friedriche Menschen wurden nur deshalb von •hren Hofen vertrieben, weil sie ihrem Volkstum treu geblieben waren«, betonte damals Landeshauptmann Wedenig. Wie viclen aufrichtigen dsterreichischen Menschen deutscher Zunge ist es ahnlich er-gangen? Deshalb ist es heute an der Zeit, daB wir uns gemeinsam erinnern, welche Gefahr uns bedroht hat in diesem Hcxen-kessel entfessclter Diimonie — dich, der du bi Dachau einem nahezu sicher scheinen-den Tod entgegensahst, und dich, der du irgcndvvo im zum gewaltigen Kriegsschau-platz gewordenen Europa deines Namens 11 Ud Besitzes verlustig auf den Tag harr-test, da alles ein Ende finden wiirde, und Iriich, der ich in einem Massenlager auf °Mien Abglanz von Gercchtigkeit hoffen durfte. Diese Hoffnung hat uns zuriickge-fiihrt Weil es uns zu gut geht, erinnern wir Uris kaum noch daran tuid vergessen dabei, daB sich diese Zeiten nie mehr wieder-bolen diirfen. Und dazu kann jeder von uns seinen Beitrag leisten. Es gilt auf der Hut zu sein vor Kraften, die da und dort '* vieder ihre Haupter hebcn. Auch bei uns im Lande gibt es leider 6och Menschen, die sich diese Zeit wieder tt,'traumen mit ali dem Schrceklichen, das s*e iiber unserc Heimat gebracht hat. In Scgenseitigem Vcrstehcn vverden tvir die darnonischen Kraftc in uns und in der 'Veit besiegen und Verhindern, daB sich die Marztage 1938 in irgendeiner \Vcise je 'viederholen. Diplomati ii 90 držav zborujejo na Dunaju Konferenca UNO bo trajala sedem tednov Diunaj ima zqpot svoj kongres. Z repre-sentativiho slavmostjio, ki sta se je s strani Avstrije udeležila zvezni predsednik dr. Adollf Sdhanf ter zvezni kancler dr. Alians Gorbach, ter okrog 300 diiplomaitcrv iz 90 dežel, se Ijie v ponedeljek tega tedna tzačela posvetovalna kdniferonca UiNO v dunajski HoBburg. Koniferenca Ibo -gion na zahodni strani Fitz Roya.” V zvezi z gornjim brzojavnim sporočilom g. dr-Arka o novem uspehu slovenskih planincev, sporoča predsednik Slovenskega planinskega društva p-Roliert Petriček še naslednje podrobnosti: Piet Giorgion je 2900 metrov visok, doslej še nezavztd vrh na zahodni strani znane gore Fitz Roy. Slovenska planinca sta jo naskočila dne 17. januarja t. J-ter so bili njuni napori kronani z. uspehom po -r>d urni težki plezalni turi z. dvema bivakoma. Slovenskima planincema, ki sta znova uveljavil* slovensko ime v argentinskem andinizmu, iskrene čestitke. l/ipziptaufr U ufimsouhd ANTIGONE ftotninika StoO&efa Oli ROB BRALNEMU VEČERU ODRA MLADJE Pretekli petek nas je »oder mladje« povabil na bralni večer, ki je bil mišljen kot duhovna priprava na uprizoritev Antigone Dominika Smoleta prihodnjo nedeljo. Posrečen nastop članov odra je presenetil vse naše mogoče suhe in zdolgočasene predstave o »bralnem« večeru. Če sta ob Mrtvem oznanilu Bora K ostanka nastopili pravzaprav samo dve igralski osebi, se je slovenski odrski ansambel tokrat predstavil s širšim krogom (zapažamo, da so posebno močno zastopane ženske vloge). Kare, da se oder dobro razvija in da bo kmalu imel še plodovitejše možnosti izbire. Predstavile so se nam tri Antigone: Antigona Sofokleja, Mella in Anouilha. S Sofoklejevim Kraljem Edipem (Erik Prunč) je bil podan uvod v celotno snov, okoli katere se vrtijo vse nadaljnc fabule 0 Antigoni. V prvem delu so nastopili še Matevž Grilc, Valentin Lausegger (oba Zbor), France Koncilja (Kreon). Sledila je starogrška Antigona: Antigona (Marija Paril), Ismena (Marjanka Sima), Kreon (Erik Prunč), Stražnik (France Koncilja). Kocbeckove pesmi v italijanščini Zadnja številka tržaške revije „Umana”, ki jo iz-'laja gospa Aurelia Gruber-Benco, hčerka znanega Pokojnega tržaškega pisatelja Silvia Benca, je prijetno presenetila s prevodi osmih pesmi Edvarda Kocbecka in z informativnim člankom o njem. V celoti so tri in pol strani v reviji posvečene Kocbe-ku. Pesmi je prevedel Alessio (Aleš) Lokar, ki je tudi avtor informativnega članka. V njem podaja bistvene poteze in dejstva Kocbekove biografije. »Edvard Kocbek je gotovo ena izmed najpomemb-oejših osebnosti moderne Slovenije. Dozdaj je bila ujegova aktivnost pogosto razdeljena med politiko m literaturo, zaradi tega je težko reči, kateri del Ujegovcga dela je bil važnejši. Verjetno bodo za-•tainci to lažje razčistili kot mi. Sam je nedavno izjavil, da je bil literat, ki so ga zgodovinske okol-nosti prisilile, da se je angažiral v politiki,” je rečeno v članku. Lokarjevi prevodi v italijanščino so, kot lahko presodimo, zelo dobri in se ne oddaljujejo od izvirnika. Naj še pripomnimo, da je Aleš Lokav, ki je po poklicu dr. kemije v Trstu, objavil tri prevode Koc-bekovih pesmi in krajši informativni članek o pesniku tudi že v znani italijanski reviji „11 Ponte”, v decembrski števlki 1961. Drugi del je bil posvečen modernim variacijam na snov Antigone. V priredbi dr. Reginalda Vospernika so člani brali iz originalnih nemških vlog, in sicer: Gabrijela Jank — Antigono; Elči Gallob — Jokasto; Hanzi Oman — Polineika; Erik Prunč — Kreona. Poleg Mella smo slišali še Anouil-hovo variacijo: Kreona je bral Erik Prunč. Antigono Ilelka Čebul, Stražnika France Koncilja, Zbor Matevž Grilc. Erik Prunč je s svojim izvajanjem presenetil kot vedno. Predstavili so se še novi igralci in igralke, ki so ob svojem prvem nastopu razveseljivo presenetili. Presenetila je Gabrijela Jank v vlogi M el love Antigone ter občutljiva in nežna Anouilhova Antigona Helka Čebul (novo odkritje o-dra), v Sofoklejevi drami pa Ismena Sime Marjanke. Izšla (je tdžko iprilčalkovalna knjiga »iKair po domače«, za stare im mlade preprosto napisana Iknjjilga, iki v humoristični Obliki govori o iteni, 'kalko sli narediti življenje lepše, toplejše, preprostejše ... Knjiga vsebuje poleg navodili o lepem vedenju v domači im tuji družbi celo vrslto' zabavnih zgodb in praktičnih 'nasvetov za vsakdanje življenje. Izšla Ije v Argentini pri Založbi Baraga im ima 220 'strani. ... že dalja čaša smo čutili potrebo po taki (knjigi. Avtor — pravzaprav — avtorja sicer trdita, da je ito ,knjiga, ki goivoti, i»ika-ko si narediti življenje preprostejše, toplejše«, vendar je to v bistvu priročnik o lepem vedenju, le is to ralzlliiko, da so navadimo priročniki o bontonu sila dolgočasni ih jlilh Človeh le iz mako prebere, medltem ko je ta knjiga pisarna preprosto in — humoristično. Polna je zabavnih zgodb, Ob katerih se hralec iz srca nasmeje in ven- Z besedo, s skopimi kretnjami in premiki, z optičnimi učinki odrovcev je bil prvi bralni večer navzoči čredici kulturni užitek. Pozdravljamo prizadevanje odra, ki si je zastavil cilj soudeleževati našega človeka na vsakovrstnem kulturnem življenju, da ga vzgajati gledati tudi zahtevnejša dela, da zahteva vedno več duhovne zrelosti, življenjske resnosti, razumevanja, razgledanosti in srčne kulture. Mnenja smo, da živa skupina, ki je njen cilj umetniški, potrebuje velik življenjski prostor. Mislim, da je bil bralni večer odra predstava v tem duhu. Brez dvoma stojimo ob začetku: nekaj nad štirideset gledalcev (med njimi samo nekaj odraslih) v Modri dvorani to izpričuje. Mislimo pa tudi, da izpričuje to dejstvo obojestranski — začetek. dlairle potegne Jz njiih mauik — 'kar sta pač avtorja (knjlilge tudi boitdla doseči1. Knjiga pa ne golvoni samo o 'predstavljanju, 10 ivadelnijiu pri mizi, na uilihi, v 'lokalih, o mddi in oblačenju — v njoj najjde-mo še detetiilne in desetine obdelanih drugačnih pa zato niilč manj. koristnih vprašanj iz vsakodnevnega življenja. To so pix> blemd, ob katerih se vsak (dan ustavljamo Itako miialdli kakor stari. Na primer: poigiav-ijie o odnosih med stalrimi in mladimi, ald poglavje o pravilnem mestu v jezikovno mešanih krajih, itd. itd. 