^ DOMOVINI
PRHO CA
V Ljubljani, dne 14. decembra 1933*
Na) živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.
NAS NARODNI KRALJ NJ. VEL ALEKSANDER I. bo obhajal prihodnjo nedeljo svoj 45. rojstni dan. Z nJim ln njegovo vzvišeno rodbino ga bo praznoval vet naš narod, vse prebivalstvo naše kraljevine. S hvaležnostjo te spominjamo njegovega požrtvovalnega dela ta narod ln državo, ki Ju po volji božji že 17 let vodi v miru in modrosti. Malo Je 45 let za navadnega državljana, zanj Je vsako leto kot celo desetletje. Svoj narod Je vodil skozi vse bridkosti In trpljenje pregnanstva, osvobodilnih bojev ln preko svetovnega klanja tn se vleče kakor rdeča nit trpljenja našega kmetskega kralja vzporedno t preizkušnjami vsega naroda. Za vse to trpljenje Je bil vsaj nekoliko poplačan na svoj 30. rojstni dan, ko Je videl, da Je vzrastlo h vojnih ruševin zedlnjenje vseh Jugoslovenov pod njegovo vladavino. Temu lepemu rojstnemu dnevu to sledili po krivdi strankarska zaslepljenosti črni dnevi zanj in za domovino. Sovražniki to si že meti roke ln so že najboljši med nami zdvojevall. Naš kralj pa ni zdvojeval, temveč Je zgrabil tam s krepko roko politično krmilo države ln oprostil narod strankarskih verig, ki to ga žulile vse desetletje. Letos obhaja naš kralj Aleksander 1. svoj 45. rojstni dan v znarrenju težke sedanjosti v upanju na boljšo bodočnost naše kraljevine. Najvišji naj ga ohrani pri najboljšem zdravju ie deset ln desetletja kot očiten dokaz, da smo vsi Slovenci, Srbi In Hrvati eno: Državljani edine naše vladavine, kraljevine Jugoslavije pod žezlom kralja Aleksandra 1.
(potttemfsni dogodki
Skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja se Je preteklo nedeljo vršila v Beogradu. Slika kaže pogled po dvorani, v ospredju so: zastopnik NJ. Vel. kralja podpolkovnik Dragutin šarič, zastopnik predsednika vlad« ief Centralnega presbiroja
GjurovM ln zastopniki beograjske občin«
ŽENSKE GASILKE NA JAPONSKIMI. V Ktnoaakimmt na Japonskem se Je obratovala ženska gasilska četa
MMM
JULIJ BETETTO — NOVI RAVNATELJ KONSERVATORIJA. Te dni Je odšel na lastno željo v stalni pokoj po točno 421et-nem službovanju ravnatelj g. Matej Hubad. Za njegovega naslednika je bil Imenovan b ukazom Nj. Vel. kralja naš najodličnejši umetnik pevec Julij Betetto, ki je že prevzel vse posle. G. Julij Betetto se Je rodil v Ljubljani ter Je po dovršeni realki posečal solopevski pouk na šoli Glasbene Matice pri ravnatelju Gerbiču ln Hubadu ter bil nato sprejet v IV. letnik dunajske državne akademije, katero je dovršil z odličnim uspehom. Bil je še za časa svojega Študija angažiran na državno dvorno opero. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kjer deluje z največjim umetniškim uspehom. Betetto bo v svojem novem poklicu vodil zavod z vso vestnostjo, točnostjo in velikim umetniškim Izkustvom v prospeh glasbo njenega razvoja v našem r- "u.
