SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N2) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 15 de abril-15. aprila 1993 V prostorih slovenske vlade so se konec marca sešli člani mešane krovne komisije Cerkve in vlade, ki bo urejala nekatera odprta vprašanja Cerkve v Sloveniji. Dogovorili so se o delovanju posameznih komisij in opozorili na nekatere najbolj pereče probleme, ki bodo imeli pri reševanju prednost. Sestavili so pet komisij: pravno, za finance, gospodarstvo in socialo, za vzgojo in izobraževanje, za pastora-cijo posebnih kategorij ter komisijo za varstvo kulturnih spomenikov in kulturno udejstvovanje. Predstavniki vlade in Cerkve so se strinjali, da bo treba nekatera vprašanja, ki jih ne bodo mogli rešiti s sklepom vlade, urediti zakonsko. Krovna komisija se bo znova srečala čez približno dva meseca, posamezne komisije pa bodo z delom začele takoj. Mešani krovni komisiji predseduje zunanji minister Lojze Peterle, predsednik cerkvene komisije pa je škof Alojz Uran. Nekatera nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo so v času od zadnjih pogovorov, 25. novembra lani, že rešili. Pravni položaj katoliške Cerkve bo urejala posebna komisija, ki jo bo s strani vlade vodil Lojze Janko, minister brez listnice, in s strani Cerkve dr. Borut Košir. V komisiji za vzgojo in izobraževanje bosta sodelovala dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in Renato Podberšič. V komisiji za finance, gospodarstvo in socialo bosta vlado zastopala finanačni minister Mitja Gaspari in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar, Cerkev pa Miro Krašovec. Četrta komisija se bo ukvarjala s pastoracijo posebnih kategorij (problemi bolnikov, alkoholikov, zapornikov, narkomanov...). V komisiji bodo med drugimi obrambni minister za pravosodje Miha Kozinc, minister za varstvo dr. Božidar Voljč in po potrebi tudi notranji minister Ivo Bizjak. Komisijo, ki se bo ukvarjala z varstvom kulturnih spomenikov bo na strani vlade vodil minister za kulturo Sergij Pelhan, Cerkev pa bo zastopal dr. Ivan Štuhec. Predstavniki Cerkve so poudarili, da bi morali čim prej urediti problematiko davkov, ki jih plačujeta Cerkev in duhovniki. Morali bi jih tega plačevanja oprostiti. Poskrbeti pa je treba tudi za socialno in pokojninsko varnost duhovnikov ter uslužbencev Cerkve. Na področju šolstva bodo imele prednost cerkvene šole, vrtci in uvajanje verskega pouka v šolo. Definirati bi morali tudi odnos države do kulturne dediščine, predvsem po vojni uničenih sakralnih objektov. Oskrunjenih je bilo več kot 90 cerkva in drugih objektov. To bi lahko uredili tako, da bi država sofinancirala gradnjo vsaj ene cerkve. Oboji, vladni in cerkveni predstavniki, so izrazili zadovoljstvo nad tem, da so se pogovori začeli in, kot je dejal Lojze Peterle, spodbudili urejanje odnosov med Cerkvijo in državo. Poslej bodo „zgrajeni na novih dejstvih in predpostavkah, saj se obe strukturi srečujeta pri skrbi za iste ljudi in dobrine." (Po Slovencu) Revizija Osima Kaj čaka slovensko in hrvaško dipoma-cijo pri vprašanju urejanja mej na bližnjih pogajanjih z Italijo? Bo revizija osimskih sporazumov obsegala tudi odpiranje vprašanj mej ali samo „pokop pošasti — prostega carinskega območja na Krasu" in nadomestilo optantom iz Istre za