'Kmjiiga pa ima tudi poglavja;, ki govorijo o srečanjih med ljudmi, o fantih in dekletih, o zadevah pred poroko, o Jejpi knjigi in umetnosti, o avtomobilizmu, o potovamjlilh dm turizmu, o te-levdizdljii in gledališču ter kiimu. V 'knjigi najdemo celo vrslto praktičnih nasvetov iln celo poglavje i»Kilog praktične gospodinje«. Vendar jie morda za nas najvažnejše pogla|vje, ki ga jie dodal Simon Preprosit, O D E IS M LADJE UPRIZORI V NEDELJO, DNE 10. MARCA, OB 14.30, V SREDNJI DVORANI DOMA GLASBE SODOBNO DRAMO DOMINIKA SMOLETA „ANTBGONA“ VSTOPNICE V PREDPRODAJI V UREDNIŠTVU LISTA IN PRI ČLANIH ODRA Izšla je nova knjiga „Kar po domače" M. vam der Meersdh: 22 sem dobil/ (»Ribiči” — iz življenja katoliške delavske mladine) (Nadaljevanje) Stavka se je čedalje bolj vlekla. Daši so Je bili iljiuidlje več ko siti, se vendar nihče n,> upali imlrdniti. Delegati so nedeljo za nedeljo organizirali sprevode, plese, pevske prireditve, da pddžgo množico. Plačati je bilo treiba 1 frank vstopnine. Vsi diletanti so tukaj lahko razkazovali svojo u-nietnotst. Kalko so tu posnemali Mauricea Chevalierja! Nekateri izmed teh bratev so st sčasoma začeli celo domišljati, da so Zgrešili svoj poklic. Heok je organiziral v tovarniških kleteh filmske predstave. Dal je prirediti prostor in odprtine z vrečami zatemniti. Včasih je na en kvadratni meter velikem platnu razkazoval male Pathejeve otroške filme. Vstop je 'bil brezplačen. Vsakokrat sem zraven. Tam som videl na primer de-iaivca z otroki in bolno ženo, ki jih poli-cij'a pravkar izganja iz stanovanja. Dninarji mečejo ulbdžno pohištvo ven na tlak, kjer se ralzlbija. V drugem filmu jie zajeten ih debelušen posestnik ukazoval svojim najemnikom, vise ravnal ter svoje ljudi strahovali. Tehnični trik je iz kmetije napravil graščino in iz iposdstnika graščaka. Potem je prišla na vrsto armada. Ubog yojalk snaiži stranišča. Mimo pride ves ohol iti oblasten častnik, v finih usnjenih gama-sah z bičem v roki. Nahruli nesrečnika, ki ni pozdravil. Stvar je bila imenitno prirejena, zelo napeta in prav nič nežna. Kakor jc pač treba, da se razpad ljudska domišljija. še jaz sem se moral premagovati, ker ■■n tudi meni začele vstajati misli: »Rds je tako! Tako se dogaja!« Skoro bi bil sam odšel nejevoljen, nezadovoljen in 'uporen. Nato so pokazali film o Rusiji. Moskovski delavci so v veselih gručah prihajali v tovarno. Zraven so slastno grizli lepo zrelo sadje. 'Zdelo se je, da je to Čista resnica, ne pa filmski trik. Vse je bilo kakor tedenski pregled. iPotem iso nas peljali v razkošen, moderno urejen sanatorij, veličasten hoteli, kjer je vsak bednik imel svoji radio, polno polico knjig, časopise in liste. Tudi tukaj je bilo na nočnih omaricah vse polno najrazličnejšega sadja, kakor naslikano tihožitje. Ustvarjalci 'teh filmov so že vedeli, kakšno kraljevsko in nedosegljivo razkošje je našim delavcem tako zrelo sadje. Videli smo 'tudi, da so vozili v bolnišnico shujšane in upadle bolnike, ki pa so se tu od meseca do meseca bolj redili. Čudovito zdravi im krepki so se vračali domov. Šest mesecev zdravljenja v petih minutah prikazanega, močno vpliva. Zlasti na preprostega človeka. Predstavo jie zaključil seveda neizogibni šaljivi film s kakim Beancitron-om ali Ha-roldom Lloydom. Končna slika pa je nazadnje oznanila: »Ta večer so vam priredili ,'Prijatelji Sovjetske zveze’.« Lahko si mislite, kako vpliva taka filmska propaganda, A vkljub vsem tem razvedrilom so bili ljudje vsega do grla siti. Slabo jesti, slabo spati, ves božji dan se dolgočasiti, gledati, kako prihranki kopne, brez beliča za dobro 'kapljico v žepu — tako človeka mora miniti potrpežljivost. Zraven pa so začeli namigovati, tla goljufajo pri nabirkah, pri 'delitvi živeža in pri dnevnih podporah. Celo najbolj prepričane so jezile talke utaje in krivičnosti. Zavračali so denar ali jed, zaloputnili za seboj vrata in besni odhajali v krčmo Joyeux calonneux\ V 'tej gostilni, kjer je bil sedež (komunističnih celic, so namreč delili podpore. Delegati so tukaj svojim .prijateljem’, ko so jim izročali denar, rahlo mežikali: »O, ti si, srček!« '»Dober dan, sodrug!« Takoj so spoznali ,'svo j c’. Tudi so nekateri bolje jedli im nekateri gospodje so imeli dovolj denarja, da so se lahko opijanili. Vsekakor jie tukaj' Vsakdo lahko sprevidel, da bi se zamenjali samo naši gospodarji, če bi njihova obveljala. Mnogo j ih j,e zbolelo. Trajna zasedba j ih je preveč zdelala. Te bolnike je bilo treba izpustiti. Drugi so se pretvarjali1. Prinašali so kaka potrdila, da bi smeli ostati doma. Im vsako noč je kdo izginil skozi okno ali čez streho. Zlasti ženske so imele že vsega dovolj. Pri takih pustolovščinah ženske vselej največ trpe. Mož je bil v tovarni zaprt, ni mogel domov in zato ni videl bode doma. Spet so ženske same brez denarja ostale z otroki, e vrtom, zajci, težkimi opravki in skrbjo, kako naj plačajo kruh im mleko, premog in plin. Pa so še po dvakrat na dan možu v tovarno morale nositi hrano. Spočetka so bile kar voljne; Sčasoma pa so začele godrnjači. Pošteno iso zmerjale svoje može in postale neznosne. Polagoma so začeli omahovati tudi možje, ker j,e na nje z ene strani pritiskala Strokovna organizacija, z druge pa žena. Bilo je še eno veliko zborovanje, sicer ne pri nas, marveč v tovarni na Flandrski cesti. Na dnevnem redu je bila spet izpraznitev. Ko isem zvedel, sem zahteval, da hočem biti zraven. Niso se mi upali odreči. Z delegati sem popoldne šel na Flandrsko cesto. Tam so bili delavci utrjeni kakor v kaki trdnjavi. Debeli hlodi so zapirali glavni vhod. S tovornimi avtomobili so na sredi 'dvorišča zgradili drugo barikado. Pri vratih so nas sprejeli moški z gumijevkami v rokah. Po vsej tovarni je mrgolelo rdečih zastav. Tisto malo 'žosistov, kar jih je bilo, je že v pričetku stavke odšlo z drugimi nastavljienci. Revolucionarji so torej 'imeli proste roke. to jie poglavje, ki govori o odmorih med nami pa tudi med nami in »med domačimi, med 'katerimi! živimo« in ki je polno resnih, čeprav ponekod prav satirično orisanih 'situacij. Knjiga je pisana zabavno, vendar bi se petositjo in zanimanjem 'brali tako mlad človek kakor tudi pldraseH, tako celovčan kakor Slovenec bivajoč v Buenos Airesu ali v New Voilku. V knjigi, kakor piše Sest že v uvodu »teče beseda o občevanju z Jjiudmi, z otroki, z živalLmii, s stvarmi in s — samim seboj'. Če jie izasukana. tu pa tam vsa zadeva na 'šaljivo plat, ne verjemite, mislim pa ile resno in pošteno.« — Prav ta humor, ki veje iz čete knjilge in ki naredi knjigo še prav posebno prikupno — dvomimo, da je bralec že po nekaj tednih ne bi spet z za-niimanjiem vzel v roke — pa bo dosegel 'tudi to, da bodo tudi kakšne neprijetne stvari lažje našle pot do bralčevega srca. Knjiga je pisana zabavno, vendar bi se motil, kdor bi misllil, da ima namen samo zabavati. Že po prvih straneh se 'bralec nujno ustavi ob tej ali oni misli, ob tej ali' oni anekdoti iln se olb še tako zabavni »godbi resno zamisli. iPoiglavje, na primer, o vzgoji otrok, ali o izbiri zakonskega druga, je napisano Skoraj kakor mimogrede, in vendar bo mladim, pa tudi že starejšim zakoncem povedalo morda več, kakor pa so slišali v cellih dolgih letih. Polnekod je knjiga tudi nekoliko zbadljiva, vendar tako ene kakor druge stvari najdejo v našem srcu lop odmev. Videti je, da jie 'bila napisana z iljiUbcznijo in mislimo, da me pretiravamo, če napišemo, da je to ena izmed najbolj, hravnih pa tudi najbolj koristnih knjig, kar jih je med nami zadnja ileta izšlo. Avtor knjilge je pred kratkim umrli režiser iljubljanske Drame Osli Sest, znan prevajalec svetovnih dramskih del »europei-aator slovenskega gledališča«, ki pa je bil tudi strasten popotnik im pa prijeten kram-'Ijlač. Z njegovim dovoljenjem je Simon Preprost, katerega satiričnih zgodb o starcu Albu Sabuju se morda še kdo spominja, delo priredil »za čase in kraje, v katerih danes živimo«, dopolnili in pripravil za prijetno 'branje mladini kakor njih staršem po svetu. ItcatUz UuiiucM vtsti ® NEW DELHI Priznani jugoslovanski slikar Pctar Lubarda je prispel v New Delhi, kjer bo priredil razstavo svojih del. Razstavljal 1m> tudi v Bombayu. Potem ko bo obiskal še druga indijska kulturna središča, bo odpotoval v Indonezijo in na Japonsko. «» MOSKVA Jeseni bo »Bolšoj teater« v Moskvi uprizoril prvo sovjetsko premiero Brittnove opere »Peter Grimes«. • BONN Nemški pisatelj Hans Hellmut Kirst piše roman z naslovom »08—15 danes«. V njem opisuje življenje v bonnskem Bun-deswehru. • BENETKE Za organizacijo letošnjega filmskega festivala v Benetkah je dejansko še kaj malo časa. Prireditev se začne že julija. Vendar je festival brez direktorja. Dosedanji direktor Domenico Mecoli je odstopil, da bi MLADJE 5 koroška kulturna revija mladih je v tisku in bo izšla v prihodnjih dneh. Sodeluje nad 15 ljudi. Obsegala bo nad sto strani in bo prinesla dramo Mrtvo oznanilo, prozo, pesmi, okoli 20 slik ter avtobiografske podatke in slike sodelavcev. Revijo naročite pod naslovom: Uredništvo mladje, Klagenfurt 1, Post-fach 307, Kiirnten. * • se lahko posvetil novinarstvu. Nasledil naj bi ga Luigi Chiarini, temu pa so se uprli katoliški krogi. Rešitve še niso našli. • PARIZ Michael Laclos, ki je pred kratkim napisal tekst za album fotografij o Marilyn Monroe, pripravlja zdaj precej nenavadno • delo. Sestavil bo »Praktični ilustrirani vodnik po francoskih pokopališčih«, v katerem bo natančen seznam grobov vseh znamenitih ljudi, ki so pokopani v Franciji. SELE (Poroka, visok obisk) Zdelo se je že, da bo letošnji predpust osital vdovec, 'to je, da ne bo nobene poro-Ike. Pa le mi bilo 'tako! Cestni delavec Han-zej Dovjak, p. d. Žnidarjev na Borovnici, j in njogova