KRAMLJANJE OB ŠOBČEVEM BAJABJU številka 27 Polovica mladine ne hodi v šolo Avtomobili se stalno menjavajo. Prihajajo Nizozemci, odhajajo Angleži. Natovorjeni avtomobili s šotori in čolni prihajajo na zobcev bajar. številni turisti dajejo kraju videz razvitega obmorskega letovišča. Povprašali smo nekaj turistov o njihovem počutju. Vsako leto je na svetu 57 milijonov ljudi več. Združene države Amerike in Sovjetska zveza sta leta 1963 proizvedli polovico vsega jekla na svetu. Prvi podatek je vznemirljiv, drugi pa je le zanimiv. Toda v statističnem pregledu Organizacije združenih narodov, ki so ga objavili v New Yorku, je več drugih podatkov, ki niso samo vznemirljivi, temveč že zelo zaskrbljujoči. Med temi je tudi položaj ?olstva. Le 44 odstotkov mladine vsega sveta hodi v šolo aH v številkah le 425 milijonov mladih ljudi hodi v različne šole. 79 odstotkov jih hodi v osnovne šole, 18 odstotkov v različne srednje Le>>a propaganda V pismu poslanem redakciji revije »Svet« eden izmed naših ljudi, ki so bili pred kratkim v Londonu, med drugim piše: -Ko smo bili v Angliji, smo obiskali tudi našo turistično agencijo... V zgornjih prostorih se je tovarišica ob pultu pritajeno in po naše pomenkovala s kolegico ... Trije tovariši so sedeli pri mizi ob skodelici kave in se zelo živahno zabavali, pripovedujoč verjetno nove šale... V prostorih agencije smo bili približno 20 minut, vendar nas ves ta čas ni nihče vprašal, če želimo morda zvedeti kaj o Jugoslaviji; niti z glavo ni nihče pokimal...« Lepa propaganda! Sprašujemo se, kje jemljemo denar za plačevanje takih zastopnikov. ■— SIK šole in le 3 odstotki pa poslušajo univerzitetna predavanja. Tudi druga dejstva, ki so jih objavili, niso'' prijetna. Avstralija, Belgija, Zvezna republiika Nemčija, Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Združene države Amcriike imajo po enega zdravnika na 800 prebivalce^ ali celo na manj. Dežele pa, kot so Kamerun, Laos, Mali pa imajo po enega zdravnika le na vsakih 25.000 prebivalcev. V teh deželah je smrtnost 11-krat večja kot v kateri koli prej omenjeni državi. Združeni narodi so objavili še nekatere podatke, ki presenečajo. Eden govori tudi o filmski proizvodnji v Hongkongu, ki je že sedmo leto na vrhu lestvice proizvajalcev dolgometražnih filmov. Izdela jih 250 na leto. Na drugem mes.tu je Itatoja z 241 filmi lani, šele nato pridejo ZDA, Koreja in potem >šeie Sovjetska zveza. Cvetka Sajevic z Jesenic je prišla na bajar z dvema hčerkama: »Prišli smo samo na enodnevni izlet. Hodimo na redne izlete še na Bled, v Bohinj in seveda se veliko zadržujemo tudi na kopališču na Jesenicah.« 12-letna Majda iz Lendave je prišla pred dnevi na enomesečni obisk k sestrični v Kamno gorico: »Sem prihajava redno vsak dan, če je le lepo vreme. Vsak dan prideva zjutraj peš, zvečer pa se vračava z avtobusom.« Sestrična Tatjana, ki je ležala ob njej, je dodala: »Peš prihajava zaradi tega, ker je pot zelo zanimiva. Na ta način bo moja sestrična Prekmurka, malo bolje spoznala gorenjsko pokrajino. Francka Markovič je učiteljica v Titovih Užicah. Že dalj časa je na počitnicah v Sloveniji: »Voda res ni najtoplejša. Privlači me predvsem pokrajina. Na Bledu je toplejša voda, vendar pa ni takšnega miru, kot je tu.« V recepciji so nam pokazali prvo beležko turista v letošnjem letu. Bil je gost iz Žirovnice: — Najlepši kamplng, kar sem jih videl — ampak najbolj dolgočasen.« Turist iz Rotterdama pa je bil kasneje že drugačnega mnenja: »Odličen kamplng — vrnem se naslednje leto.« »Novopečeni« gradbeni tehnik Bojana iz Ljubljane je prišla na enotedensko taborjenje s svojim fantom: »Kljub temu, da ,sva obiskala že več kampingov v Sloveniji, do sedaj še nisva naletela na lepšega kot je Šobčev bajar. Vse je sicer v redu, samo pogrešava malo več zabavnega življenja.« Turisti iz Coventrvja (Anglija) so pravkar kosili pred svojim šotorom. Tudi oni so 2adovoljni: »To je eden najboljših kam-pov, kar smo jih obiskali v svetu in pri vas. Navdušuje nas predvsem idealna lega.« Mimo nas je tekel »pravi« Indijanec. Komaj smo ga še videli, ko je zavil v svoj »indijanski šotor«. Njegovi starši pa so pripovedovali: »Tukaj smo se naučili tudi pripraviti eno vaših domačih jedi: naredili smo žgance in jih jedli z mlekom.« V vodi smo zagledali malčka, ki je 7. vesli pogumno polt?:: j***""' ':" Iz Kamne gorice na šobca peš — mar to ne pove dosti o privlačnosti tega kraja Begunec ustreljen na meji Po poročilih iz Celovca so te dni v bližini jugoslovanske meje ustrelili orjaškega medveda, ki je pri kolovratu brez potnega Usta iz Jugoslavije. Ta medved je bil ob-streljen že v Jugoslaviji, na- kar jo je pobrisal čez mejo. Neki avstrijski lovec je bH zelo presenečen, ko je nenadoma zagledal pred seboj orjaškega kosmatinca. Brž je ustrelil vanj. Toda 130 kilogramov težki orjak se ni do- sti zmenil za rane, ampak se je obrnil in odkolovralil dalje. Nato je lovec še enkrat ustrelil v medveda, toda kosmatinec jo je mahal dalje in izginil v grmovju. Naslednjega dne je lovec našel medveda mrtvega kakih 20 metrov od svoje hiše. ganjal svoj gumijasti čoln. Ob bregu ga je spremljala zaskrbljena mamica. Iz obeh obrazov smo razbrali, da je sinko veliko manj nezaupljiv do vode, kot pa spremljevalka na ohali. »Doma sva blizu Vrbskejja jezera, vendar n.mia zdi tu mnogo lepše,« sta nam povedali sestri Schmidt iz Avstrije. »Všeč so nama vaši fantje in to zaradi tega, ker niso tako vsiljivi, kot je to slučaj v obmorskih krajih.« Polegjijiju smo zagledali še en »osamljen ženski par«. Domači turistki sta nam # svojo »osamljenost« razložili tako: »Moža še nimata dopusta. Ker sva odšli na počitnice, sta dobila dopust vsaj v družinskem krogu. Seveda je obveznost do otrok ostala nama. S seboj imava štiri otroke.« Ko smo se sprehajali- med šotori, smo zapazili zanimivost: čiščenje avtomobila stane 100 dinarjev, parkiran :e avtomobila 100 dinarjev m topel tuš na osebo 100 Ustvarjalna vnema ljudi in hotenje po naprednejšem in boljšem pa so rodili sadove. V letu 1948 so združili vse sile in napore ter ustanovili lastno podjetje. Dve leti kasneje, 10. julija'1950, pa je bil za zapuške volnarje v njihovi kratki zgodovini pomemben dan: izvolili so prvi delavski svet, upravljanje tedaj majhne tovarne pa je prevzel delovni kolektiv. Z razvojem obrata pa je raslo in se krepilo tudi delavsko samoupravljanje na povsem novih de- lovnih in tehnoloških izkušnjah. Prav redek je primer v zgodovini naše industrije,, da bi bilo podjetje toliko staro kot delavsko samoupravljanje. To je primer v Zapužah. Kako pa je bilo takrat pred 15 leti, bi lahko povedali Mur-geljeva, Šarkrva, Urh, Ančka in še številni drugi člani mladega delovnega kolektiva. Koliko udarniških ur so opravili, kolikokrat so se odrekli dobičku, v kako težkih pogojih so delali v apreturi in še kaj! čeravno so bile delovne naloge tedaj precejšnje, odgovornost in zahteve pa velike, so ljudje ostali tihi, delovni in skromni. BOJ ZA RENTABILNO POSLOVANJE Po začetnih premaganih težavah se je podjetje resno ukvarjalo z vprašanji ekonomika .tržišča in rentabilnosti. Gospodarska računica je kmalu postala osnovno vodilo za obstoj in poslovanje podjetja. Težave pasobilepri tem neizbežne: stara -strojna oprema in temu ustrezno razmeroma visoki proizvodni stroški, neraziskano tržišče itd. Proizvodna cena je bila, razumljivo, zavoljo loga previsoka in nekonkurenčna na tržišču. 