vzeto premoženje ter priznanje lasne krivde Slovenije in Hrvaške za hudodelstva nad Italijani (fojbe) v vojnem času in po njem pa tudi za nasilje, ki je pripeljalo do eksodusa iz Istre v Italijo in v čezmorske države... Uradna Italija nas prepričuje, da do sprememb meja ne bo prišlo. Hkrati pa narašča pritisk na Rim, da je v slednje treba kljub vsemu „poseči". Italijanska stranka MSI (novofašisti) je napovedala parlamentarno zahtevo, naj Italija od mednarodnih organizacij (ES, ZN...) zahteva razpis referenduma v slovenskem in hrvaškem delu Istre; ta naj poteka v sodelovanju z „ezuli" (italijanskimi begunci s Primorske in Istre), na njem pa naj se „istrsko ljudstvo" odloči, ali hoče avtonomijo. Odloči naj sc tudi, kakšna naj bo ta avtonomija v sklopu Slovenije in Hrvaške (ali brez njiju) ali z možnostjo „naslonitve" na Italijo. V take predstave privolijo tudi posamična regio-nalistična gibanja na severu Italije, pa tudi italijanska Liberalna stranka, monarhisti in številna emigrantska združenja Istranov in Dalmatincev... Vse to je začinjeno še z nc- koliko nepričakovano publiciteto, kar ni več le privilegij desničarskih, begunskih in lokalnih „listov"... ampak tudi državne TV mreže RAI (TV in radio) pa tudi uglednih časnikov, kot so Messagero, Repubblica, Corriere della sera... Poleg vsega tega krožijo tudi govorice, da bo Italija z diplomatskimi potezami od Evropske skupnosti res izsilila izgovor za varstvo italijanske manjšine. Ti glasovi so tako močni, da je Južnotirolska ljudska stranka za primer uresničitve referenduma napovedala enakega za avstrijsko manjšino v Italiji. Druga govorica pravi, da bo Italija zahtevala, naj se pogajanj o reviziji osimskih sporazumov poleg Slovenije in Hrvaške udeležijo tudi druge republike nekdanje Jugoslavije. V nasprotnem primeru naj bi se Sloveniji in Hrvaški ne priznala pravica do nasledstva Jugoslavije, državi pa bi morali obravnavati kot novi in meje z njima bi bilo treba šele določiti. Vso to zgodbo pa zelo otežuje tudi napenjanje loka zaradi medsebojne meje med Slovenijo in Hrvaško. Če ti dve državi ne bosta zmožni hitro in učinkovito rešiti tega vprašanja — in očitno tudi nista — bi bilo zelo modro, če bi odložili pogajanja z Italijo vse do podpisa svojega dvostranskega sporazuma. Sicer bodo v to igro stopili že vnaprej ošibljcni. Dragi argentinski prijatelji! Blagoslovljene velikonočne praznike in veselo alelujo ter obilo milosti ali podomače „obilo pirhov!" voščijo prijateljem Slovenskih krščanskih demokratov Leon Marc Lojze Peterle Edvard Stanič V Ljubljani, na veliki četrtek 1993 Informacije iz Slovenije 7. aprila 1993 — Št. 24 1. V sredo, 31. marca sta se na zahtevo SKD sestali koordinacijski skupini SKD in LDS. Takšno srečavanje in pogovore predvideva osma točka sporazuma o sodelovanju. Dogovorili so se o institucionalizaciji srečanj in obravnavanju vseh pomembnih vprašanj pred obravnavo na ustreznih mestih. 2. Kmečko gibanje pri SKD je prostes-tiralo proti dvoličnemu postopanju Zadružne zveze, ki je institucija prejšnjega režima (najprej je soorganizirala kmečke demonstracije, pozneje pa je sodelovala pri omejevanju odkupa mleka z mlekarskimi monopoli). 