izvoljenlka Marica Mak, p. d. Stefanova na šajdi, sta si v ponedeljek, 18. febr. pred oltarjem tako krepko im odločno zatrdila, da se ‘hočeta zvezati v zakon, da j,e ito izjavo moral slišati vsak od številnih svatov. To bi bila storila že prej, pa sta morala (čakati na lastno stanovanje. Nevestin oče, krepki Nac, je lani blizu svoje hiše zgradil movo. Potem se je stari par preselil v movo, novi par pa v prosto staro 'hišo. Naj v obeh hišah vlada sreča in za-dovollljmostl Izreden in visok obisk so doživele Sele v nedeljo, 3. marca. Že ma predvečer je dospel finančni minister dr. Klaus, da se o-selbno prepriča, kako se razvija tečaj fmatičarjev, ki šolajo pse v iskanju ponesrečencev, zasutih od plazov. Gospod minister pa je tudi sam dolber smučar, zato si je privoščil veselje tega zimskega športa v lepi sončni snežni naravi. Posebno dober vtis smo dobili od njega, ker se je prav po do-(mače in preprosto razgovarjal in ker je bil v nedeljo izijiuitraj s svojim spremljevalcem, podpredsednikom deželne 'finančne direkcije g. dvornim svetnikom dr. Svecenyjem pobožno pri božji službi in je prejel sv. obhajilo. Več takih mdž bi si 'želeli na vladi! GORIČE PRI ŽIT ARI VESI (Pustna prireditev) V nedeljlo, 17. februarja, nas je farna mladina povabila na pustno prireditev. Kar radi smo se odzvali povabilu, saj nam še nikoli ni bilo žal, kadar smo šli gledat kako igro. Tokrat so nam pripravili igro »Dobro jutro« in še tri šaljive prizore. Za uvod nas je 'pozdravil Francej, povedal mam je, da je danes njega doletela ta čast, da sme pozdraviti, ker so gospod župnik odšli na pogreb. Dej a1! je, da so danes na sporedu sledeče igre: najprej »Demoklejev meč.« Prav ddbro je podala svojo vlogo Se-raifiina Mici Wricman, kakor tudi oče Florijan, ki ga je igral Jurij Planteu in mati Ema Urban, ki je igrala vlogo Lucije in zardčenca Serafine, Ivana Peresnika, ki ga je igral Karlej Hren. Porednega Gregca pa je igral Lipuš Francej. Miceji se vidi, da je dobra igralka in da je kas vsem vlogam. Tudi Juriju in Erni je dobro pristajala nlj;ena strogost. Saj, se je tudi Karlej prav moško postavil kot zaročenec Serafine. Sledil je prizor »Poročno izpraševanje«. Vlogo župnika je igral Mirko Ogris. Kaka častna oseba, kaj ne da. Sicer j,e drugače navadno igral izaljiublljiene ali pa resne vloge, ki jih jp prav dobro 'padal. No, pa je tudi vlago župnika prav mojstrsko podal. Nekdo se je celo izrazil, da je res Skoda, ko bo slekel talar in postal spet navaden fant. Najbolje bi bilo, da bi ga dali na stroške faranov študirat. Nam gledalcem pa je postalo sitno, ko smo videli, kako je strog. Ženinu, kr je prišel k izpraševanju, je zastavil talka vprašanja, da ga je večkrat spravil v zadrego. Dobro, da mu je priskočila na pomoč nevesta Trezi Pirouc in mu po-šepnila na uho, kadak ni vedel odgovora. Upamo, ida bomo Trežijo sedaj večkrat videli na odru; toliko se nam je že pokazala, da smo videli, da ima dober igralski talent. Igra »Dobro jutro« mam je pač dala smeha, ko smo gledali, kako sta se 50-fetni Grega in mjegov 19-letni nečak Primož prerekala za MartaJnovo Cilko, ki sta jo oba rada videla. Karlej, ki je igral vlogo Primo-ža, je res viden igralski talent. Karlej, le pogumno najprej. Bilo bi škoda, če bi tvoj! talent vrgel k stari šari. Tudi Mirko se je prav dobro uživel v Vlogo 50 letnega Grega. (Prav mič za onimi ni zaostajala Greti Traun, ki je igrala vlogo Cilke. Tudi pri G ret ajd se vidi, da ji nobena vloga ne dela težave. Planteu Jurij, ki je igral očeta Mar-Jtana, ima ddbar talent za igranje. Saj jie v vlogi' očeta iMartana prav dobro odrezal. Seveda pa tudi Erna, ki je igrala vlogo matere, ni prav nič zaostajala. Saj jle kot mati prav ostro nastopila in okregala svojega silna in vnuka. Tudi Jagouc Leni, ki je igrala vlogo zaljubljene Batbke, nas jie spravila v dobro voljo, ko se ije zaljubila v 50-letnoga moškega. Sicer pa ima tudi Leni dober nastop in se ji vidi, da je bila že večkrat na Odru. Saj je svojo vlogo prav dobro podala. Sledila je še burka »Stražar in postopač.« Postopača, iki ga je igral Lipuš Francej, se je pa res taikšen prikolovratil na oder, Wri ms naJioivškem da smo malo bolj debelo pogledali. Saj jie bil razcapam, pa še pijan po vrhu. Tako da jie ‘navsezadnje še zaspal. Seveda ga stražar Hobi Fridl ni pustil spati in ga je z dregal iz spanja. Ko smo zagledali Fridlna, smo mislili, da stoji na odru kak oficir. Tako se je znal sukati, da' smo mislili, da bo mavsezadnje še nas aretiral. Videli smo, da je Fridl res vsem vlogam kos. Tudi režiserju gre zahvala. Draga mladina, le pogumno maprejt, upamo, da mas boste kmalu spet ‘povabili. GORIČE PRI ŽIT ARI VESI (Vesela ohcet) fe ras potrebno, da se oglasimo, ker drugače bo kdo mislil, da pri nas spimo zimsko spanje. Kljub mrzli zimi jie pri nas še kar živahno življenje. Zebe nas pa res, pa kar vse od kraja, stare in mlade. Zelo hud mraz pa je pritiskali v Goričah in delal največ težav Juriju Maticu. Tako je Jurij naredil drug načrt in je stopil 10. februarja s svojo nevesto Eriko Artač v farni nam je prinesel predsednik zveze Matevž Grilc zelo zanimive in podučljive besede — večer naj ipoteče tako, da bo tudi Bogu po-volji. Povabilu zveze so se odzvali tudi nekateri profesorji naše gimnazije z gospodom ravnateljem na čelu in druge častne osebe. Prireditev je potekla zelo zadovoljivo. Prvi del je bil posvečen igram in petju. Najbolj nas je razvedrila igra »Dva gluha«. Dekleta pa so uprizorile prizor »Upravičeno maščevanje«, ob katerem se je marsikateri dijak Čutil prizadetega. Po poteku kulturnega sporeda pa so nas zasrbele noge od poskočne muzike. Igral jie naš mladi »šentiljski« ansambel. Tu so pokazali Franci Grdblacher, Jožko Kovačič ter Gregor Mečina, koliko zmorejo. Marsikatera deklica pa je ljubeznivo opazovala godce, ko je zazvenela očarljiva godba. Ni še odbila mra polnoč, ko smo se ob višku veselja zadovoljmi razšli. Zahvaljujemo se KDZ in upamo, da bo se večkrat nudila tako prijetno zabavo v domači družbi. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Aleš Magnet je umrl) V teku kratke dolbe je bilo v naši fari več mož obrtnikov in podjetnikov odpoklicanih v večnost. Med drugimi nas je zapustil tudi tesarski mojster Aleš Magnet v 67. letu starosti. Rajhi Lekšej,, kakor smo ga po domače imenovali, je bil sin preprostih staršev, pa se je s svojo pridnostjo in znanostjo povzpel v svoji stroki do zavidljive višine. A kljiub temu je ostal skromen im ponižen, zmeraj pripravlljiem pomagati pomoči potrebnim. V soboto, 9. februarja, ga je ogromna množica ljudstva spremljala na njegovi; zadnji poti. Domači župnik č. g. dr. ZeiL dien, ki so ob spremstvu č. g. kateheta Orla iz Velikovca vodili pogreb, so se od njega poslovili z ganljivimi besedami in se mu zahvalili tudi za velikodušno pomoč, katero je izkazal cerkvi, posebno še pri nabavi novih zvonov, Ker je bil maš rajni prijatelj prepričan niči. Resnici ma ljubo in, ker je dopis spravil v nevoljo starše dbdh strani, popravljamo tem potom neljubo pomoto: Prvič, to ni bil »Miklavž« ampak »Božiček«, če ga smemo in moremo tako imenovati. Gospod nadučitelj je priredil »božičnico« (ne vemo sporeda), med katero pa so bile tudi tri slovenske deklamacije; ena celo naše domače pesnice. Vemo samo to, kar nam doma povedo otroci-šolarji. Obdarovani so bili vsi otroci, tudi oni, ki obiskujejo slovenski pouk. Saj teh je prav malo. Nekateri ljudje so namreč strašno »cagavi«, da si otrok ne upajo prijaviti k slovenskemu pouku, ali pa so »zaplamka-ni« in ne vidijo iz svojega dvorišča dalje v •svet, kako ura kaže, namreč, da bo treba, čim dalje gledamo, več jezikov znati, najprej pa materinega, ne samo v '»dialektu«, marveč tudi pismeno slovenščino. N evedlneži menijo, da se s slovenščino ne pride daleč. Ti naj vprašajo one Slovence, ki so se tekom let izselili iz domovine v vse kraje in kontinente sveta in 'povsod dobro izhajajo, iker jih tujci spoštujejo. Starši, ki svojih otrok nočejo prijaviti k slovenskemu pouku, so od »res kulturnih Nemcev«, in učiteljev samih, zasmehovani- Torej '»božično obdarovanje otrok« v li-buški šoli ni bilo pristransko in mi smo za to g. madučitelljiu 'hvaležni! Kako pa stoji s takoimenovano »Libertas — svobodo«, že radi tega ne moremo presojati, ker se naim Čudno zdi, da našim otrokom, ki res ne ži vijo v 'pomanjkanju, prihiti na pomoč »Li bertas« z Dunaja. Ali tista »dobrodelna or ganizacija — Svobode« nima na pretek u božnejših otrok v krajih s potres i, poplava mi, požari — v krajih splošne bede (saj mo rajo biti vskomur dobro znani!)