2e je kazalo, da podjetje ne bo zmoglo hoditi vštric s sorodnimi tovarnami, ki so razpolagale z boljšo opremo in s sodobnejšo tehnologijo dela. Nekateri v podjetju so se že sprijaznili, da ne do šlo naprej in so predlagali likvidacijo. Najvztrajnejši pa so zdržali .Petsto-letna suknarska tradicija in žilavost ljudi je zmagala. Gd- Sukno "Zapuže — pogled na tkalnico ločili so s; za združitev obra« tov in za postopno izgradnjo podjetja. OBDOBJE IZGRADNJE IN NAPREDOVANJA Dela sb se lotili z vso vnemo. Adaptirali so nekatere zgradbe in tovarniške hale, oprti vil i so tudi generalni remont predilniških strojev. To je bila prva etapa celokupne izgradnje podjetja. Stroji so stekli, čakale pa so nove naloge v zvezi z drugo etapo izgradnje. Postavili so novo barvarno, apreturo, kotlarne, transformatorsko postajo, delovne prostore in zgradili nekaj priročnih skladišč. Združili so barvarno in apreturo, stekli pa so tudi novi stroji, katerih vse dotlej zaradi pomanjkanja prostorov niso uporabljali. Montirali so vrsto novih slatev in s tem oo-večali obseg proizvodnjo. Se vedno pa je moralo pocljet:e iskati usluge drugje — to pa je bilo drago. Stanje se ;e precej izboljšalo, ko so v e-tu 19(51 priključili matičnemu podjetju novo ustanovljen obrat .JURJEVICA. IN V PRIHODNJE... Podjetje je pravzaprav pričelo iz nič. Podedovalo je )e\ staro stroje in opremo. Z rekonstrukcijo in z vsemi izboljšavami pa se je- stan e precej izboljšalo, še vedno pa ostane odprto vprašaire nadaljnje modernizacije strojne opreme in avtomatizacije proizvodnje. To pa je velika in utemeljena potreba, če bo podjetje . hotelo vzdržati v ekonomski bitki .— 3- B. Ozadje Alžirske krize »Množice Alžircev, ki so prišle na ulice ali pa s simpatijami spremljale manifestacije za Ben Belo, so želele, — tako \sodi očividec zadnjih dogodkov, da dajo svoji akciji točno dol#&eni karakter — privrženost in podporo tistemu, kar.je za Alž.rce in mednarodno jav-. nost osnovno obeležje vdose-danje alžirske politike. To je podpora socialističnemu razvoju (temelječem- na samoupravljanju in državnem gospodarstvu), privrženost ne-uvrščanju, antLkolonializmu in ant i imperializmu, solidarnost s socialističnimi država-vami in svetovnimi osvobodilnimi gibanji,« piše italijanski časopis Rinacsita (26. junija) v članku »Zemlja in nafta v ozadju krize«. Po avtorjevem mišljenju, je mogoče dobiti popolno sliko dogodkov šele s povezavo mno- gih faktorjev. V našem prispevku bomo posredovali le nekaj teh faktorjev in koncepcij tvorcev teh dogodkov. Ko govorimo o ekonomskem položaju Alžira, je treba vedno pričeti s stanjem, v katerem je bil Alžir po 132-letni francoski kolonialni dominaciji ter sedmih letih in devetih mesecih vojne (milijon mrtvih, splošen propad poljedelstva, brez. razvite industrije ,skoraj popolno iz-, ginutje malih in srednjih podjetij — vse stanje pa je bilo še poslabšano z množičnim odhajanjem Evropejcev). Alžirsko vodstvo je predvidevalo, da bo ostalo vsaj pol milijona Evropejce*', toda ostalo jih je le 60 do 70 tisoč. Francoskim gospodarstvenikom, ki so zapuščali poljedelska in industrijska podjetja je alžirska vlada klubovala z znanim Zakonom o zapuščenih gospodarstvih (zakon je prizadel okoli 200 velikih podjetij, na katera so imenovali uprave L Pri vsem tem je prišlo do občutnega padca že tako nizke stopnje produktivnosti, a s tem do poslabšanja življenjskih pogojev milijonov Alžircev iii do porasta števi-vila nezaposlenih. Se težja slika je bila na področju šolstva in zdravstva. Odhod strokovnjakov, učiteljev in zdravnikov je spravil Alžir v tako tež.ak položaj, da problem še do danes ni bilo mogoče najbolje rešiti. V državi je ostalo zelo malo zdravnikov, premalo še celo, če upoštevamo, da je priško veliko zdravstvenih strokovnjakov iz socialističnih in tudi iz nekaterih zahodnih dežel. V državi imajo bolnice in laboratorije, ki jih vodijo arab- ski bolničarji, v katerih mora opravljati'osebje brez visokošolske izobrazbe zdravniške in kirurške posege. Najnovejši podatki kažejo jasnejšo sliko .teh težav: 31. marca 1965 je bilo 1.900.000 nezaposlenih, če dodamo še polzaposlenc ,se ta številka povspne na 2.900.000, kar predstavlja skoraj polovico aktivnega pnebjivalsVva. Investicije v industrijo so se v zadnjem letu zmanjšale za 6%. Bcn Belini nasprotniki so izkoristili vse te podedovane težave in so jih povezali s cilji, ki preraščajo polemiko o ekonomskih problemih ter ustvarjajo še večjo zmedo v odnosu do vodstva, ki je prevzelo oblast. Znano je, da je prišlo aprila do ostrega nasprotja med Ben Belo in Butefliko (minister z,a zunanje zadeve) in to v času največje napetosti med Alžirom in ZR Nemčijo. Buteflika je to odločitev o prekinitvi diplomatskih odnosov imeno- val »akt usluznosti« do Na-serja in opomnil, da je Alžir s tem izgubil posojilo 115 milijard mark. Očigledno je. da akcija ni bila naperjena v ' tolikšni meri na ekonomsko področje kot na zunanjepolitična dogajanja. Ne da -se trditi, da Bcn Bela ni občutil, da je treba hitro reševali probleme zmanjševanja važnih investicij. Nekaj dni po sporočilu (konec maja), da je potrebno zaradi oapovedi zahodnonemškega posojila odstopiti od začetka del pri rekonstrukciji pristanišča Bon, je lahko alžirska vlada že sporočila o uspenšem franco&ko-el ž irskem sporazumu o graditvi jezu Ued Na-musa in da bo ta jez poieg namakanja omogočil tudi preskrbo metalurškega kombinata. Veliko del na jezu je sedaj že tudi dokončanih. 208. Buffalo Bili je bil znan po vsem kontinentu. Njegovo revijo so obiskovale množice ljudi, prišel je celo Phineas T. Barnum, največji strokovnjak na področju cirkusa in revije. Znani pisatelj Mark Tvvaln je večkrat obiskal revijo in napisal Buffalu Billu laskavo pismo. Med drugim je bil v pismu odstavek: »S to revijo bi morali odpotovati v Evropo, kjer nam očitajo, da še nobena naša revija ni Imela čisto ameriškega značaja. ,Wild West Shovv' bi Evropejce očarala.« Revija je Ameriko že osvojila in bil je čas za turnejo. Da bi nastopil s svojo revijo v Angliji, o tem je Bili že dolgo sanjal. 209. Guverner države Nebraske je imenoval Buffala Billa zaradi njegovih zaslug v vojski za polkovnika narodne garde. — 31. marca 1887 -je Buffalo BiH s svojo veliko cirkuško družino, v kateri je bilo več sto Indijancev, odpotoval v "Anglijo. Njegov živalski park iz prerije je bil ogromen. — V tem letu je slavila angleška kraljica 50. rojstni dan, bilo je mnogo proslav in revija Buffala Billa se je v Londonu uspešno uveljavila. Na premiero je prišel vvaleški princ, naslednje dni pa je priredil Buffalo BiH na željo kraljice posebno predstavo samo zanjo. To je bila Za revijo nedvomno odlična reklama. 