3. Na petkovi časnikarski konferenci so sodelovali tajnik Stanič, vodja poslanske skupine Polajnar, poslanec Frim; tema je bil proračun. V imenu stranke so izrekli stališče, da se naj omogoči dovolj časa za temeljito razpravo in natančen pregled nad dogajanjem, proračunska razprava pa se naj konča še ta mesec. Ne sme se dovoliti povečanje proračunske porabe, kljub najrazličnejšim pritiskom. Javna poraba gospodarstva zelo obremenjuje ministrstvo za delo, družino in socialo pa je med tistimi, ki so jim sredstva najbolj povečali. Stranka pripravlja predlog zakona o družinskih prejemkih. Govora je bilo tudi o univerzalnem otroškem dodatku. 4. 6. aprila je bila na obisku delegacija svobodnih demokratov iz Madžarske, vodil jo je njen predsednik Ivan Peto. Izrazili so zadovoljstvo glede položaja madžarske manjšine pri nas. 5.3. aprila je bila v Slovenskih Konjicah letna konferenca MKD. Navzoča sta bila tudi Peterle in Stanič. V pozdravnem govoru je predsednik dejal, da naj bi se ključni preobrat v slovenski politiki zgodil šele z generacijo, ki prihaja iz vrst podmladka. Ta generacija je manj obremenjena in ima nove cilje. Politično bi se morali povezati s srednjeevropsko mlado generacijo, zavedati se pa moramo, da gremo lahko v Evropo le s svojo identiteto. Iz nje namreč izhajajo politični razmisleki, odločitve in dejanja. Obilo radosti in veselja ob Velikonočnih praznikih Sandra Kržan, Služba za stike z javnostjo SKD Vsem našim prijateljem v Argentini, želimo ob velikonočnih praznikih obilo radosti in veselja Primož Bulc, Sandra Kržan, Jakob Štunf, Slavko Režonja, Igor Senčar, Jernej Videtič, Boris Kitek, Rok Šteblaj Zeleni delujejo naprej Na seji sveta Zelenih Slovenije jih je od skupaj 50 članov sveta sodelovalo 29. Izvolili so manjkajoče funkcionarje stranke, razrešili člane, ki so stranko zapustili (ti so ustanovili novo Ekološko socialno stranko), in se odločili, da bo izredna skupščina stranke 24. aprila v Kranju. Na seji so ugotovili, da Zeleni Slovenije niso prenehali delovati, in sklenili, da ostajajo še naprej parlamentarna stranka. Na časnikarski konferenci po seji sveta so vodilni dejali, da je bilo v stranki Zelenih Slovenije precej nejasnosti. Niso vedeli niti natančnega števila odborov, ki jih ima stranka, nejasen pa je bil tudi finančni položaj stranke. Zdaj teh nejasnosti ne bo več. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo pregledala stanje v stranki. Novo začasno vodstvo Zelenih Slovenije sestavljajo: predsednica Marinka Draksler iz Zagorja, podpredsedniki Vane Gošnik, Boris Kevc in Dušan Puh, predsednik sveta Ivan Tomše in generalni sekretar Tomaž Kukoviča. Podpredsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik je na časnikarski konferenci poudaril na zelo dober odziv na seji sveta. Stranka sicer ne more mimo dejstva, da je izgubila pet poslancev v državnem zboru. Vendar je to tudi problem za poslance. Zapustili so namreč stranko, ki jim je omogočila vstop v parlament. Zeleni Slovenije se ne želijo obnašati forumsko, kot so se do zdaj. Vsak, ki njihovega programa ne sprejme, bo lahko šel drugam. Predsednica Marinka Drakscr pa je dejala, da ustanovitev nove zelene stranke lahko pomeni tudi neke vrste konkurenco. Tako v prihodnosti ne izključujejo sodelovanja obeh strank predvsem pri reševanju ekoloških vprašanj. Politična razhajanja za to ne bi smela biti ovira. Predstavnik Zelene alternative pa je poudaril, da obstajajo možnosti, da se znova spojijo z Zelenimi Slovenije. Konec koncev so stranko zapustili predvsem zaradi ljudi, ki so zdaj odšli, in tako ni razloga, da se ne bi vrnili. 