? Tam bi se otroci in starši s povzdignjenimi rokami zahvaljevali za darovane jim reči. Tu pri nas pa naj bi se iz »dobrodelnega namena« ustanovila akcija, ki bi pomagala res potrebnim otrokom — z nabiranjem darov v trgovinah in pri imovotih družinah. 'Prepričani smo, da bi za božične praznike vsak rad nekaj daroval, da napravi otrokom božično veselje. Talko bi »Božiček« res vsem, darovalcem in obdarovanim, prinesel pravi mir in blagoslov. ’, Domačin. KRŠNA VES - PODGORA (Pustni konec) Zima, hudi mraz, da nam pustni čas prinese tud’ svoj „Spas”. Andrejca, ki je gozdne veje za ven’c lomil, zeblo v roke je, da zadnjič je to storil. cerkvi v Žitari vesi pred poročni obtar. Poročne obrede so opravili gospod župnik Nagele. V nagovoru so ipovdarili, kako velik praznik je za faro, če stojita dva člana fare pred 'poročnim oltarjem in si obljubita večno zvestobo. Kako velik praznik zanjo je dan, ko napravita korak v novo življenje. Jurij je bil zvest član farne mladine. Saj smo ga večkrat videli na odru kot dobrega in nadarjenega igralca. Pri vseh igrah, ki jih je priredila farna mladina, je zvesto sodeloval. Ko 'so pred dvema letoma igrali igro »Ubogi samci«, je prav dobro rešil vlogo enega izmed ubogih samcev. A danes ni več uhogi samec, pač pa ima že skrbno ženko, ki ho skrbela zanj. Ko pa so lani upri-' zorili igro »Karlova teta*, je zopet izvrstno igral vlogo Karlove tete. Nihče drugi bi jc ne bil podal talko, kot jo jie podal Jurij. Pa tudi pri drugih igrah je svojo vlogo prav dobro rešil, pa naj je bila ta ali ona vloga. Ko so igrali igro »Zadnji vitez Rebr-čan« na Robrci, je prav mojstrsko igral vlogo Ivana Rcbrčama starejšega. Da so ga na dan poroke neradi spustili iiz Gorič je bil dokaz to, da so mu kar osemkrat zaprli pot, kot pravijo pri nas »zapregati«. Kar talko poceni ga pač niso hoteli dati nevesti. Tebi dragi Jurij in Erika želimo na vajini novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova. CELOVEC (Pustna prireditev Koroške dijaške zveze) • Kakor druge slovenske organizacije, je tudi 'Koroška dijaška zveza (KDZ) priredila na pulstni torek zabavni večer. Za uvod KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GLOBASNICI vabi na zaključno prireditev tečaja za šivanje ki bo v nedeljo, dne 10. marca t. 1. pri Soštarju. — Razstava od 9. ure dopoldne naprej, popoldne ob pol treh pa odrski nastop tečajnic s pesmijo in igro »Skrivnostna zaroka« ter tamburašev iz Roža. Vsi prisrčno vabljeni! kristjan, upamo, da bo tudi Bog dal njegovi duši večni mir. Truplo naj se od zemeljskega dela odpočije v domači zemlji! ST. RUPERT PRI VELIKOVCU (Pustna prireditev pri čč. šolskih sestrah) Z velikim veseljem smo vzeli na znanje vabilo za pustno prireditev, katerega so razposlala dekleta naše gosj}x>cli'njske šole. Ko smo pa videli v našem “Tedniku celo vrsto vabil preko vse Podjune, smo si bili nekoliko v skrbeh za primeren obisk. Vendar se je proti našemu pričakovanju na novo prenovljena in olepšana dvorana do zadnjega kotička napolnila iz veselja željnimi gledalci. Prireditev 'se Ije začela z lepo slovensko pesmijo, ki je vse občinstvo spravila v dobro voljo. Potem so sledile igre, v katerih so bile iposamezne 'točke tako originalno in pristno podane, da je gotovo tudi najzahtevnejši gledalec prišel na svoj račun. Ploskanje, ki je sledilo po vsakem prizoru, je bilo dokaz, da so bili navzoči zadovoljim. Naj bo izrečena prisrčna zahvala častitim šolskim sestram iln tudi dekletom za ure domačega veselja, ki so nam ga pripravile. ZGORNJE LIBUCE (Popravek pomote) Dopisnik, ki j,e pisal v četrti številki »(Našega tednika« o »Zakasnelem Miklavžu«, se je nekoliko zmotil. Ne Odgovarja vse res- „Spot” lahko bi izostal, če veje bi namesto v vence v potrebno steljo zasekal. Delo to pač je dckU&kih rok, a tokrat storil to jc družinski krog. Krate sladko bi na taki stelji spale. Vi pa mirne glave, bi stopili v vaške sprave. Da Vam vincc sladko slastno teklo jc, ker Vam grlo suho naredil je. Za „ojset” navadno fantje streljajo, a za pustno maškarado poveljstvo skušen „jager” Andrejc je prevzel-Da las mu sivih tud’ ne manjka, a zraven tud’ oženjen jc že ’u čas. Stari ambos že jeseni je prodal, ker dolga leta zastonj poti hišnim krovom že jc stal. Denar za ambos sem porabil za svojo čisto drugo stvar, a za vincc pustno sem dobil „štemplarski” d’nar. Povsod okol’ se tud’ govori, da za „ojset” pustno nove čevlje kupil. Da na pustni „ceringi” prave neveste bilo »*• je bil pač velik ,,špas” za kratek čas. Ce se Vam škoda zdi za moj denar, drugič nič ne pijte vinca, ampak jcs’ha si doma zalijte. Hiša moja nikogar nič ne briga, če komu kaj ni prav, pa naj to kar popra* • Ker pa pust je vzel slovo, bo povedal post, kak’ je .še bilo! Pustni krap Ni vseeno, kako ravnamo z mlekom Prva skrlb je, da v pasterizirano mleko na poti od mlekarne do ipotro&ni kov ne pridejo nikaikšne Škodljive klice. Na vsej poti, bodisi med razvozom ali pri dostavi pOtraamlkiu imoramo paziti predvsem ma to, da mlako ni neposredno izpostavljeno sončni svetlobi. 'Ce to dolgo traja, izgubi mleko mnogo. vitamina C, nad 50 odst. ribo-flavina in izpremeni tudi okus. Zato mleko prevažamo pokrito. Tudi pri potrošniku me postavljamo mleka na sonce, temveč na najbolj hladno, temno mesto, kjer ostane vse do uporabe. Najbolje je, če mleko takoj 'postavimo v hladiilmiik, v klet ali mrzlo vodo. Če se ravnamo po teh maivodililh, laihiko brez ponovnega prekuhavanja porabimo mleko, ki jiedsiio pasterizirano 'že v mlekarni. Tedaj segreje 'gospodinja ile toliko mleka, kolikor ga takoj1 rabi; pri tem zadostuje, da posodi. Te posode ne smemo uporabljati za nobeno drugo stvar. Najboljša posoda je aluminijasta ali iz nerjavečega jekla. Prav tako mora biti posoda znotraj gladka in neokrušema. Med kuhanjem mleko mešamo, da se ne napravi koža. To so zgoščane in deloma osušene beljakovine, ki nastanejo na mleku pri temperaturi 50 stopinj Celzija. Pri 'kuhamljiu se deloma izloči tudi algumin, Iki ga opazimo v obliki beljakastega usedka ob stenah in na dnu posode. Mleko, segreto na 56 stopinj C začne vse bolj izločati kalcijeve soli. Y’onj in okus po kuhanem nastane pri segrevanju nad 60° C, vse bolj izrazit pa je nad 70° C. To je posledica hlapljivih fosfornih in žveplenih spojin, kii zapuščajo ‘beljakovine, v katerih sta bila vezana fosfor in žveplo. Zgorevanje mlečnega sladkorja in beljakovin se pojavi pri 80° C, predvsem pa pri K A T O Lj Š K A P R O S V EJ^A priredi v četrtek, 14. marca ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani predavanje z barvnimi slikami in zvočnim trakom č. g. Vinka Zaletela RIH in 31. VATIKANSKI KONCIL V 150 slikah bomo videli znamenitosti Rima: bazilike, Vatikan in vatikanski muzeji, katakombe, kolosej, angelski grad, rimski trgi in vodnjaki, ostanki starega Rima in Rim ponoči. V 100 slikah pa bomo videli zgodovino koncilov, začetek, potek in pomen II. vatikanskega koncila. Vsi prisrčno vabljeni na ta prosvetni večeri SMUČANJE: LEPI USPEHI KOROŠCA STEFANA SODAT V KRANJSKI GORI Medtem ko je veleslalom zmagal Francoz Georgcs Maudult, je odnesel prvo mesto v slalomu Avstrijec Popi Stiegler, ki pa je kljub temu bil1 v veleslalomu najboljši Avstrijec s tem, da je zasedel 4. mesto. Posebno dobro se je obnesel koroški rojak (je ‘namreč največ j! član avstrijskega moštva) Stefan Sodat, ki je s 8. mestom v veleslalomu ter 10. v slalomu zopet pokazal svojo zanesljivost, ki smo je vajeni že od drugih tekam. Poleg Sodata jie bil uspešen tudi še Korošec Gerhard Fercher, ki je v slalomu zasedel 12. mesto. PRESENEČENJA POLNO TEKMOVANJE iNA SE N TJ AN ŠKIH RUTAH Senzacionalna zmaga Selana H. Užniga ATUS-iBistrica je preteklo nedeljo priredila pri nadvse krasnem vrememu in sijajnih snežnih razmerah svojo tradicionalno tekmovanje v spomin Einspielerja. Nad 60 tekmovalcev je moralo premagati 24 vratc na progi, ki je bila izelo hitra im je imela bolj značaj smuka kot veleslaloma. Z neugodno štartno številko 1 je otvorrl tekmovanje moških Selan Maksi Pristovnik, ki je s kačjo gibčnostjo prismučal na cilj s časom, ki mu je zadostoval za zmago v mladini in za 3. mesto v splošnem zaporedju. Maksi je teden pred tem sodeloval ipri avstrijskih prvenstvih v Obertraunu, kjer je imel izredno smolo in se tako tudi ni mogel uvrstiti na vidnejše mesto; zato mu želimo v Innsbrucku na olimpijski progi na Patsdherkoflu, kjer so se še pred nedavnem 'borili najboljši smučarji vsega sveta, 9. in 10. marca pri t. i. preizkušnji avstrijske mladine, več sreče. Najboljši Čas dneva pa je z idealno številko 9 postavil eden najboljših jmniorjev na Koroškem, Celovčam Ernest Martinjak. Mnogi so si že mislili, da je njegov čas nedosegljiv, a so se zmotili, kajti neumoren tekmovalec Hermi Užnig je proti vsemu .pričakovanju