210. Naslednje leto je o^oval Buff»lo BiH v Pariz, kjer je gostoval s svojo revijo šest«*cev s prav tako sijajnim uspehom kakor v Londonu. Po še* mesecih gostovanja v Evropi so bili dobremu obisku primeru* dohodki; samo v Angliji je bilo čistega dobička nad p<*«tti)*na" dolarJev4 Množice .občinstva so gledale Billovo revijo*** zah°ta v £r?nC,j1' S,pamJi;, *vst™ Ogrski, Nemčiji BeLiii H* Danskem. Zatem se je Buffalo BiH s svojim podjetjem n^ Ameriko ravne o pravem času, ker so takrat odprli v Chk#'eu*o razstavo, ki Je pritegnila mnogo obiskovalcev. ■ Šport • Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport O Šport I Končana so predtekmovanja za državno prvenstvo Vse po pričakovanju L rl ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI O ZANIMIVOSTI • ZANIMIVOSTI @ ZANIMIVO Devet ur zapora za umor V četrtek je bilo zaključeno predtekmovanje za mladinsko državno prvenstvo v nogometu. Po pričakovanju je v prvi skupini zmagala Hrvatska I, v drugi pa je prvo mesto zasedla Srbija I. Slovenska reprezentanca je dosegla to, kar so pričakovali strokovnjaki. V prvi skupini je zasedla drugo mesto in se bo v soboto pomerila z BIH za tretje mesto. V sredo in četrtek so bili doseženi še naslednji rezultati: Slovenija 2:1 (1:1) Hrvatska : 1:0 (0:0) Srbija Makedonija BIH : Hrvatska II. 1:1 (0:0) Srbija I. : Crna gora ■ 0:2 (0:1) I. SKUPINA Hrvatska I. 3 3 0 0 6:1 6 Slovenija 3 2 0 1 4:4 4 Makedonija 3 1 0 2 4:3 2 Srbija II. 3 0 0 3 2:8 0 II. SKUPINA Srbija I. 3 2 0 1 6:4 6 BIH 3 1 1 1 4:4 3 Crna gora 3 1 1 i 2:2 3 Hrvatska II. 3 0 2 1 2:4 2 Danes, v soboto, se začne finalni del prvenstva. Ob 15.30 se bosta pomerili za 5. in 6. mesto Makedonija : Crna gora, ob 17. uri pa v borbi za 3. in 4. mesto Slovenija : BIH. Miting v sredo 1S11 »Obsodba v Freiburgu še enkrat-priča o nevarnosti, ki preti Nemcem od duhov preteklosti. Dežela, ki ne zna kaznovati svojih zločincev, ni za moderno družbo ali pa Preti moderni družbi.« S temi besedami je znani nemški pisatelj in zgodovinar G. Mann komentiral obsodbo v Freiburgu, na podlagi katere so dva med najbolj znanimi nacističnimi zločinci 'obsodili enega na sedem, drugega pa na pet let zapora. *~ Po razpravi, ki je trajala 169 dni, po zasliševanju 153 prič iz Zahodne Nemčije in iz tujine, po počasnem procesu, ki je samo v tem primeru stal bonsko vlado več kot 340 tisoč mark, je več kot sto novinarjev slišalo eno najabsurdnejših obsodb, ki so jih v poslednjem času izrekli v Zahodni Nemčiji: Robert VVeismann in Arno Se-miseh, ki so jima na sodišču dokazali, da sta sodelovala pri umoru 139 oseb, sta bila kaznovana kot da gre za prometne prekrške. Robert VVeismann je rjil šef gestapa v Zakopanih na Poljskem in je izdal odločbo o pokolu židovskega prebivalstva. Priče na sodišču so poudarjale, da je osebno sodeloval pri umorih. Njegov naslednik v Zakopanih Se-miseh je ubil 27 oseb. Tožilec .ie zahteval dosmrtno ječo za Wesmanna m devet let zapora za Semischa. Obsodba je izzvala neprijetno presenečenje v svetov- nem in tudi v delu nemškega tiska. Hanuburški dnevnik Die VVelt poudarja v svojem uvodniku: »Takšna* obsodba ne bo pripomogla k pozablja- nju kompleksa naše preteklosti v očeh vsega sveta. Iz statistike sojenja nacističnim zločincem v času od L* maja 1962 do 1. maja 1965 je raz- vidno, da so naša sodišča za vsak umor, ki so ga zagrešili zločinci med vojno, uo'o-člla kazen 9 ur in 39 nimut zapora.« , Težave Holandske princese Domišljija je zmožnost 'domišlja« mo/.nostr si predstavljali resnične. Možem je mlada žena-le toliko časa fčna kraljica, dokler ne začne vladati. J4a parketu življenja je več kome-ijantov kot na odrskih deskah. Razdalja je kamen preizkušnje za etnična čustva. Najcene-ši jo pa je iaž. Najpametnejši j; tisti, ki se tega ne nadomcilek za domisli Nikdar preveč ne prezirajte mišlj« »jC( ki je vašemu nasprotno. Laž je resnica v embalaži. s,oboda t:ska bi morala biti pogo- modrijan umolkne mislih3 1 naj'strož'° prepovedjo anonim- Kadai dak, da ima on prav bo Na internem atletskem mitingu, ki ga je za svoje člane organiziral AK Triglav, je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Najbolj so se odlikovali tekmovalci na najkrajši progi, kjer je Pirjevec izenačil letošnji najboljši rezultat v teku na 100 metrov na Gorenjskem. V teku na 300 metrov je Janez Kleč dosegel nov gorenjski rekord. REZULTATI: člani — 100 m: L Pirjevec 11,3, 2. Kuralt 11,4, 300 m: 1. Kleč 36,6, 2. Kuralt 37,9, 1500 m: L Babic (JNA) 4:10,9, 2. Sitar 4:20,0, višina: 1. Pirjevec 160, 2.—3. Mežek in Konc 150, mladinci — 100 m: 1.—2. Pangerc in Strojan 11,8, 300 m: 1. Pangerc 38,3, 2. Flor-jančič 38,4, 1500 m: 1. Hafner 4:26,5, 2. Pire 4:51,8, višina: l. Lašič 175, 2. Prežel j 155, pio- nirji — 100 m: 1. Sire 13,5, višina: 1. Sire 135, 2. M, Prežel j 130, mladinke —100 m: 1. Mohorič 13,3, 200 m: 1. Mohorič 28,8, 2. Mikelj 30,0; višina: 1. Salmič 140, 2. Mohorič 135. M. K. Zastopstvo Triglava V slovenski atletski reprezentanci, ki bo'v nedeljo nastopila na tradicionalnem medrepubliškem tekmovanju za člane in članice (letos bo na stadionu Mladosti v Zagrebu) bosta nastopila tudi dva Triglavana; Silva Bernik bo startala v teku na 800 metrov, Polde Milek pa bo poleg Celjana Vivoda zastopal barve Slovenije pri skoku v višino. M. K. V nedeljo ob 17. uri bo finalna tekma za prvo mesto med Hrvatsko I. in Srbijo I., v predtekmi ob 15.30 uri pa se bosta pomerili za poslednji dve mesti Srbija II in Hrvatska II .— J. JAVORNIK Dirke na Jezerskem V teh dneh klub mopedi-stov iz Jezerskega pripravlja II. hitrostne gorske dirke z mopedi, ki bodo v nedeljo, 11. julija ob 13.30. uri. Tekmovalna proga bo dolga 4200 metrov in bo imela 8 procentov vzpona^ 158 metrov višinske razlike in 16 ostrih zavojev. Start bo pri gostilni Ka-nonir na Sp. Jezerskemu, cilj pa pri depandansi Storžič. Pričakuja^o precejšnjo udeležbo tekmovalcev in tudi gledalcev. Dirka bo namreč med-klubska in bodo zato lahko na njej nastopili mopedisti iz vse Slovenije in verjetno tudi iz sosednje Koroške. Trening bo ob 10. uri dopoldne. R. C. Odličen met M. Fistra Na republiškem atletskem mitingu, ki so ga priredili konec tedna v počastitev Dneva rudarjev v Trbovljah, je nastopilo preko 120 atletov, m atletinj iz osmih slovenskih klubov. Zaradi obveznega starta kandidatov za republiško reprezentanco je bil miting zelo kvaliteten, tako po udeležbi kot po rezultatih. Od Kranjčanov je najbolj razveselil mladinec Matej Fi-ster, ki je pri metu kopja dosegel odličen rezultat 63,80 m in s tem nov gorenjski rekord za mladince Fister le samo za 52 cm zaostal za dr- . žavnim mladinskim rekordom Novogoričaha Slokarja. V teku na 400 m je kandidat za reprezentanco Janez Kleč žal prepočasi začel in tako zasa-del samo tretje mesto. M. Kuralt Finalna tekma za »CUP SFRJ« Ločan osvojil pokal V Milanu, Modeni in Bo-logni se je mudil s precej nenavadno nalogo holandski zgodovinar in direktor vladnega inštituta za vojno dokumentacijo Louis de Jang. Uradno je obiskal tri italijanska mesta in pregledal arhive italijanskega odporniškega gibanja, toda dejansko je prišel preverjat življenje* pis nemškega diplomata Klausa G. W. von Amsberga. Vanj se je