46. redni občni zbor društva Zedinjena Slovenija DNE 4. APRILA 1993 V SLOVENSKI HIŠI Prof. TINE VIVOD ponovno izvoljen za predsednika kit! Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Na cvetno nedeljo, 4. aprila je krovno društvo povojne slovenske skupnosti Zedinjena Slovenija imelo svoj letni občni zbor, na katerem so odborniki predstavili članstvu opravljeno delo. Še pred njim pa je v cerkvi Marije Pomagaj prelat dr. Alojzij Starc daroval mašo za vse žive in umrle člane društva. Še posebej smo se spomnili dr. Julija Savellija, dolgoletnega odbornika in vršilca dolžnosti predsednika v odsotnosti inž. Mozetiča leta 1958, ki je umrl v jutranjih urah. Ob 11.15 je predsednik prof. Tine Vivod začel občni zbor v mali dvorani Slovenske hiše, ugotavljajoč, da je bil občni zbor pravilno sklican. Pozdravil je vse navzoče, še posebej Božidarja Finka, predstavnika vlade republike Slovenije, in dr. Alojzija Starca ter ga prosil, da zmoli molitev za pokoj duš članov, ki so umrli v zapadli poslovni dobi, nato je predlagal, da se — kot vsako leto — pošlje z občnega zbora pozdravna pisma predsedniku Argentine dr. Carlosu S. Menemu, argentinskemu primasu kardinalu Antoniu Quarracinu, predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku, slovenskemu metropolitu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju in raznim časopisom (Slovenec, Mladika, Katoliški glas, Misli) ter Koroški kulturni zvezi. Za overovatelja občnega zbora sta bila izvoljena Franc Zorec \n Jože Repovž, za preštevalca glasov pa Janez Jelenc in inž. Andrej Grohar. Ker je bil zapisnik zadnjega občnega zbora objavljen v tedniku Svobodna Slovenija, so ga na predsednikov predlog prisotni odobrili brez predhodnega branja. Kot je v uvodnih besedah omenil predsednik Vivod, je zapadla dveletna delovna doba bila tako polna nalog, da bi jo brez pretiravanja lahko šteli za dvojno. Društvo se je moralo spopasti z nalogami, ki mu niso bile lastne. Pomisliti je treba samo na vse napore v času osamosvojitve Slovenije in sledeči vojni ter organizaciji Dnevov slovenske kulture v Kulturnem centru General San Martin. Temu primerno bogata so bila poročila odbornikov, ki jih bomo zaradi njih obširnosti objavljali v prihodnjih številkah našega tednika. V nadaljevanju so prisotni imeli možnost prositi za pojasnila ali dopolnitev raznih poročil, Stanc Mehle pa se je v imenu vseh zahvalil prof. Vivodu za njegovo delo in mu čestital k uspehom. POVIŠANJE ČLANARINE Upravni svet je na svoji seji 17. decembra 1992 na podlagi pooblastil rednega občnega zbora 30. marca 1980. lota sklenil, da za leto 1993 velja sledeča članarina: Za samske $ 2.- mesečno odn. $ 24.-lctno in za družine $ 3,- mesečno odn. $ 36-letno. Upokojenci imajo 50% popusta. Posmrtninska podpora se s 1. januarjem dvigne na $ 140.