popolnoma spremenil ozračje. S čustvenimi vskliki so Številni gledalci °d blizu in daleč pozorno sledili njegovi nadvse odlični vožnji, pri kateri je dosegel 'čas Martinjaka in s tem tudi zmago. Niti najtežji predeli proge mu niso delali pre-giavic, čeprav je šel na progo z dokaj slabo številko 29. Mnogo dragocenih sekund si je ‘pridobil predvsem pri svojem nenavadno 'Pogumnem štartu in sploh v prvi polovici proge. S tem ni [presenetil samo domačine, ampak itudi 'funkcionarje, katerim je dal misliti, da bo treba drugič bolj paziti pri razdelitvi štartnih številk in polagati važnost 'tudi na druge, ne samo na svoje člane, če hočejo, da tekmovanje dobi svoj nivo. Višek vsega pa je tvorila razglasitev zmagovalcev v gostilni pri Tischlerju, pri kateri so bili nagrajeni kar štirje Selani. Rezultati: Deklice: 1. Ulli Martinjak (UNION-', elovec) 2. Margit Burger (UNION-Cclovec) ‘i. Glos Traudi (ATUS-Bistrica) Mladina I: 1. Keuschnig Jose! (ATUS Bistrica) 2. Knes Peter (ASKo-Bcljak) S. Aichholzer Karel (SV-Bačc) Mladina II: I. Pristovnik Maksi (DSC Sele) 2. Koschutniik Ernst (ATUS-Borovlje) 3. Barouniik Jožef (ATUS-Borovlje) J u n ior j i : 1. Martinjak Ernst (UNION-Celovec) 2. Hotaveber Franz (ATUS-Laiunsdorf) 3. Užnik Erik (DSG-Selc) Splošna skupina: 1. Hermi Užnig (OSG-Selc) 2. Schtvarz Johan (TVN-Borovlje) 3. Oitafl Hamizej (DSG-Sele) skupina starejših: 1. Schasch! Hans (ATUS-Borovlje) 2. Inziko Hans (VS-5t. Janž) Splošno zaporedje pa je siedeče: I. ex aequo (-izenačeno) Užnig (DSG-Sele) in Martinjak (UNION-Celovec) oba s časom 1 : 54,3 s. 3. Pristovnik (DSG-Sele) 1 :55,5 4. Schvvarz (TVN-Borovlje) 1 : 56,4 5. Oiitzl (DSG-Sele) 1 : 56,6 6. Ratli (ASKo-Bcljaik) 1 : 56,7 7. Schaschl (ATUS-Borovlje) 1 : 56,8 8. Ballazs (ŠVSG-Radentheih) 1 : 56,9 Žal, da se je šentjanških smučarjev tako'malo u-dele/Ho, pogrešali smo predvsem njihov talentiran naraščaj, za katere bi tako tekmovanje mnogo ko-rstilo in obrodilo gotovo z dobrimi umestitvami o-bilo uspehov. Ni čuda, da je kot najboljši šenjan-žan t omii Lapuš dosegel šole 19. mesto v splošnem zaporedju. * Dne 27. februarja so se prav tu vršila okrajna prvenstva šolarjev. NSč manj kot 210 šolarjev dz 33 šol se je udeležilo tclkmo-vamja, katero je vodil pedagoški institut za Celovec. Naslov okrajnega prvaka v skupini šolarjev I si je osvojil Selan Travnik Erik. Lapuš Cvetko, mladi šentjanški smučar, pa si je komaj z nekaj desetink sekunde na Travnika .priboril 2. mesto, kateremu sledi Ewald N iederbichler ('Patteingas-sen) in Pristovnik Karli, 'brat Maksija. DRSANJE NA LEDU Regina Heitzer osvojila srebrno kolajno V Gortini se je v nedeljo odigravalo svetovno privcmstvo v umetnem drsanj u za žensko konkurenco. Naslov svetovne prvakinje si je — kot pričakovano osvojila Nizozemka Sjoulkje Dijkstra, .ki je s prostimi izvedbami pokazala, da je trenutno res naj- boljša drsalka na svetu. Drugo mesto je pripadlo Avstrijki Regini Heitzer, ki je tudi še po obveznih likih mogla obdržali 2 mesto pred Francozi njo Hassler, ki je postala tretja. BOKS SLOVENSKI BOKSAČI POTOLKLI BELJACANE Sobotni večer je prinesel hoksačem Ljubljanskega Odreda visoko zmago nad Belja-škim boksaškim klubom. Btljačani so dosegli le eno zmago po zaslugi Unterrainer-ja, ki je premagal Zupana. Dve borbi sta končali neodločeno, /vse ostale pa so končale 'z zmago Ljubljančanov, ki so dosegli 16 točk, medtem ko so jih Beljačani zabeležili le 4. Najboljši boksač slovenskih gostov je bil nedvomno večkratni slovenski prvak Prešeren, ki je svojega nasprotnika premagal s silnim udarcem že v prvih 3 minutah. Visoko kvaliteto je predstavljal: budi Slavič, ki je nepričakovano premagal avstrijskega prvaka Madžara Petocza. ga segreva le toliko Časa, da se v njem pojavijo mehurčki;'ni potrebno, da bi mleko izavreli ali da bi se ‘zelo dolgo kuhalo. Pri tem je Se zelo važna stopnja segrevanja. Mleko, ki ga segrevamo .polčasi ali pri nižji temperaturi, /bo laže preneslo višjo temperaturo kot mleko, ki je bilo segreto na hitro oziroma pri višji temperaturi. Pri počasnem segrevanju je mleko bolj obstojno. Mleko, 'ki je doma prevrelo, izgubij'a kakovost na dva načina: iz nastajanjem kože na površini in usedline na dnu posode. Te izgube na koži in usedlini lahko iznesejo do 14 odst. kalcija in .beljakovin in okoli 20 odst. maščobe. Prav tako se izgubljajo tudi manj odporni vitamini, izgube pa so lahko majhne ali zelo velike, kar je odvisno od 'trajanja vrenja. Mleko hranimo in kuhamo vedno v isti Pred nekaj dnevi je vodstvo Dunajskega velesejma organiziralo tudi v Celovcu informativno časopisno konferenco v zvezi z letošnjim pomladnim (že 77. po vrsti) velesejmom (od 10. do 17. marca) na Dunaju. Tudi vodstvo velesejma se dobro zaivcda, da je Avstrija in še posebno njeno glavno mesto Dunaj most in stična točka med Zapadom in Vzhodom, kar naj bi bilo vidno tudi v organizaciji velesejma: tako glede razstavljavcev, kakor tudi glede obiskovalcev. Skupno je letos nad 4000 razstavljavcev, od tega iz Avstrije približno 2950, iz drugih držav, 24 po številu, pa pribl. 1200, zastopajoč okoli 2000 tvrdk. Iz Koroške je 19 razstavljalcev. Gledano po gospodarskih blokih, jc 69% razstavljalcev iz EVVG-držarv in 225% iz EFTA-držaiv, 2% pa iz vzhodnih držav. Od tujih držav je na prvem mestu zopet Nemška zvezna repubika z 1032 (več kot 50%) razstav-Ijalci; sledi Vel. Britanija (167), nato Italija (153), Francija (108) itd. Iz USA je 105 razstavljalcev. Razstavni prostor sicer ni povečan, pač pa so bile izvršene številne adaptacije in izboljšave po raznih razstavnih lopah in prostorih. Da se bodo zunanji obiskovalci laže orientirali v velemestu, je velesejemsko vodstvo na vseh važnejših dovoznih cestah Dunaja in na dunajskih železniškh postajah organiziralo za čas velesejma informativno službo. Nikakor mi mogoče na (kratko našteti vseh skupin razstavljenih (predmetov, zato.se omejimo le na najvažnejše in najpomembnejše razstave: Ako začnemo pri kmetijstvu, naj omenimo, da letos ne bo razstave pitovne goveje živine zaradi razsajajoče slinavke in parkljevke (obe nalezljivi bolezni). Pač pa bodo zastopane vse ostale panoge lahko ogledajo zadnje tri dni velesejma razstavlje-vazna hranila; številna najnavoj.ši kmetijski stroji itd. Naše kmete bo verjetno zanimalo tudi to, da si lahko ogledajo zadnje tri dni ovlescjma razstavljene kmetijske stroje, kako dejansko obratujejo, kajti njih predvajanje l>o na zaito določenem prostoru velesejma. Med najinovejŠimi kmetijskimi stroji naj navedemo le enega, takozv. univerzalni stroj (uporaben za 100° C. /Poslledica 'te ivisdke temperature je, da zgorijlo beljakovine in sladkor okoli zračnih mdhučkov. To 'preprečimo, če 'ujx>-rahljamo posodo z gladkimi ‘Stenami iin če mldko nendhino mešamo. Če hočemo mldko Iz kateregalkbli vzroka kuhati, ga hitro zavriimo, ves čas mešajmo in takoj ohladimo. Po ikulhanjiu nikoli ne pozabimo mleka Ohladiti, razen če z njim 'takoji postrežemo. Tudi ohlajeno mleko je trdba hraniti na hladnem, čistem prostoru, zaSčitenem pred svetlobo. Paziti moramo 'tudi, da ni v bližini močno vonjajočih jedi. Posoda za mldko naj bo čista. Takoj, ko jo izpraznimo, jo splaknemo s hladno vodo, ;potem ipa očistimo s toplo raztopino detergenta in končno še splaknemo s toplo vodo in (poveznimo, da se sama osuši. Ne (pozabimo tako očistiti tudi steklenice. sejanje, košnjo, oranje, okopavanje, brananjc, obračanje in 'brizganje. Seveda tudi raznih dingih liolj ali manj avtomatiziranih kmetijskih strojev ne bo manjkalo. V okviru kmetijske razstave je letos po več kot 10 letih zopet lovska razstava, ki obeta 'biti zelo zanimiva — pod geslom: .Avstrijsko lovstvo v gospodarstvu in umetnosti”. V povečanem obsegu bo tudi razstava pohištva, ki ho mulila vsakemu obiskovalcu zaželeno. — še eno posebno razstavo naj omenimo; je pod geslom: „Vse za otroka!” — Seveda ne manjka novosti tudi na področju gospodinjstva, kjer bodo mudili vsakovrstne naj novejše in praktične gospodinjske stroje in pripomočke. Zelo obsežna bo tudi tekstilna nm krznena razstava: najrazličnejše blago in izdelki perila in oblek za moške in ženske. Seveda tudi luksuznih predmetov ne bo manjkalo; istotam bodo 'tudi modne revije ob določenem času. Kot za druge velesejme, je tudi za tega dovoljen 25% jiopust na državnih železnicah in železniških avtobusih in sicer za čas od 5. do vključno 22. marca 1963. SEJEM RUMENEGA GOVEDA Zveza rejcev rumenega goveda na Koroškem priredi v sredo, 13. marca 1963, svoj prvi letošnji vigredni goveji sejem v Št. Vidu ob Glini v dvorani rejcev živine. Prignali bodo bike in breje krave. Prvič bodo ponudili breje telice, ki izhajajo iz uvoženih bikov rumene pasme. Govedo bodo izbirali v torek, 12. marca, od ene popoldne dalje. Sejem pa se bo začel v sredo, 13. marca, ob desetih dopoldne. Vsa prignana živina izhaja iz državno priznanih brez-tuberkuloznih in banga prostih hlevov. Prevoz je od hleva do hleva zavarovan. 