namreč zaljubila ho'.andska presiolonaslednica Beatrix in se namerava z njim poročiti. Ta nemški diplomat je bil med vojno narednik v 96. Hitlerjevi tan-"kovski diviziji, ki je, bila na fronti v Bologni in Modeni, v okolici teh mest pa so Nemci zagrešili vrsto zločinov. Louis de Jang je imel nalogo, da ugotovi, ali je von Amsberg omenjen v kakih partizanskih dokumentih ali pri povojnih razpravah proti nacistom v Italiji. To nalogo mu je vlada zaupala zato, ker mora po zakonu holandski parlameri odobriti poroko prestolonaslednika. Nezadovoljstvo Holandcev do soproga bodoče kraljice bi se spremenilo v pravo eksplozijo, če bi se zvedelo, da ima ženin na vesti kake vojne zločine. Novinarjem, ki so ga nadlegovali, Jang ni hotel odgovarjati. Rezultat Jangove preiskave se je menda končai v korist princese, ker je holandska kraljica že objavila uradno zaroko svoje najstarejše hčere z nemškim diplomatom. V sredo je bila odigrana finalna tekma za »CUP SFRJ« za področje Gorenjske, med »LOCANOM« in TRIGLAV B«, v kateri so zmagali domač; z 8:3 (5:1). V prvem delu igre so bili domači v. veliki premoči, v nadaljevanju pa je bila igra enakovredna. Zmaga »LOCANA* je zaslužena, saj so bili tehnično boljši, prikazali so hitro in leno igro. Prehodni pokal GNP e v imenu izvršnega odbora predal zmagovalcu tov. Ivan KRANJC. — T. K. Žica za uporabo na mesecn Znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem poletov na mesec, so nakazali zanimiv problem: katere vrste Brez nasprotnikov Olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v judu Anton Gesing nima v Evropi pravega nasprotnika, tako, da je često v težavah pri izbiri partnerja. Pred otvoritvijo nekega sejma v Holandiji se je pomeril (sicer v reklamne namene kar z dvema medvedoma. Medveda sta ga vlekla vsak za eno roko, a hrabri judoist ju je potegnil skupaj. žic so najbolj primerne za električne instrumente, ki jih bodo uporabili na mesecu. Vprašanje je nekoliko nenavadno, vendar čisto resno, kajti od njega zavisi celoten uspeh povezave z zemljo oziroma posadke med seboj. Znano je, da dosežejo temperature na obsevni strani meseca plus 140 stopinj Celzija, na senčni pa minus 50 stopinj Celzija. Pri teh temperaturah pa se vse dosedanje izolacije žic lomijo in povzročijo kratek stik. Prav zato so nameravali potopiti vse aparature v tekoč dušik, vendar se to ni obneslo najbolje. Najboljše rezultate so dobili s tefloniza-cijo bakrene žice, ki so jo hkrati prevleki! še s plastjo poJvamidnega iaka. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Mislim, da sem zadel v Črno s ^eizkoriščene možnosti, s katerim sem opozoril industrij? bo^aslva v P«WJu&ni Bosni in Hercegovi: dana v Berlinu se mi večino reklam iz Angli^. '\ da,bi Nemčija orni-mornarice, sama pa noče podpisati nevtralnosti "če bi pn&jsPora in sP°Pada med Nemčijo in Francijo. Zato' sem ta clC™"1'111, CIanek Pravica Italije do kolonij lahko ostane neiCTen- Ita'iJa Je naša zaveznica in ji zato lahko privoščimo ^V5 in Cirenaiko v sedanji vojni s Turčijo. Vprašanje je Se, *v> b° izid in če se DO Italiji posrečilo zatreti arabski upor'vv'"- Pregled svetovnega gospodarstva v letu 1911 sem sestavi! ^angleških," francoskih, nemških in naših statistikah. V kulturtšIM'. sem napravil propagando za nove knjige, ki jih imam v v*1™. >n napisal kratek nekrolog za petindvajsetletnim nemških£;'*om Georgom Hev-mom. To je pesnik velmstnih občutij- smrti in nesmishv človeškega bivanja. 2e februari? sem wo njem, ko se mu je pri drsanju vdrl led in je utonil. In f^nič je že prej pisal a opozoril industn^og, , " P™!™*™ ini. Tale članek N«l PoslansU° !orda Hai-mi zdi nekoliko■kotWr lJnamo v tej številki Anglije in Francije. i{ Schnautze, kije članek napisal, pa napada prav Anglijo, ker-V*-lila pomorsko tekmovanje pri gradnji jT6 toliko o utopljencih in smrti v morju, ne da bi slutil, da se bo utopil tudi sam. V slutnje in vizije namreč ne verjamem. To je manira ekspresionistov. Groza jih privlači. In če je ni, si jo ustvarijo. Tako je na primer Heym imei prave apokaliptične privide, saj je pisal o strahotnem vojnem požaru in nemirih. To je pesnik velemestnih občutij, vojne, smrti in nesmisla čeprav ne popolnoma v Nietschejevem smislu, kakor so nekateri drugi ekspresionisti. Pravzaprav te struje docela ne razumem. Ne vem, kaj je mislil pobornik te smeri, ko je rekel, da ekspresionist ustvarja svet. Pesnik in kritik Paulsen celo trdi, da nosi ekspre-sionistični pesnik že vSe oblike svoje poezije v sebi in da mu svet daje le zrnca, iz katerih v pesnikovi duši rastejo drevesa in ves svet. No, naj bo kakorkoli! Jaz sem naročil več izvodov zadnjih Hebmovih zbirk Večni dan in Senca življenja. In zdaj bi jih rad prodal. Ljudje radi kupujejo dela pesnikov in pisateljev, ki so tragično končali, čeprav se bodo najbrž smejali Hevmovim vizijam o velik: vojni in grozi, ki jo bo doživljala Rusija. Kakšen nesmisel! Taka vojna je sploh nemogoča! Pomislite ves svet v vojni! Ne to je nesmisel!« Francu se je zdelo knjigarnarjevo razpravljanje odveč. Čakal je, kdaj bo nehal pripovedovati o teh stvareh in mu izročil dvesto goldinarjev, ki jih je obljubil kot svoj prispevek k prvi številki, ostalo pa bo poravnal po izidu. Toda knjigarnar ie na denar zopet pozabil, sam pa ga ni upal vprašati v ženini prisotnosti, štefi ne i sme zvedeti, da knjigarnar ni prispeval še ničesar. Knjigarnar Rosenstein je najbrž prav zaradi tega toliko čvekal o stvareh, ki nimajo ne repa ne glave. A če ga imajo, ga vsaj v tem hipu nimajo, časopis bo dotiskan v desetih dneh. Treba ga bo razposlati in plačati poštnino. Ali naj Franc zopet seže po svojih prihrankih, ki. so že skoro popolnoma skopneli. Franc je čakal, da bo štefi odšla iz sobe in da bo lahko spomnil knjigarnarja na svoje denarne težave. Toda Štefi je sedela za šivalnim strojem in šivala prte za gospo Torokovo. Bila je naridez mirna. Odkar je verjela v možev uspeh in v Hartbergu sama nabrala več kakor tisoč naročnikov, ga ni več nadlegovala s svotimi pomisleki v zvezi s časopisom. Toda ko je davi natančno prebra a dovoljenje za izdajanje, je kot izdajatelja in odgovornega urednika opazila samo moževo ime brez Roscnsteinovega. To je potrduo njeno domnevo, da je Rosenste-n navaden špekuiant in da b: ga v primeru neuspeha nihče ne mogel prijeti, da bi nosil de! rizika ali izgube. Zato bi po pravici zaslužil, da bi se ga zdaj, ko )a na vidiku uspeh, Franc odkrižal in mu po izidu številke vrnil denar, ki ga je v podjetje vložil knjigarnar. Po računih, ki jih je skrivaj pregledala, ga ni mogel veliko, ali pa ima te račune sam. Ko e (kdo bi ji zameril to žensko navado) stikala med moževimi papirji, je zaman iskala moževo pogodbo s tiskarno. Te pogodbe ni nikoli videla, čeprav je o njej Franc govoril, da jo je že ali jo bo šeie sklenil. Ni se natančno spominjala, kako ji je rekel. Zato b: £a rada spomnila in ga, če pogodbe še nima, opozorila na pomembnost tega dokumenta, brez katerega bi ga lastnik tiskarne lahko opeharil ali pa se sam polastil časopisa. Te skrbi ni smela zamolčati. Zato je čakala, kdaj bo knjigarnar odšel. Bala se je, da bo morala čakati še dolgo, zakaj pogovori s knjigarnarjem Rosensteinom so se navadno zavlekli pozno v noč. Toda knjigarnarju se je nocoj zelo mudilo. Ko je nehal govoriti o svojih člankih, se je izgovoril, da ima delo, in se poslovil. Opazila je, da je bilo Francu žal, ker se je Rosensteinu tako mudilo domov. 