- za vsak smrtni primer. Odbor si pridržuje pravico v teku leta povišati članarino in posmrtnino v primeru eventualnega večjega skoka inflacije. V naprej plačana članarina se ne spremeni; neporavnana članarina za pretekle mesece pa se obračuna po novi. POROČILO NADZORNEGA ODBORA V odsotnosti predsednika nadzornega odbora poročam, da sem pregledal vsa potrdila za dohodke in izdatke in ugotovil, da so bila pravilno izstavljena in vključena v knjigovodstvo. Zato priporočam občnemu zboru, da predloženo dokumentacijo odobri s priznanjem vsem, ki so delo zgledno opravili in jim da razrešnico. Tine Selan VOLITVE Ker odboru ni uspelo predstaviti občnemu zboru kompletne volilne liste, je prof. Vivod predlagal kratek premor. V tem času so med raznimi pogovori bile odstranjene zapreke in občnemu zboru je bila predstavljena lista, ki jo je s ploskanjem sprejel in potrdil. Novi odbor je torej sestavljen takole: predsednik prof. Tine Vivod; odborniki (funkcije si bodo razdelili na prvi seji): dr. Vital Ašič, Emil Cof, Luka Debevec, inž. Jernej Dobovšek, prof. Jana Dobovšek, dr. Jože Dobovšek, Pavlina Dobovšek, Frido Godec, inž. Andrej Grohar, Ludmila Hribar, lic. Stanko Jerebič, Marjan Jesenovec, arh. Ivan Kogovšek, Marjan Loboda ml., Bogdan Magister, Helena Malovrh, Mija Markež, Stane Mehle, Blaž Miklič, Stanko Oberžan, Dominik Oblak, Tone Oblak, Saša Omahna, cont. Simonka Rajer Truden, Tone Rode, lic. Tine Selan, Jože Šenk, dr. Alojzij Starc, prof. Franci Sušnik, lic. Beno Truden, Franc Vi-trih, Franci Žnidar. Častni svet (sestavljajo ga bivši predsedniki društva); Božo Fink, Marjan Loboda, Lojze Rezelj, arh. Jure Vombergar. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in povedal, da sprejme zaupno mesto le pod pogojem, da vsak odbornik izpolnjuje sprejete dolžnosti. Delo bo razdeljeno po komisijah, ki jih bodo sestavljale razne ekipe, da ne bo na sejah dolgotrajnega razgovarjanja, ampak bo na njih le odločanje o možnih korakih in rešitvah. Delo bo usmerjeno predvsem k mladinski problematiki in iskanju pravih prijemov pri reševanju njim lastnih vprašanj. SLUČAJNOSTI Joža Markež je spomnil na važno obletnico, ki je pri organizaciji letošnje spominske proslave ne smemo prezreti: petdesetletnico Grčaric, Turjaka in ustanovitve Slovenskega domobranstva. Lic. Stanko Jerebič je predlagal, da se pooblasti Medorganizacijski svet, da preuči možnost prestavitve praznovanja Slovenskega dneva na kako drugo nedeljo. Bela nedelja je namreč preblizu konca počitnic, zaradi česar je vedno težko pripravljati kulturni program; na njem vidimo le ponovitve iz lanskih okrajnih prireditev. Marjan Loboda je spomnil na zamisel inž. Mozetiča, začetnika Slovenskih dnevov: to naj bi bila družabna prireditev, ne vi-sokokulturen nastop. Predsednik Vivod bo predlog dal v premislek Medorganizacij-skemu svetu. Izraženo je bilo nezadovoljstvo, da je izšel v argentinskem listu (in pozneje priobčen v Svobodni Sloveniji) članek o Sloveniji in bil podpisan z drugim imenom, čeprav je bil le prepisan iz propagandne brošure Zedinjene Slovenije, katerega je napisal dr. Vital Ašič S to točko je bil dnevni red občnega zbora izčrpan in predsednik Vivod je ponovno poudaril potrebo izpolnjevanja sprejetih nalog, se zahvalil za navzočnost številnim članom društva ter zaključil letošnji, že 46. občni zbor društva Zedinjena Slovenija. GB Če bi gledali dogodke v provinci Ca-tamarca le kot nek pojav, bi ta zadeva morda niti ne bila vredna večje pozornosti. A ker v tem postopanju opazimo ponavljanje starih in težkih napak mene-mizma, je prilično, da se