77. Dunajski velesejem v mednarodni luči l/Hitifotoi tatteiU... V Kalikiuili je 'liiisa z najpisom »Za umira-jioi^e Ibrezdomce«. V tem trimilijonskem mestu Indije umira dlmevno ata desetine ne-srdaneižev, Iki mikdar v žtvOjjenj u niso 'bdi deležni človeka vrednega žiivljanlja, nikdar niso ctofiultili, kaj se pravi, višaj enkrat v življenju ibiti sit. Katoliške sestre vodijo ta eavoid, 4jer najdejo zatofiiSče oni, kt so bili obisojoni, da umrdjo v olbcestniih jarkih ali odvodnih kanalih. Tako jim je dana milost, d!a vsaj umreti morejo po dloveško.. . doda lafkota in nepopisna rdvBčina m samo v Kaikiuti. Skoraj dive tretini olovcištva je izpostavljena gladiovanju. V deželah, ki •še gospoidarsiko fniso razvite, je* pomanjka-nj,e živil toLiiko, da bi vds prctsežclk živlijemjr sikih sredstev Evrope in Amerike zadostoval za obširne predele, 'kjler vlada pomanjj-kainj,e, le iza bornih 17 dni. Po zdravniških ugotovitvah potrebujte človelkoivo telo za normallho vzdiiževanje in rast dne vin o 2200 (kalorij, toda pri tem ne sme težko delati, kar pomenit torej eksistenčni m inlmuni. DejlansJko pa jie slika prehrane v svetu sledeča: V Ameriki zaužije povprečen člolvelk 3.130 kalorij, v Indiji pa le 1700—1500 (kalorij. Nad 1.7 milijarde ljudi — ()0',,/o človeštva — zaužije dnevno manj (kot 2000 (kalotn i. Na posledicah slabe in nezadostne prehrane umre letno okoli 35 milijonov {jiudo, To j|e »bela smrt«, Iki žanje med ljudmi, (ki so zaradi slabe prehrane neodporni proti nalezljivim boleznim.. Tako človek v Evropi m Ameriki dosega povprečno starost 60 let, dočim -v Indiji 35, v Egiptu pa celo samo 25 let. Še hujša pa je slika umrljivosti otroik, ko1 v dobra stoječih deželah umre v prvem letu starosti old 1000 otrok le 34, v primeri z otroki v nerazvitih deželah, kijer v istem razdobju 'umre v Aziji 225, v Afriki 350, v Latinski Ameriki pa celo 400 o-troik. V Afrilkii še danes doživi le polovica mladine 'svtoljte 15. leto starosti. Slabo hranjeni ljudje so iapoistavljeni boleznim. Malarija je še vedno huda šiba sveta. Clkrolg 300 milijdinov bolelha za malarijo in nad 3 milijone lj|udi tudi umre za malarijo, najlvelč soveda v Itidijii. Tudi na tuberkulozi boldha oikrog 50 milijonov, ocl teh pa jih letno umre okrog 5 milijonov. Na strašni gobavosti jih boleha okrog 13 milijonov in le nekaj malnlj 'kot pol milijona jih je v zdravniški oskrbi . . . Tudi 'zdravniška in bolničarska pomoč je v nerazvitih deželah silno pomanjkljiva. V Evropi pride na 850 ljudi cn zdravnik. Vse drugalče pa je v deželah Afrike in Azi-jie. Tako pride greje. Srečna je ... Zaprla je očke in zaspala. Sončni žarki so se vsipali na njene zlate laske. Skozi odprto okno je privcl duh, duh po cveticah in pomladi'. Prebudila se ni več. Izpolnila se ji je zadnja želja — dočakala je pomlad. Mamica ji je nabrala prvih cvetic in jd jih pbleg križa položila v drobnje roke, na njih pa so se v soncu 'bleščale — materine solze. Kako je vrag človeku služil Tudi mene si ujela kakor vrabca na svoj lim; sonce si mi ohladila, prav zato te zdaj mrzim. Glavo si mi pobelila, razorala ves obraz; med zameti je ostala le do groba oska gaz. Šivalni stroji znamk: Gritzner, Rast & Gasscr, Jax, — najnovcjSi izdelki — popolnoma avto-tnatični Zick-zack-šivalni stroji so ponos gospodinje in šivilje, kateri jim olajšajo in skrajšajo delo. Naročite si ga takoj v strokovni trgovini šival n Ui strojev: Johan Lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndort Telefon 04237 246 Zahtevajte cenikel Ugodni plačUni pogojil Bil je človek, ki jie imel čuda sinov, a je bil poleg tega jako siromašen. Da jih .ne bo toliko doma, pošlje enega po širokem svetu in to najslabšega. Ko je potoval, ni imel ničesar več s seboj kakor hlebček kruha. Se tega se je sirotek Iznebil. Prišel je ;k njemu vrag, ki j,e bil jako gladon, ih mu je vzel kruh. Sirotek jie bil žalosten, ker ni imel zdaj kaj jesti, pa si zmisli, da mora vrag biti nekomu pokoren 'in da mora imeti pogkir varja. Kakor si jie miiislill, tako je tudi bilo. Čez kako uro pride k njemu gospodek pa ga vpraša, zakaj je tako žalosten. Pove mu, kar je bilo res. Gospodek mu nato pove, kjie stanuje vragov poglavar. Sel je nato nekaj čalsa z nlj;im, dokler nista prišla tja, kamor sta se namenila. Potem ga gospodek pusti, sirotek pa začne tožiti onega vraga, da mu jie kruhek vzel. Poglavar pokliče vraga predlse in mu reče: »Ti boš sedaj pri tem človeku služil toliko časa, dokler bo živel.« Onemu pa je rekdl', naj si ga precej vzame s seboj. Mož si ga je vzel mahoma s seboj,, kakor mu je rekel poglavar. Ko je 'potem šel nekaj- čaša z vragom proti domu, mu je vrag začel pripovedovati, kako 'bo mogel postati po mjiem nekoč bogat. Ko prideta domov, ga takoj drugi dan odpravi na delo. In vrag je lahko čuda napravil, da so se vsi sosedje temu čuditi. Ndkoč je neki gospod dobit veliko žita, a nikakor ni mogel -dobiti dobrih In močnih mlatičev. Dal je oznaniti, alko je kak mlatilč, ki bi mu lahko žito kmalu omla*-tiil, da mu da, kolikor ga more spraviti v vrečo. Siromak takoj pošlje k temu gospodarju svojega vraga. Le-ta se poprime deta ih v treh dneh je omlafiil vse žito. Tedaj je šel vrag domov in si je od' vseh žen v vasi izprosi 1 rjuhe. Ko jih je dobil vdliiko skupaj', jih je sešil v vrečo in šel z njo h gospodarju. »Skušala sem te obvarovati hudega iln ne Kameri, mi, če iboim še zanajprej bedela nad 'tabo. Vedi pa, da svarilo tudi najiboljše sestre ne more nikoli talko obvarovati ka-'kor materino. 'Menda prav zato tisti, ki za-'ptje materino be'sedo, kar skoraj vselej zaidejo na nerodna pota.« ■Z vdajno jasnimi očmi je pogledala Min-Ca omožaho sestro. »Gillka! iNtlč ise ne bojim zase, posebno Kdaj, po tvoj|ih besedah ne. Kakor z visokim ptotom si me ogradita. 'Plainlimk pa letos i,Vc grem, če me Viktor na golih kolenih prosi in Če ml za plačo obljubi kobilo.« Mimogrede je pogledata na tla. Kakor čudno vkažena tanka rdečkalsta sveča je tik njene noge odganjalo sem eniško steblo preslice. iMinca je brcnila' po njem, da je Valjasta glaviča odletela daleč na mejo. »Vidiš, Minca, za tele pomiladanske odganjke po deteljah 'se kar nihče ne zmeni. Saj tudi sami poginejo. Na videz. V resnici jč pa vsaka glavica klas, poln zelenkastega prahu. In vsak prah j,e zrnce, ki ga d volu prožnih kdžilc kakor Trača vrže daleč od rodnega' stebla, da tam v/Jkali nova preslica.« »Takooo? Nisem vedela,« se je otrdita Minca. »Pa še več:. Na mestu, kjer so preminita stebla, pa poženo ilz zemllljje druga nero-doviina zdlena stebla kakor smrečice. V njih se nakopiči toliko kremena, da krhajo kose. Seveda -laike krme 'tudi' živina ne niore ne zgristi ne (prebaviti. Odriva jo. Ljludje pa se jeze, da je živina kočljiva, namesto da bi malo pomislili, kako tudi sami Včolsilh z na videz nepomembnimi malenkostmi marsikomu trpko zagrene življenje.« Minca j'e poslušala: Cilko kakor modro ih preskušano ženo. Nehote je morata pomisliti, kako bi znala vzgojiti otroke. Skoda, da jih nima. Morebiti izmed vseh nevšečnosti ravno to najteže prenaša. Rada bi ji rekla dobro besedo, pa se nič pravega ni mogla spomniti1. V zadregi se je ozrla naokrog. Kakor blisk se je pognal sokolič pod vejo grma in zgrabil drobnega ptička, ki jie v smrtnem strahu prasuinljifvo začivkal. Minca je zakričala in stekla na pomoč. Res se ji je posrečilo prepoditi roparja. 'Sčinkavka je zletela iz njegovih krempljev in se sk-iilla v gost trnjev grm. Daleč naokrog se čldlgo ni oglasil noben ptič več. Cilka in IMinca sla pobrali kamenje in ga znosili v kolesnice na kolovOzu. Cilka je odšla domov. Minca ni odnehala preji, dokler ni do zadnje svečice potrgala odganjajoče preslice. Po senožetih Iproti Pokrovcu in vse naokrog so na vlažnih tleh lin po senčnih stra--nelh vzovele žlatogl-ave pogačice. Zgodnji cveti So -se že osipali in -spominjal] gospodarje, da je zadnji 'čals gnati Živino v pla-ni|no. Viktor pa se kar nič ni zmenil. Pn-tčrnoglavki jie hotel, da bi šla Minca planini t. 'Minca pa o plalninah še slišati ni več marala. Po razgovoru v Z doli'h je vse natančno premislila. Zalse se prav nič mi bala. Ga rji, ki bi jo pregovoril, da bi se spozabila. 