8O PANORAMA 10. JULIJ 1965 * GLAS Po Prešernovih stopinjah lovro Toman Stopimo še enkrat v Kam-no Gorico. Zaradi tamkajšnjega domačina dr. Lovra Tomana (1827 — 1870.), hi na bližnjo TJurnsko graščino v Preddvoru, kjer je bila doma Josipina Urbančičeva-Tumograjska (1833 — 1854). Oboje imen je tako čustveno, čeprav le rahlo, povezanih z našim Prešernom, da je prav, če Še kaj povemo o teh dveh gorenjskih rojakm. Izmed devetero otrok kam-nogoriškega fužinarja Janeza Tomana in Blejke Helene Hribarjeve, je bil Lovro najmlajši, pa najbolj nadarjen, še ne desetleten je že vstopil v ljubljanske šole in se izkazal vseskozi za odličnega dijaka. Kot šestošolec je 29. junija 1845 deklamiral Prešernovo pesnitev v čast ljubljanskega župana Janeza tviepo-muka Hradeckvga. Biti je moral to pomemben dogodek: prvič slovensko govoriti na javni, uradni proslavi! Doktor Bleivveis je pred tem izvedel, da slovi šestošolec Toman kot izvrsten govornik; zato je padel za deklamacijo nanj njegov k/bor. Vsekakor pa.je verjetno, da je Toman prišel tudi v stik s Prešernom, saj je bilo treba to ali ono, izgovor .ali naglas, popraviti. Zato je Bleivveis pesnika že prej seznanil s Tomanom. ProslavaT prirejena ob 25-letnlci župano-vanja J. N. Hradeckvga, je bila na strelišču in po *ro-čilih menda prav imenitno organizrana. Bržčas je bil prisoten tudi Prešeren, saj ga je gotovo zanimalo,1 kako bodo zvenele njegove besede. Pesem prigednica je imela ■ velik uspeh in je spričo nje Kordescheva nemška hvalnica, popolnoma Zbledela. Bil je prvi javni triumf Prešernove slovenske umetniške besede. Prešeren v svoji pesmi ne slavi le županove naklonjenosti do Ljubljane in dežel Kranjske, pač pa je slavpspev spojil s hvalo domače zemlje in slovenskega ljudstva. Dr. Bleivveis je to ✓ Prešernovo pesem potem .še objavil na čelni strani svojih »Novic«. Ne smemo pa zanikati, da je pesmi pripomogel do takega uspeha prav Tomanov blesteč govorniški dar. Leto 1848 Marčna revolucija na Dunaju je mladega, visokošolca-pravnika, tedaj že nadebudnega slovenskega pesnika, tako navdušila za svobodo in slovenstvo, da so ga nekate- ri rojaki že tedaj razglasili za prvega pesnika tik za Koseškim .Bil je res otrok revolucijskih idej, a v svojem romantičnem svobodo-l.jubju ni videl resnične situacije svojega" revnega, v temi živečega ljudstva. Njegove »Glase domorodne«, ki so izšli v knjigi sicer šele leta 1849, a so bili objavljeni v časopisju že prej, je utegnil v 1. 1847 in 1848 Prešeren še čitati; če pa je bil vnet zanje, ni gotovo. Duha -one dobe najbolje pojasni citat: Medtem, ko je po vsi Evropi bučal hud vihar leta 1848, je Lovretov mladi pevski duh pri svoji mili zibelki gojil, najpleme-niiejšc občutke za milo domovino ter za srečo in gorje vesoljnega človeštva.« Toman je bil, povsem sodeč, v marčnih dneh član dunajske študentovske nacionalne garde. Pripesel je namreč z Dunaja, odkoder se je vrnil v Kamno Gorico zaradi ukinitve predavanj, sabljo, ki ji je potem doma zapel: Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatljica! Ne zabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slavjana za mater svojo vnetega. Po nemirnih revolucionarnih dneh še je Toman vrnil na Dunaj in postal 1. 1852 doktor prava. »Stopil je v službo pri ljubljanski finančni prokuraturi — torej prav tja, kjer je že Prešeren v letih 1829 — 1630 opravljal svojo zastonjkarsko službo. Romeo n Julija Tako bi lahko rekli mlademu doktorju in pesniku Lovni Tomanu ter njegovi zaročenki, pesnici Josrpini Tur-nograjski. Bila sta oba zares čudovit par, poln pesniških sanj in zorne mladostne lepote. Za Tomana so sodobniki čestokrat govorili, kako Jen mož je bil, poln vere vase in v bodočnost. Josipina I Turnograjska pa je veljala za eno najlepših mladenk v dežeii. Sodobnik jo je takole opisal: » ... rasti je visoke kakor mlada jelka, vitka, tenka kakor gorska vila; žarnih, modrih oči, svetlih las; čudo med devami slavjanskimi.« Vitka lepotica Z bližnjega gradu Turna je morala biti tudi čudovitega duha, saj je bila že osemnajstletna mladenka znana in veljavna kot prva in najboljša slovenska pesnica in pisateljica. Dr. Lovro Toman in Josipina Turnograjska sta se poročila »v pravi pesniški ljubezni« 22. septembra 1. 1853. Kmalu po slovesni svatbi v očetovem gradu sta se presrečna zakonca preselila v Gradec. In prav, ko je bila njuna zakonska sreča na vrhuncu, je prišla nesreča: že prvo pomlad, 1. junija 1. 1854 je Josipina umrla, mlada, stara komaj 21 let... Romeo je ostal sam ... L. 1867 je dr. Lovro Toman, družno z Josepininim bratom Ivanom Urbančičem, postavil na ženin grob pet metrov visoko piramido iz nabrežinskega marmorja. »Tu leži Josipina Turnograjska, pisateljica slovenska," rojena Urbančičeva 9. julija 1833, umerla omožena Tomanova 1. junija 1854; kdor dušno živi, ne umerje!« Bilo bi zares zanimivo, zve-, deti, če piramida še stoji na šcntlenartskem pokopališču V Gradcu? — Obelisk pred Turnom v Preddvoru pa je gotovo že. očiščen in obnovljen, da spet blesti na njem napis: »Zmiraj krasna je narava, Josipina Turnograjska; jedini hčerki in sestrici, preljubi Josc-pini, v spomin.« Ta spominski obelisk je bil postavljen 1. 1870. Na Prešernovem «robu Da je bil prvotni grob pesnikov prva tri leta (od 10. februarja 1849 do 18. 6. 1852) drugje kot danes, smo že izčrpno pojasnjevali. Oprli smo se na pisanje Jerneja Levič-nfka, ki se je 1850 v Ljubljano grede s Koroškega, ustavil tudi v Kranju, da bi se poklonil mrtvemu prijatelju-čbeličarju: »Na kranjskem pokopališču, na desno roko . od vhoda je bil lani postavljen — njega vreden spomenik Bilo je to seveda izrečeno v bridki ironiji, saj je bil spomenik le beraško znamenje — črn, lesen križ ... V - ohranjenem dnevniku pesnice Josip ine Turnograj-ske, beremo pod datumom 8. avgusta 1. 1851 ta« pretres-. Tjiv zapis: »Bila sim najjrobu neumer-jočega Prešerna, — bila om du presrečna iz istoga občutja, kteri je bil nesreča slavnega pesnika — na strani Lovrcta. Tresli so se zlatoto-ki na večernom nebu, ko smo stopili na mesto, kjer počiva truplo, u klerom je omagalo blago, od sveta nepoznano, zaverženo serce. Zelena travica pokriva njegovo zapuščeno gomilo, čem, lesen, reven križec stoji na njoj . — žalostno znamenje kranjske rodoljubnosti. Celo življenje nesrečnega pevca mi je stopilo pred dušne oči. Cerni, slabi križ še zdaj oznanuje, kako oni svet blago serce, kakor bister um, kako plačuje iskrenim rodoljubom. — In stopi Lovro, beli pergamentni blekec se kmalo blišči na černom križu, sledeče besedice' je nanj napisal: Dokler živ — si bil nesrečen, Mrtev pak si — pevec srečen! Tako prizadeto je zapisala svoje doživetje, takrat sicer srečna zaročenka mladega pravnika Tomana, Josipina. Pisala je svoj dnevnik v sentimentalnem jeziku tedanje dobe, ko je moralo biti tudi izražanje v dnevniku nekOli-liko pridvignjeno, posebno če so vanj pisale nežne grajske gospodične. Toliko hrvatiz-mov v zapisu pa je pač nastalo pod vplivom vzgoje za ilirstvo vnetega Lovra Pin-tarja. A spričo Levičnikove pripombe in navedenih Josipini-ninih besed, se nam znova utrne misel, . da bi bilo le prav, če bi vsaj po 115 letih označili s cvetlično grodico oni košček starega pokopališča, ki je prvi vsrkal pesnikove zemske sokove in kjer je bilo najprej zasuto Prešernovo neizlrohnjeno in neiz-trohljivo srce... Saj je prostor in prvi »spomenik« dovolj dokumentiran še z Bleivveisovim potrdilom: »Za začasni snominek na grob dTja Prešerna v Krajnji, kteriga sim dal na občne želje mesca kimovca 1-849 mu postaviti, sim prejel iz zato nabranih denarjev po gosp. Brusu 3 gld 5 kr. V LjubHani: 19. 