ustavimo in od bliže pogedamo, kaj in zakaj. GOSPA SENATORICA Potrebno je nekoliko zgodovine. Cata-marca je ena izmed tradicionalnih argentinskih provinc, kjer življenje teče počasi svojo staro pot. Res podeželska je zapadla politični bolezni, ki je tukaj značilna za podeželska ozračja: kavdiljizem, ki bi mu skorajda lahko rekli fevdalizem. Pojav bi bil prava poslaščica za sociologe in psihologe. A v politiki je bistveno, kako nek položaj odmeva med prebivalstvom v javni blagor ali v javno zlo. Catamarca ima svojo fevdalno družino. Vicente Leonidas Saadi, že umrli in bivši guverner in dosmrtni senator, je zgradil tam svoj imperij. In ta se naravno podeduje. Le da potomstvo ni toliko pometno kot stari grof in je zapadlo marsikateri preveč dokazljivi napaki. Morda bi še vse teklo po starih tirih, če bi se tretji rod preveč ne izpridil. V tako zaprtem ozračju, kjer vsi poznajo vse in kjer izvršna in zakonodajna oblast sučeta niti sodnijske oblasti, je naravno, da nekaj prične gniti. Umor mladoletne Marije Soledad Morales 8. septembra 1990 je pokazal vso gnilobo tiste jare družbe in po ljudski vstaji v tistih povorkah prisilil predsednika Menema, da je posegel v perovinco, odstavil guvernerja, poslal posebne sodnike in posebno policijo in se tako zoperstavil družini, s katero ga veže staro prijateljstvo in skoro tudi kri, saj eni in drugi izhajajo iz arabskih korenin. V Catamarci je potem zmagala koalicija radikalov, upornih peronistov in neodvisnih skupin. A nikdar jim ni uspelo potisniti v kot saadizma (tako se imenuje politična sila zbrana okoli „družine"), ki ima močno parlamentarno zastopstvo in tudi svoje predstavnike v državnem parlamentu, tako v poslanski zbornici kot v senatu. Tu naj bi sedela do leta 1995 gospa Alicia Saadi. In Catamarca je tudi provinca, v kateri lansko leto ni uspelo imenovanje drugega senatorja, kajti koalicijske sile se niso mogle zediniti glede osebe, ki naj bi jih predstavljala, saadizem pa ni imel dovolj poslancev v provincijskom parlamentu, da bi imenoval lastnega zastopnika. Tako so stvari stale v začetku letošnjega leta, ko je znova prišla na površje zadeva umorjene Marije Soledad, zločin ki je doslej še vedno ostal brez kazni. A to je druga štorija. Kako je ob vsem tem reagirala državna vlada? Mencm je pred leti, ko je odstavil guvernerja Ramona Saadija in poslal zveznega komisarja, storil to proti lastni volji. Vsa ta leta je bilo vidno, da išče način, kako se sprijazniti z družino, ki mu je tudi sosednja (Catamarca in La Rioja sta sosedni provinci in Menemi so v La Rioji isto kot Saadiji v Catamarci). Zadnje čase je padlo v oči, kako so saadish v parlamentu podpirali vladne predloge; pa še da je gospa Alicia Saadi bila v predsednikovi komitivi med potovanjem v Švico, in dejstvo, da je njen mož Julio Dantone prišel v direkcijo Državne banke. Vse to je postalo bolj jasno, ko se je pretekli teden nenadoma sestal provincijski parlament v mestu Catamarca in izvolil gospo Alicio Saadi za nov senatorski mandat do leta 2001, mimogrede pa imenoval še senatorja, ki naj dopolni njeno bivšo senatorsko dobo do leta 1995, kajti da nastopi novo devetletno dobo, je morala prej podati ostavko na dosedanje senatorsko mesto. Pač vse preveč zapleteno, premalo jasno, smrdeče. KDO JE OBLAST Kot