'Cilka jo je bila spomnila na mamo. Ka- dar jie bila sama v hiši, se jie zadnje čase kaj rada zagledala v mamino podobo. Na mrtev papir odtisnjene oči so kar zaživele. Gledale so jo tako Ijuibelče in skrbno in jo molče svarile in prosile. Ne. Za vse na svetu ne gre letos planink. Zavoljo Cilke ne gre. Če pa kdaj pojde, bo hodila z Goreljeka in Jelja vsako nedeljo k maši domov na Koprivnik, z Ve-lega polja pa na Kredarico, če ne bo le preveč razsajala tourja po vrhovih. In rednega mešelčinaga svetega obhajila ne bo nikoli opustila', da jo bo Marija vse čase obdržala iv svojem varstvu kakor v materinem naročju. Njiej, nebeški Kraljici, se bo vsako jutro in Vsak večer še prav posebej priporočila. Minčinega Odpora si Viktor ni mogel razložiti. Da mi sama od sebe Okrog in okrog zaobrnila svojiih misli, je vedel. Dognal bi 'bil pa rad tistega, ki je znal Minco tako pregovoriti. Dolžil je najprej očeta. Pa je že pred dolbrim itednom mimogrede in popolnoma neopaženo ujiel, kako je oče prav resno nagovarjal 'Minco, naj' bi zavoljo ljubega miru v hiši vendar le šla z živino v planino. Minca pa, da ne im ne in nikakor ne. Obveljala je seveda njena kakor vselej. Lotil se je Cilke. Da Minci prav nič ni treba hoditi v planino im da jie bolj potrebna doma, mu je odgovorila. Živino naj pa oskrbuje Robarjeva oskrbnica, kakor jo je zadnja tri leta, pa tako dobro, da so bili vsi, tudi oln sam, prav zadovoljni z njo. Ni mogel opotekati. Odneha! pa le ni. Cii- * |\! * J * E Ko gospodar zagleda njegovo vrečo, ga vpraša, čemu mu bo tako velika vreča. Vrag je rekel: »Saj ste mi rekli, kako velika mora biti.« Nato začne metati vanjo žito in je vse spravil. Gospodar je bil pa hud in pošlje za njim leva. Ko pa ga je hotel lev pograbiti, ga vrag prime za rep in ga vrže mase. Ko se mu tedaj! ni nič zgodilo, pošlje gospodar za njim še divjega vepra. Ko je le-ta prišel do njega, ga zgrabi dm ga vrže na pleča. Nato pošlje gospodar na breg, mimo katerega je moral iti vrag domov, svoje hlapce in jim reče, naj vržejo velik kamen na vraga, kadar pojde z žitom mi mo. Ko pride vrag do brega, vržejo hlapci kamen nanj:, ali on ga prime in ga zadene nase. Sedaj mi hotel gospodar ničesar več poslati, rekoč: »Naj ga vrag nosi s tem žitom!« Vrag pa je šel z žitom domov in ga dal siromaku. Tako jie revež obogatel. POSTNI SPEV Zvončki, zvončki so razcveli ise v livadi! Ptički, ptiSkii so zapeli o pomladi ! Malčice na vrbi žarek greje, nitke predejo iz sončne preje. Kmalu bodo se v zlato odele, v cvetnem prahu svatovsko blestele. Fant od fare jih poreže pa z zelenjem iv »prešerne« zveže, 'z inijim '»hozama« 'bo zapel ■v zboru vernikov vesel — in prinese ga domov, z njim pa božji blagoslov. Milka Hartman cU&co- Pri zdravniku »Vsako jutro morate popiti maio tople vode!« »Saj to tudi delam, le da jo žena imenuje kavo...« Nesporazum Zdravnik: »Nikoli ne boste stari, če boste Se naprej talko pili.« Pacient: »To si mislim, saj dobro vino pomiladiuje človeka.« Obroki Prodajalec: »In v koliko obrokih želite plačati prVi obrok?« ka se je ujezila in poklicala Minco: »Tak pojdi v planimo, da bo ujedanja komet!« Cilko je zaskrbelo, ali jo 'bo sestra prav razumela. Minca pa je pogledala njo in Viktorja in se kaj' znašla:: »Ne grem.« »Kaj, pa prej obljubljaš?« je revsnil Viktor. Minca je prdzirlljivo pogledala Viktorja: »Tudi ti si dbljulboVaJ, da boš drugačen, kakor Si.« Deklič se je zasukal na eni sami peti in odšel. »Kakšen pa sem, mo, kakšen pa sem?« bi se bil Viktor rad skregal' z ženo. »Ti nisem jaz Očitala, vprašaj tisto, ki ti je, pa boš zvedeli, kaj se lj|u'dem ne zdi prav.« Viktor ni i ved dl kaj' reči odhajajoči Cilki1. Morebiti že ve ali vsaj- sOuti, ga je zaskrbelo. Pojezil se j,e samo na pol tiho nad Min-oo: '»Preklicana Trklja!« Viktor sedaj' ni vedeli, pri čem je. Zavoljo očeta in Cilke bi 'Minca lahko šla plalninit, ona pa noče, čeprav je vsa mrtva na gore. Da bi bila pridiga, v kateri je novi župnik svaril pred prildžnolsltimi v planinah, dekle tako prenaredila, ni verjel. Saj gospod ni prepo|ved'ail hoditi v planimo. Samo olpozar-jal je. »Kaj pa, Če Minca kaj ve o Tinci —?« Zagledal je pred sabo še bolj jezni obraz odraščajočega nepokvarjenega dtekleta, pred katerim jie povesil oči tisti večer po 'pogrebu župnika Janeza. Viktor je odšel med drevje v Laz, čeprav ni imel tam nič opraviti. (Daljle prihodnjič) Stran 8 — Številka 10 NAŠ TEDNI K K R O N I K A Četrteik, dne 7. marca 1963 Knjižne novosti ki jih dobite v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26 ZBORNIK 1963, 288 strani velikega formata, -izdala Svobodna Slovenija v Argentini, bogata in dragocena vsebina ('Komune v [ugoslaviji, Slov. kultura problematika od izadmjilh let, Oib 30-tetnici Slovenske deklaracije, Solun i:i Trojni pakt, Solun v jotigosl. politiki. Delitev Slovenije lota 1941, O politiki kneza Pavki, Pričevanje iz -zaporov, Poskus demokratične opozicije. — Slovensko dekle in žena v svetu. — -Pesmi in črtice ter zgodbice. — 500 let ljubljanske škofije, Ob 50-Jetinici prve slovenske mature. Za narodne -pravice kor. Slavoncev, Pri Slovencih v Venezueli in drugod, Knjižne izdaje zaniejiskih Slovencev) — Cena: 80.- Sil. KAR PO DOMAČE, 220 strani, sestavil Osip šest — Simon Preprost, zanimiva knjiga lqpega -vedenja (bontona) za mlado in staro, za slehernega našega človeka. Po tej -knjigi1 je veliko povpraševanja. Cena: 50.— šil. MOJE VESELJE, kraisno berilo za 1. razred osnovnih šol na Tržaškem. Tako knjigo dajte otrokom v roke! Za kaj vse -so naši -malčki prikrajšani! Cena: 35.— šil. MLADO CVETJE, drugo berilo. Ilustracije 'Milka Bambiča. Cena: 25.— Sil. PESMARICA za šole, Ivan Grbec, cena 30.- šil. JEZUSOVO ŽIVLJENJE, najlepše postno branje, poljuidin-o-iznanstvono, izpod peresa opata Ricciottija, cena 120.— šil., strani 678. Šport • Brata Peter in Filip Gruber (Vzh. Tirolska) se dbneseta. Prvi jie zasedel na vulkanu Etna 3. mesto v veleslalomu, drugi -pa It), mesto na mednarodnem tekmova njti v - -muku v Obenviesentalu v kombinaciji. • Nova ddželna prvaka Tirolske sta -postala pretekli teden Traudl Hecher in Karl Schranz. HOKEJ NA LEDU KAC zaključi hokejsko sezono s krvavo zmago nad jugoslovansko državno reprezentanco. Pretekli četrtek se je KAC v zadnji -tekmi te sezone pomeril z jugoslovansko državno rejprezenta-nco in jo premagal s 7 : 3 goli. Igra je bila vseskozi -napeta in do zadnjih 10 minut se -ni vedelo -kdo bo zmagovalec. šele ,ko so proti koncu Jugoslovani-nekoliko ipojpustili-, so si CeloVčani zagotovili -zmago. Škoda le, da je 'prišlo med -igro do zelo •nelepih -spejpadov med igralci, kar bi skoraj vodilo do -ukinitve igre. To je predvsem prijpisova-ti zelo slabima sOdn-ikoma. Rezultat je bil, da je Monitzer moral z zlomljenim nosom zapustiti led in tako izpade tudi za sveltovno 'prvenstvo v Stockholmu. Najboljši -igralci -domačinov so bili Lomon, iRusdhnik in Knoll, medtem ko so se pri Jugoslovanih odlikovali Slovenci Smolej, Felc in iRlinar. j-LtmsUa ffiB&SBBBBiHBBBaaBBBIBHHM« Bistrica v Rožu Sobota, 9. 3.: Untcmchnicn Petticoat (IV). — Ameriška vujaiška veseloigra izza časa 2. svetovne vojne. — Nedelja, 10. 3.: Bas letzte Kapitel (IV). — Dramatičen domovinski film. — Sreda, 13. 3.: E-in Mann gelu durch die Wand (III*) — Mikavna komedija o nekom davčnem uradniku, ki naenkrat dobi dar, da lahko gre Skozi /ki. Borovlje Sobota, 9. 3.: Trapez (IV*). — AmeriSiki cirkuški Silim, ki prikazuje precizno tlelo na trapezu. — Nedelja, 10. 3.: Am Sonntag wili mo in SUsser mit mir segeln gehn (IV). — Nesmiselno počenjanje neke družbe, ki tabori na prostem. — Torek, 12. 3.: Hin-ter feindliohon Linica (IV). — Ameriška borbena četa v korejski vojni tik pred premirjem. — Četrtek, 14. 3.: Sohnsucht nach der Heimat (IVa). — Lj-uibezeiuska zgodba neke begunke. Moralni zadržki! Miklavčevo Nedelja, 10. 3.: Saison -in Salzburg (Ila). — Muzikalična veseloigra, o nekom filmskem igralcu, ki nastopa službo hotelskega nasta-vljenca. Pliberk Sobota in nedelja, 9. in 10. 