9. 1849. — Dr. J. Bleivveis.« fioklor Dragan A čas zaceli vse rane, še tako hude: In tudi Lovro Toman je prebolel žalost po svoji umrli soprogi. Vrgel se je z vso vnemo v politični vrvež. Postal je deželni in državni poslanec. Kot tak je bil voditelj slovenske držav-nozborske delegacije. Uglajenega nastopa, dober govornik, spreten jurist — vse to je Tomana kar vnaprej določalo za vlogo, ki mu jo je domovina zaupala. Posebno še zato, ker je bil tedaj tudi njegov pesniški sloves nesporen, saj je pel skoro tako »mogočno« kot vzornik njegov, Koseški: »Bobneti čul strahotne sem gromove. Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razsrdeno šviganje, in morja burno spenjene valove. Kot čislan narodnjak in ugleden politik, je bil Lovro Toman 1. 1864 izvoljen tudi za prvega predsednika Slovenske matice. Za prvega tajnika je bil tedaj L.bran Fran Levstik. — A vsa Tonaanova kariera, ves blišč njegove osebnosti, se je sesul v prah, ko je mož zajadral v avstrijske vode. Morda je bil dobrohoteč, skušal je pač svoji deželi pomagati — a doktor Lovro Toman ni imel več čistega slovesa ... Kakor se je prej pogumno in uspešno bil za uveljavitev slovenščine, celo pri cesarju je bil v avdienci prav zaradi tega — a ves ostanek Toma-novega življenja je bil eno samo opravičevanje, zakaj j« v neki svoji dobi podprl avstrijske Nemce. Politični nasprotniki so mu nekaj let pred smrtjo obesili še afero z gorenjsko železnico. Koncesijo zanjo je dobil dr. Lovro Toman, potem pa je licenco menda prodal neki banki za 150.000 goldinarjev. Za del prejetega denarja si je kupil graščino Polhov Gradec, da bi tamkaj v miru preživel starost. A bolezen je bila hitrejša Pritisnila je še pljučnica ia nesrečni doktor Lovro Toman je dne 15. avgusta leta 1870 umrl v Rodaunu pri Dunaju. Vendar so njegovo truplo prepeljali v domačo Kamno Gorico. Tamkaj, pri cerkvici na gričku, -spi nekdaj tako srečen, pred smrtjtf v zadnjih letih nesrečen naš rojak. Nagrobna plošča nosi njegov lastni napis: »Ne jokajte zapuščeni, kdor v grobi spi je srečen. Saj je kratko vsem življenje, al probud . je večen.« Res, kratko je bilo življenje tega nadarjenega Kamnogo-ričana. Komaj triinštirideset-lctnik je ugasnil — a njegovo 'življenje, četudi tako skopo mu odmerjeno,, je bilo boga-to, burno in aa koncu tako tragično, da je skušal dr. Josip Vošnjak prikazati in opravičiti Tomanov lik v drami »Doktor Dragan«. In znova osveliti za megleno podobo tako idealnega rodoljuba, ki mu jo je skalila goljufiva politika- Dobro ime izgubiti ali vzeti, to je prav hitro in lahko — vrniti ga — kako dolg in malokrat uspel proces. .. V središču Kamne Gorice, na mogočni fužinarski hiši, ki nosi številko 37, je vzidalo slovensko prijateljsko društvo 1. 1887, plošči z napisom: »V tej hiši je bil rojen 10. avgusta 1827 dr. Lovro Toman, pesnik in domoljub slovenski. Umrl v Rodaunu 15. avgusta 1870.« Ta plošča in pa gorenjska železnica, za katere gradnjo se je Toman tako vztrajno boril — sta edina dva ohranjena spomenika na nekdanjega čutečega pesnika, idealnega ljubimca, blestočega politika in ob koncu tako nesrečnega doktorja Dragana... ČRTOMIR ZOBEC VELJA OD 10. JULIJA DO 16. JULIJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan ob 3.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930. RADIJSKI SPORED ka glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Koncertna glasba za nedeljsko popoldne; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.30 Glasbena medigra; 16.00 Nedeljsko športno r^poldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstri partiture; 21.00 športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Plesna glasba. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13.,- 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 10. julija 8.05 Domače pesmi in na-pevi; 8.25 Med drobnimi koncertnimi skladbami; 9.00 Počitniško popotovanje, od strani do strani; 9.15.Naši skladatelji mladini; 9.30 Koncert pihalnih godb; 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; H.00 Turistični napotki za tuje goste: 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Iz nem-škeea opernega repertoarja: 12.30 Kmetijski, nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.30 Pri>poroča;o vam; 14.05 Spomini; . 14.35 Naš" poslušalci Šest-tajk) in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Nastonata pevska zbora •Se' darnost« iz Kamnika; 1*00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baletov Arama Hačaturiana; 18.00 Aktualnosti doma in 'v svetu; 18.15 Najboljše p I-cv-ke nreteklega tedna: 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu; 20.30 Obe plati zastave: 22.10 Oddaja za na^e izseljence; 23.05 Plesna glasba. NEDELJA - 11. julija 6.00 Dobro jutro; 6.30 Napotki za turiste;; 7.15 Zaljubio se je sonce ...; 8.05 Mladinska radijska igra; 8.55 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I,; 10.00 Še pomnite, tovariši; 10.20 Mariborski komorni zbor poje množčne pesmi; 10.40 Lah- SOBOTA — 10 julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Zgode in nezgode 19.30 Vsako soboto 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Jazz scena RTV Ljubljana 20.40 S kamero po svetu 2100 Turneja pesmi 22.45 Zgodbe za vas 23.10 TV obzornik NEDELJA — 11. julija RTV Ljubljana , 9.00 Kljukčeve dogodivščine RTV Beograd 9.30 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 16.00 športno popoldne RTV Beograd 20.00 TV dnevnik PONEDELJEK — 12. julija 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe; 8.05 Veseli plan-šarji in Trio Vilija Petriča; 8.30 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli; 9.00 Za mlado radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu; 9.30 Med simfoničnimi plesi in rapsodijami; 10.15 Poslušamo sopran istko Nado Zrimšek in basista Zdravka Kopača; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.iT Nimaš prednosti; 12.05 Slavni viomisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pesmi in plesi iz Moravske in Slovaške; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 S poti po Skandinaviji; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Poje zbor Slovenske filharmonije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo vam; 20.45 