francoski kralj, ki je dejal: „država sem jaz", včasih izgleda, da sedanji predsednik smatra, da „oblast sem jaz." In v tem prepričanju ne pozna meja svojemu nastopanju. Kajti vsega tega družina Saadi ne bi mogla storiti brez znanja (in potrditve) predsednika. Ostavka gospe Saadi na dosedanje senatorsko mesto ni imela datuma in je bila v rokah predsednika senata (predsednikovega brata Eduarda Menema) že nekaj dni pred zloglasnim zborovanjem. A so še drugi problemi: Catamarška skupščina je zasedala pod načelstvom podpredsednika, ki ga je posebna skupina z orožjem v rokah rešila domačega zapora, v katerem se je nahajal. Več članov, nadomestnih poslancev, je v hitrici in zasilno priseglo in nastopilo svoje mesto, da je bilo zborovanje sklepčno. In končno, provincijski poslanec Jesus Alberto Gutierrez, ki naj bi se nahajal na zborovanju, izgleda da v nobenem trenutku ni bil prisoten, s čimer bi zborovanje ne bilo sklepčno in izvolitev sploh neveljavna. Zvezna vlada je po ustih notranjega ministra Beliza izrazila, da je celoten postopek legalno dvomljiv; a predsednik ne bo ničesar storil, marveč bo vso zadevo pustil v rokah senata, ki je ustavno pristojen, da prizna ali zavrže mandate dvomljivo izvoljenih provincijskih predstavnikov. Na čelu senata pa je Eduardo Menem, ki je bil strateg tega zbliževanja z družino Saadi. Vendar je že nekaj peronističnih veljakov (Caficro, Bittel, Bordon), ki postrani gledajo to imenovanje in se javno izrekajo proti dvomljivemu postopku. Najbolj zanimivo je dejstvo, da se je to imenovanje izvršilo v trenutku, ko je notranji minister Gustavo Beliz vodil pogajanja z v Catamarci vladajočo koalicijo, da bi imenovali senatorja, ki bi soglašal z ustavno reformo in predsednikovo ponovno kandidaturo. Blamaža zadene tudi njega, ko se vidi, kako malo ga upoštevajo v krogu Menemovih najožjih strategov. In udarec za guvernerja province, ki je eden redkih radikalov, ki soglaša z ustavno reformo in sc ne upira ponovni Menmovi kandidaturi. Po drugi strani pa se vse izmaliči, kakor hitro predsednik ugotovi, da mu kak poslušen mož ne služi več. Tako se je zgodilo pred dnevi, ko se je dosedanji minister za socialno skrbstvo Araoz odločil, da zapusti svoje mesto in se zaplete v strankarski boj v provinci Cordobi. Tam kaže, da se bo zmaga nagnila na stran krajevnega vodje De la Šota. Menem je hitro spremenil položaj in sedaj trdi, da nima simpatije ne z enim ne z drugim. V zadnjem hipu bo sklenil povezavo z zmagovalcem. Edino na tem slonijo njegovi upi za nadaljnjih šest let na predsedniškem prestolu. Svest tega je tudi pretekli ponedeljek minister Beliz izjavil, da vlada ne podpira čudne izvolitve v provinci Catamarci in da sedaj podpira ponovno volitev. Nekateri si sedaj umivajo roke. Drugi gledaj stran. Končno pa bo odločila volilna korist. Za konec omenimo še, da je Argentina končno podpisala svoj vstop v plan Brady. To jo je stalo 3.500 milijonov dolarjev in še 500 milijonov septembra kot prvi obrok odplačevanja po novem planu. Sedaj smo legalni dolžniki za grozno ceno recezi-je, brezposelnosti in stiske. Je vredno? Strokovnjaki si niso edini. Jasno je le, da vlada trdi, da se je naš zunanji dolg znižal za 35%, številke pa kažejo, da to znižanje dosega komaj 12%. Nekje se računi mešajo. ^ffi¥f^^S^5ÄWÄ?SSWÄ^