3.: Die fastnachts- Velika škoda zaradi „zime sfoletja" gLEDALISCE V CELOVCU Medtem ko -se nad evropsko celino vedno iznc.va vrstijo hladni valovi, zaradi katerih je živo srebro tako rekoč nepretrgoma- -globoko pod ničlo — -na Poljskem no zaznamovali konec februarja rekordni mraz 38 stopinj — in ko ikljiub temu, da smo že -v marcu, ni cpa/.rti rasten daljšega dne še ndbemiga anamenij-a pomladi — tisti škorci, ki so jih opazili na Bavarskem, bo se Oaono vsaj za nekaj tednov izinioti-lli pri »'Voznanr redu« za vrnitev iz jjuSnib krajiev — so začeli že v več deželah -sestavljati preglednico škode zaradi zime, ki (bo prišla v zgodovino -kot ena najbujših v tem sto-letjiu. Za I talijo nenavadno hud mra-z je -uničil 15 do 20 odstotkov ozimine in vrtnin v severnih -pokrajinah in do 25 odstotkov v drugih delih dežele. Julžmcga sadja je približno polovico manj kot sicer, jiužnoitali-jianske oljjke pa imajo za 35 odstotkov manj plodov, kot znaša dolgoletno -povprečje. Po približnih ocenah iznaša škoda vsaj deset milijard -lir. O veliki škodi -na izimskilh posevkih -poročajo tudi iz Francije. Francoske železnice so morale vključiti- v redni promet dodatnih 10.000 tovornih vagonov dnevno, da je dobilo 'kurjavo marsikje prezebajoče mestno prebivalstvo. Zaradi -nedavnih 'katastrofalnih poplav v južnih španskih pokrajinah je bilo okoli 25 milijard dinarjev gospodarske škode (u-ničeni posevki, odplavljena živina in poškodovana poslopja), pomaranč in limotn pa je uničenih približno za 40 milijard dinarjev. V Belgiji bo zaradi mraza znatno manjši pridelek na 100.000 ha obdelane zemlje, število brezposelnih pa se je samo v gradbeništvu povzpelo na 150.000. škodo, ki jo je zaradi arktične zime doslej utrpelo nizozemsko gosipodarstvo, ocenjujejo v celoti na 150 milijard dinarjev. Zelenjava je bila povlprečno petkrat dražja kot druga leta v zimskem času. Na Danskem se je zmanjšala proizvodnja masla za 15 odstotkov, brez zaposlitve pa je povprečno vsak -tretji zidar ali drug gradbeni delavec. V Nemški: demokratični republiki ugotavljajo zaradi pogostih zastojev v prometu ■in drugih težav, ki so -posledica tega mraza, veliko gospodarsko škodo predvsem v kemični industriji in v jeklarnah. Zahod-nonemški promet in -dejavnost gradbene -in- ZANESLJIVEGA MOŠKEGA iščemo k 1 konju na gozdnem gospodarstvu (čez 200 ha). Stanovanjska hiša in gospodarska .poslopja so ob državni cesti. Pretežno samostojno delo, oziroma dovažanje lesa ipo -lastnem zemljišču. Motoma kosilnica za košnjo je -na razpolago. Pozimi je olskrbovanjc 2 — 3 krav in 1 telice. Plača in nagrade višje od kolektivne pogodbe. Popolnoma oskrba z lastno sobo in prilika za lov. INmudlK.* na upravo pod značko:„Dvo jezično ozemlje”. l>eiohte (IV). — Za časa pustniih dnevov v nekem nemškem mestu pride do nekega umora, ki -privede stare, mladostne grehe uglednih meščanov na dan. Torek, 12. 3.: Die falsche Braut. — Četrtek, 14. 3.: Die gnadenlosen Vicr (IV). — Film iz divjega za-pada. U-begli kaznjenci terorizirajo neko mesto. St. Jakob v Rožu Seal rola, 9. 3.: Die Krau am dunklen Fenster (IVb). — Kriminalni film z moralnimi zadržki! — Nedelja, 10. 3.: Junge Loute brauchon Liebe (III). — Muzikalična veseloigra. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 11. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. 10 minut za športnike. — 18.00 Dober večer našim poslušalcem. — TOREK, 12. 3.: 14.15 Poročila, objave. - Iz ljudstva za ljudstvo. — SREDA, 13. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 14. S.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. — PETEK, 15. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Oti petka do petka ]w> naših krajili in pri naših ljudeh. — Nekaj minut s selskimi dekleti in fanti. — Koroški kulturni pregled. — SOBOTA, 16. 3.: Orl pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 17. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. - S pesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo. dustrije sta se skrčila na 54 odstotkov lanskega cčmiga v istem času, škoda zaradi mraza znaša samo na a-vtoim-obikkih cestah okoli 120 -miLijard dinarjev. Kakor -drugod itudi -v Veliki Britaniji še n-iso /brali vseb ipodatkov o škodi zaradi nenavadno -hude zime. Približne ocene omenjajo 400 milijard -dinarjev. Predstavniki zavarovalnic izjavljajo, da ipo vsej verjetnosti ne bodo mogli izplačati celotne za-varovalnine, čeprav Sc niso prejeli vseh prijav. V obalnih vodalh je zmrznilo mnogo rib. Letala in helikopterji so razbijali led na vdč rekalh v severnem -delu Kavkaza, da bi preprečili -velike poplave. Posledic mraza na cizimini v Sovjetski zvezi- doslej še niso izrazili v številkah. Petek, 8. -marec, ob 19.30: Das Fenster /.Ltni Flur (krstna predstava). — Sobota, 9. marca, ob 19.30: Jenufa (zadnjikrat). — ■Nedelja, 10.-marce, ob 15.00: Der fidelc Bauer (za-dinjikinut). — Sreda, 13. marec, ob 19,30: Der Vogelhandler. — -četrtek, 14. marec, ob 19,30: Das Fenster zum Flur. Petek, 15. ma- rec, ob 19,00: Die VValkttre (krstna predstava). — Sobota, 16. marec, oib 19.30: Der Vogelhandler. — Nedelja, 17. marec, oib 15,00: Na monagostra-nsko Željo: Die BIu-me vem Hawaii. — Za Vse -predstave prosta prodaja vstopnic. KOMORNE IGRE bodo odprli v soboto dne 30. marca, ob 19.30 uri. Kozmična Dozdevno komična vprašanja bo treba z vso resnostjo obravnavati s stališča mednarodnega prava Sredi septembra 1959 dve minuti po osmii zvečer (srednjeevropski čas) je na Mesecu počilo: skoraj že tri leta in pol leži nekje na površini zemeljskega naravnega satelita sovjetska zastavica. Sredi lanskega decembra je zletela mimo Venere ameriška vesoljska raketa, ki bi prav gotovo odložila na tem planetu ameriško zastavo s trakovi in zvezdicami, če ne bi -za nekaj nad 30.000 km zgrešila cilja. Nekoč: je vdj-alo, da je pravni lastnik tilsti, ki prvi zakoliči določeno področje. Pravna vprašanja v zvezi z vesoljem bo treba urediti z mednarodno zakonodajo, ugotavljajo strokovnjaki. Vesoljska doba prinaša vrsto pravnih ■problemov, s katerimi se ni doslej še nihče resneje ukvarjal, čeprav so v Ohrysilerjevih tovarnah (Detroit) že izdelali model dvosedežnega avtomobila za bodoče izletnike na Mesec: dolg jie 3.5 m in 180 cm širok, zmore pa kakih dvajset kilometrov na uro. In dalje: bo veljali na Mesecu in kasneje n-a območju Rimske ceste promet po levi ali -po desni? Kako bo z lastniško pravico na posameznih področjih. S pravnega stališča ho trdba urediti na pogled smešna vprašanja. Na zemlji je lahko: lastnikov je veliko, lastnina vsakega izmed njih sega do zapornic, ki označujejo državno mejo. čigav je zrak? Tudi to je urejeno, zračni prostor v okviru državnih meja pripada določeni deželi. Če nanese, da se vojaško letalo preveč približa ituijim mejam, se začne živahna diplomatska dejavnost. In zemeljska notranjost: ta je last določene dežele vse do -tistih globin, kj-er se zalčne magma, do katere ni še nikomur uspelo prodreti. Drugače -je z morji. Na splošno velja obalni pas, širok tri milje, vendar se /lasti zastopniki ribiških organizacij,pogosto pričkajo za svoje pravice. Kje se neha suverenost te ali one dežele v zraku nad njenim ozemljem zdaj, v dobi vesoljskih raket? Ali naj tudi v pri- Izbira in kvaliteta preprog, zaves in posfeljnine v trgovini opreme LODRON VI MACH Lederersasse 12 Tijj3koprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust! vprašanja hodnje velja tako imenovana »človeška meja« 16 km, sc pravi trsta črta, onstran katere je zrak -preredek za nezaščiten človeški oiganizem? Ali naj se meja premakne na zgornji rob ozračja, torej ma 300 km? Strokovnjaki za aerodinamiko predlagajo višino od 80 do 100 km. Pri množici vesoljskih raket se začenja majati »zračni del« mednarodnega prava. V vesoljski dobi bodo morali pravni strokovnjaki urediti vprašanja, katerih razsežnost je mogoče meriti — če uporabimo vesoljsko prispodobo — le s svetlobnimi leti. Vesoljsko -pravo ibo maralo rasti, kakor še je skozi stoletja oblikovalo mednarodno pravo. Seveda se bo morali čimprej najti -»vrtnar«, ki bo pripravil tople grede, gojil sadike, kakor pravijo člani mednarodne astronavtske konfederacije, ki z zadovoljstvom ugotavljajo, da se Sovjetsika zveza in ZDA kot prvi »vesdlj-ski deželi« v vesolju razumeta mnogo bolje kot v zemeljskem ozračju, saj si posredujeta podatke, ki jih oddajajo instrumenti v satelitih, in tudi frekvence, na katerih delujejo oddajniki v vesoljskih raketah. V Okviru komiteja OZN za miroljubno izkoriščanje vesolja uspešno sodelujeta. Mednarodna astronavtska konfederacija je predlagala, naj bi OZN uredila vse pravne probleme, ki »padajo na Zemljo kot nekakšni zvedni utrinki«. MALA OGLASA Vzamem v najem gostilno s penzionom. Ponutd-Ije na upravo pod „Goslilma”. IZKORISTITE PRILIKO! Perlon nogavice, brez Siva, . . . .Ul. 6.50 Perlon spodnje fcrilo s čipkami . . šil. 39.— dobite v Celovcu pri Sattler-ju, Heuplaiz, Klagenfurt. v MŠctn listu! Blago za pomladne obleke, posteljno perilo Velika izbira zelo ugodne cene L Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 Mm vdio- Velika ljubezen Ona: »Ko bi bila vedela, tla si tak tepec, bi te ne bila nikdar vzela.« On: »-Morala bi sklepa-u že po tem, ker -sem bas itdbe -snubil...« Stari samci »Poišči si pravo brisačo, ko -se ti mi ješ, Milita. Z eno sem si odrgnil bla-to s čevljev.« »Ti, Janez, saj -sva sc /menila, da bova snežila čevlje le /. rjuho.« List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Na5 tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26, — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.