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Popevke se vrstijo; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza. TOREK — 13. julija 8.05 Od melodije do melodije; 8.35 Iz narodne zakladnice; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Prizori iz Verdijeve Traviale; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nima? prednosti; 12.05 Rimski praznik; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Pri skladatelju Franzu Schubertu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo: 15.30 V torek na-svidenje; 16.00 Vsa!: dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti' doma in v svetu; 18.15 Popevke s tekočega traku: 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice ;20.00 Majhen recital pianista Pavla Ši-vica; 20.20 Radijska igra; 21.15 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Koncert za orkester. SREDA — 14. julija 7.15 Ko cvete dekletu rož- marin ... ; 8.05 Zabavni zvoki; 8.25 Mali jutranji koncert; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.30 Z našimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Moravska ljudska poezija; 10.30 Colvek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Z junaki Puccinijevih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz koncertov In simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Po jo Tridentinski alpinisti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Dva prvaka koncertnega odra; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonotekc / i JI Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Fidelio — opera ;22.ia Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glesba. ČETRTEK — 15. julija 7.15 Igramo za razvedrilo; 8.05 Dopoldanski domači pe-le-mele; 8.25 Lahka glasba; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.1."i Instrumentalna glasba za mladino; 9.30 Zabavni zvoki; 10.15 Pojo solisti Zagrebške opere; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Opoldanski di-vertimento; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zeleno trato; 13.30 Priporočajo vam; TELEVIZIJA 20.45 Glasbena oddaja RTV Ljubljana < 21.45 Dr. Kildare RTV Zagreb 22.35 Nedeljska TV konferenca 23.30 šahovski komentar Bratislava Ribarja RTV Beograd 23.40 Poročila PONEDELJEK — 12. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Zagreb 18.45 Film za otroke RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.45 Kaiejdoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 4 zgodbe o Juliju RTV Ljubljana 20.40 Tretja želja 22.00 VI. jugoslovanski jazz festival 22.20 IV. jadranski padalski pokal 22.30 TV obzornik TOREK — 13. julija Ni sporeda! SREDA — 14. Julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Pogumno in veselo RTV Zagreb 19.15 Glasbena oddaja RTV IJ ubijana 19.45 Misijon dobre volje RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Lirika 20.40 Ob 100-letnici prvega vzpona na Matterhorn 21.40 TV obzornik 21.50 Grindl — serijski film 22.10 Dannv Kave Show — film ČETRTEK — 15. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji 19.15 Glasbena porota 14.05 Iz nekdanjih in zdajš-njih časov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.10 Nočni akordi; 23.05 Manjši mojstri v sodobni glasbi. i PETEK — 16. julija ' 7.15 Jutranji operni koncert; 8.05 Zabavni zvoki; 8.30 Plesi za klavir; 9.00 Pionirski tednik; 9.S0 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah; 10.15 Lahka glasba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični na-potkTza tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Moja pokrajina; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Pastoralne simfonije v orkestralnih barvah: 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; J5.30 Partizanske, proletarske in množične pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov; 18.45 Festivalsko poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Pesmi usode; 20.50 Z ansamblom štirih trombonov Atija Sosa; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 21.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz angleške glasbene literature. GLAS v vsako hišo 19.45 V kinu bomo videli j RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Narodna glasba RTV Zagreb 20.40 TV igra RTV Ljubljana 21.40 TV obzornik PETEK — 16. julija RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse 19.00 Britanska enciklopedij« 19.15 Ilidža 65 19.45 Turistične razglednice RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana/ 20.30 Oddaljeno bobne- je 22.00 TV obzornik PANORAMA 10. JULIJ 1965 * GLAS DoDUSti, dopusti... Stanovanja in kaznovan ;e Končno smo !e prišli v tisti čas, ko se človek težko po težkem truda polnem delu zaželi nekoliko oddiha in se odpravi na dopust. Da se dopusti že izkoriščajo, nam priča v podjetjih zmanjšanje števila nadur, v miznih predalih zaostajajo razna mesečna, tromesečna, polletna poročila; žgano pijačo in standardno črno turško kavo zamenjujejo hladni sokovi; službena potovanja se spremenijo v eno ali dvo dnevne rekreacijske izlete; na vratih vodilnih uslužbencev raznih ustanov in uradov so opozorila »Službeno odsoten« zamenjale parole »Trenutno na kopališču -itd. Skratka", dopustna mrzlica splošno vpliva na delovni polet in voljo vsakega posameznika. Medtem ko se nekateri že mečejo v objem hladnih razpenje- nih morskih valov, medtem ko drugi jodlajo po skalah, medtem ko nekateri za košnjo olave in žita hranijo redni letni dopust in v ta namen izkoriščajo bolniškega, medtem ko je nekaterim dodeljen zaradi nepravilnega poslovanja čreden neplačan dopust v počitniškem domu zaprtega tipa, so se ostali počivalci odločili, da zaradi kratke finančne špage preživijo dopust po svoji želji doma. Tako se bodo rešili bremena in pa vprašanja KAM?, KAKO?, KJE? in S ČIM? preživeti svoj redni letni dopust. Kdor bo pač preživel dopust doma, se bo iz.muznil gneči na vlaku, ne bo mu treba stati na eni nogi, ne bo se mu pripetilo, da bi pozabil doma sindikalno legitimacijo, sinje morje bo lahko nadoknadil v kopalnici itd. No, kdor se bo kopal v kopalnici, mu ne bodo potrebne kopalne hlačke, ne sončna očala, ne kopalne kape, copate, skratka denar od omenjenih artiklov bo lahko prihranil za nabavo moke, sladkorja Hd. - Jaz bom dopust zganjal kar doma, ker sem ves denar vtaknil V moko, sladkor. Tako bom zaradi tega postavil »lavor« vode, dal v njega sol, postavil okoli njega kaktuse, fikuse, vtaknil noge v »lavor« ter zapel tisto: »Buči, buči morje Adrijansko, tokrat brez mene.« Tako bom v tem času dopusta užival najcenejši turizem našega časa. Grega Tudi jaz se poizkušam razumeti na stanovanja in nagrajevanje po delu. Seveda se odrasli bolj razumejo. Jaz sem zapazila nekaj stvari, o katerih sedaj razmišljam. Vsak dan slišim za koga, da bo dobil novo stanovanje. Nekateri jih v nekaj letih dobijo po več novih in zopet nekateri nobenega. Pravijo pa, da je povpreček še kar dober. Za dodelitev stanovanja pa določate včasih zelo čudne pogoje. Stric Stanko je moral podpisati izjavo, da bodo njegovi starši vzeli na stanovanje drugo družino, da je sam lahko dobil novo. še bolj čuden pogoj pa je dobila neka teta: do sobote se je metala poročiti. Seveda ji je tak pogoj veliko pomagal k odločitvi. Tako bi lahko naredili še s kakšno teto. BREZ BESED '4' -i; BREZ BESED BREZ BESED Suha lepotica V poplavi različnih »miss«, so izbrali še eno »Miss Evrope«. Ta čast, je doletela Nemko Juliano Herm iz Stutt- garta. Juliana je visoka 172 centimetrov, a tehta samo 52 kg. Pravijo, da za' to velikost ni ravno najprimernejša teža. Moderno kopališče Opatija je že dolgo poznana kot čudovit turistični kraj. IVinoge turiste pa je motilo kopališče, ki ni bilo najbolje urejeno. Letos je gost presenečen, ko zagleda novo, veliko, moderno kopališče, ki so ga zgradili v teca »biseru Kvarnerja«. Pa še nekaj o kaznovanja po dalu. Ravno, ko sem pričela razumevati nagrajevanje, pa že vedno pogosteje slišim o kaznovanju. Morda ne uporabljam pravega izraza, a mi-slim, da je vseeno razumljiv. Če podjetje naredi več, so delavci nagrajeni, če pa manj, je razumljivo, da so kaznovani. To mi je razumljivo. Ne razumem pa nekaj drugega. Dobiček se razdeljuje po tem,, kolikšno ima kdo plačo v podjetju. Zakaj se ne bi delile kazni tudi na ta način? Očka pravi, da to ni v redu. Ko sem malo bolj premislila, mu nisem dala prav. Verjetna je tisti, ki ima višjo plačo, odgovornejši za neuspeh podjetja, saj jo ima zaradi tega, ker naj bi imel odgovornejši položaj. Ne razumem, v čem se vidi sedaj ta odgovornost položaja? Stric Janko, ki dela za strojem, je na primer na tem, da dobi le 80 odstotkov plače (očka pravi, da jt to pri 50.000 — 40.000) bolj kaznovan kot pa stric direktor (od 200.000 pride s kaznijo na 160.000 dinarčkov). Pri tem pa verjamem, da stric Janko ni prav nič kriv, če stric direktor ni znat prodati vijakov, ki jih jc stric Janka naredil. Eden jc naredil svoji.1, a drugi ni. Kdo bi vse to razumel? Špclca Skrite rezerve Tovariš Puhloglav, direktor podjetja poštenega imena, a žal vsakoletne izgube, je zaspal za 'svojo pisalno mizo. To ne bi bilo nič posebnega, saj poznamo v našem gospodarstvu poleg kolektivnega dopusta tudi kolektivno spanje na delovnih mestih, ko tovariša direktorja ne bi popadle prečudne sanje. Še pred eno samo samcato oglodano minsto jc sestavljal poročilo, konstruktivno razmišljal in se samokritično potil, ko ga je kar naenkrat zmanjkalo. Glava mu je težka legla na poročilo in ga pokrila, đa jc izpod nje kukal le še repek zadnjega stavka: »... v našem podjetju je zaradi njegove posebne narave težko oz. skoraj nemogoče najti skrite rezerve* in ga usposobiti za normalna poslovanje, se pravi za tako proizvodnjo, ki ne bi prinašala izgube in zahtevala regresov...« Direktor Puhloglav se je torej preselil v deželo sanj, brez potnega lista in vize. Sanjalo pa se mu nd nič manj imenitnega kot to, da Je direktor ustanove LUNONOS, zavoda za raziskavo nenavadne lunine lastnosti in moči, da potegne poštenega občana iz varne postelje ter- ga spravi v divjo pustolovščino na vrh strehe. Seve, zavod je bil močno deficitaren in je morala naša družba vsako leto odšteti lepe mdlijončkie, da ga je ohranila pri rahitičnem življenju. Pa so prišle nove gospodarske mere in od tam odzgoraj so tovarišu Puhlo-glavu, direktorju LUNONO-SA, pomenljivo namignili, da bodo zavod nepreklicno ukinili, če se njegovemu vodstvu v kar najkrajšem času ne posreči postaviti ga na lastne noge, se pravi v čevlje samofinanciranja. Vidite, take sanje so obiskale tovariša Puhloglava! Sanjam pač ni zameriti, zameriti je treba kvečjemu čudnim ljudem, ki zahtevajo od človeka včasih čisto nemogoče stvari: poiskati skrite rezerve, poslovanje brez izgube. Kaj takega! Toda direktor Puhloglav se Je v svojih prečudnih sanjah resno lotil težke naloge. Najprej je odločno odpustil vse tiste sodelavce zavoda, ki jih je luna nosila le po stanovanju hi zaposlil nove, sposobnejše mesečnike, hi se niti eno noč niso obotavljali zlesti na streho in z iztegnjenimi rokami romati po slemenih in dimnikih v družbi sva-tovsko razpoloženih mačkov. Pri tem se Je celo zgodilo, da je dobil odpoved bratranec direktorja Puhloglava, pa njegov stric, pa nečak, ki jih je njega dni vzel v službo, čeprav je dobro vedel, da so zelo povprečni mciečnikl, taki, ki jih nese kvečjemu do stranišča, kjer se začudeni zburte, potegnejo vodo in se vrnejo v posteljo. Po tenu temeljitem kadrovskem prepihu, se je direktor povezal z nekaterimi podjetji, ki jim je reklama potrebna kot poroki povprečnemu Kranjcu. Zasnovali so kar fletno kooperacijo in kmalu so se na televizijskih zaslonih pojavili tavajoči mesečniki, oblečeni IZKJUČNO v pidžame tovarne »Ajatutaja«, obuti IZKLJUČNO v copate čevljarskega podjetja »Kurje oko«, pokriti IZKJUČNO s čepico pletenine »Jugo-šlrik« ... Prenekaleri ponočnjak je ostrmel, ko je na strmi strehi zavoda LUNONOS kar naenkrat zagledal belega mesečnika, ki je na hrbtu prenašal velik napis: SAMO- ZOBNA PASTA DOMI-NO ali SVOJO NOČNO SRAJCO PEREM Z DETER-GENTOM »KALABAS1LK«. Reklama je nesla zavodu lepe denaree in oni od občine pa navzgor so z zadovoljstvom opažali, da predstavniki zvoda LUNONOS vse redkeje prihajajo stokat za dotacije. Toda direktor se ni zadovoljil s prvimi uspehi. Povezal se je še s turističnimi društvi in letoviško mrtvilo tamošnjih krajev so kar naenkrat predramili razburljivi nočni ogledi pošastnih mesečnikov, zvirajočih se po žlebovih, napuščih in okenskih policah zavoda LUNONOS (za domače turiste 50% popusta, za vojake in zaljubljene parčke zastonj). Domiselnega direktorja ni prav nič motilo, če se je muhasta luna katero noč skrivala za oblaki, niti si ni delal sivih las zaradi njenih men. Od svojih uslužbencev je zahteval, da jih luna nosi tudi takrat, kadar je ni. Občinstvu je bilo to itak vseeno, občinstvo je le poželjivo čakalo, kdaj bo kakemu mesečniku spodrsnilo in bo cebnil na komunalno razpokani tlak; zato je bil obisk ob deževnih in viharnih nočeh najbolj hvaležen. Direktor Puhloglav je izkoristil tovrstno zanimanje in organiziral gasilske vaje v reševanju mesečnika, ki je zablodil sredi >'.•:'..i televizijskih anten in ni mogel ne naprej nc nazaj-Vso zadevščino je prenašala televizija, ki -je seveda mor •rala plačati podjetju LUNONOS mastno odškodnino ... In tako je kmalu naporu dan, ko je delavski svet LUNONOS A slovesno objavil, da je zavod v finančnem pogledu čisto samostojen. De lavnega direktorja Puhloglava je vesoljni tisk postavljal za vzgled vsem tistim kolek' tivom, ki namesto da bi iska' lt možnosti za izkoriščanje skritih rezerv, tarnajo in ca' kaj o, kaj jih bo doletelo-Kdo ve, kako visoko bi za' služni direktor še zlezel, ko se mu na plešo ne bi usedla mesarska muha in ga zbudila. Prebudil se Je direktor Puhloglav in omotičen stresel z glavo. »Kako neumne sanje!« jie zelmi!, naročil ptf telefonu kavo, segel po peresu in nadaljeval prekinjeno poročilo: »... mnenja smo, da Je naše podjetje družbi neobhodno potrebno in da bo morala družba vsaj še nekaj časa podpirati njegovo proizvodnjo, kajti zaenkrat ni videti nobenih možnosti in izgledov, da bi prešli na sistem samofinanciranja ...« N. V.