ŽENSKI VOJAKI NA ANGLEŠKEM. V Londonu obrazujejo »zbor Amaconk«, ki naj
tvori rezervo za slučaj kakšne vsenarodne nesreče
»0. GOli t KAJNA LAJUvKUA. V krogu svoje družine 7 sinov, 3 hčera, 25 vnukov ln 2pravnlikov je včeraj praznoval svoj 80. rojstni dan ln god splošno spoštovani In priljubljeni starešina litijske gasilske župe gospod Franc Lajovic star. Rodil se je 1. 1854. na Vačah pri Litiji, služil je kot bivSi deželni dacar po raznih krajih naše ožje domovine, potem se je posvetil gostilnlčar-skl obrti in ostal pred 30 leti za stalno v Litiji. Njegovi sinovi zavzemajo v našem javnem življenju ugledne položaje. Želimo mu, da doživi Se mnogo, mnogo veselih m lepih dni.
doma in na tujem
SLOVENSKI VOKALNI KVINTET, v katerem pojo gg. fttibernlk, Jug, brata Petrov« čič ln ftulc, Je priredil v zadnjih letih doma ln v Inozemstvu lepo uspele koncertct
HM&
MOTORNE SANI ZA BYRDOVO EKSPEDICIJO. Sani Je zgradila neka francoska tovarna avtomobilov. Motor precej velikega ln težkega vozila ima samo 15 ks. Sprednja kolesa so podložena s Širokimi smučmi, zadnja kolesa so pa nadomeščena z gosen-častim gonilom.
JUBILEJ DELA. Predsednik mariborske Ljudske univerze Inž. Janko Kukovec Je dopolnil petdeseto leto. Nimamo navade, da bi se spominjali petdesetletnikov, saj pol stoletja za današnjega človeka nI več to, kar se Je ljudem zdelo nekoč. Vzlic temu štejemo inž. Kukovca med može, pri katerih Je treba napraviti izjemo ln jim vsaj ob priliki Izkazati javno hvaležnost za dolgoletno Javno delo. Inž. Kukovec vodi ža polnih enajst let mariborsko Ljudsko univerzo.
ŽENSKE SO ODLOČILE IZID ŠPANSKIH VOLITEV. Zadnje volitve v Španiji M prinesle nepričakovan preokret na desno. Takšen Izid glasovanja so povzročili glasovi ženskih volilk, ki se doslej niso smele udeleževati volitev ln Jim Je to pravico dal« šele republikanska vlada

00 LETNICA NAJSTAREJŠEGA BRE2I-CANA. Najstarejši brežiški meščan g. Štefan Derčič je te dni praznoval 90 letnico rojstva. Rodil se je na Klanjcu ob Sotli. Njegov oče, ki Je Izhajal Iz plemiške rodbine, mu Je zapustil lično vilo z lepim vrtom. Mali štefek se Je odločil za klobučarsko obrt ln je svojo 4 letno učno dobo preživel ▼ Novem mestu. Kot izučen pomočnik je prijel za potniSko palico in s culo na rami odšel v svet. Deial je daljšo dobo v Gradcu pri tvrdki Plchler ln na Dunaju pri tvrdki Httckel. Prepotoval Je vso Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo. Pred 65 leti se je za stalno naselil v Brežicah, kjer izvršuje še danes klobučarsko obrt. Svojedobno je imel večje število pomočnikov, zlasti v onih letih, ko Je dobavljal specijalne klobuke za ogrsko orožništvo. Sodeloval je pri odkritju krapin-■kega človeka. V Brežicah se je udejstvoval pri raznih društvih, zlasti pri gasilnem, kateremu je ustanovni član. Svoje plemenito srce je pokazal s tem, da je preskrbel tri sirote ln jih spravil do kruha, med temi sedanjega kapetana pri jugoslovenski trgovinski mornarici. Slavljencu želimo, da bi fie dolgo let čil in zdrav ostal med nami kot najstarejši Brežičan.
(po svetu naokrog
Ob posetu bolgarske kraljevske dvojice
AmeriSka ljudska sodba
NJ. Vel. kralj Boris
NJ. Vel. kraljica Ivana v bolgarski narodni noffl
\YTLLIAM BULLIT, prvi ameriški poslanik T Rusiji
Amerika, ki ob vsaki priliki rada naglaSa svojo naprednost, do danes Se ni mogla odpraviti linčanja, ljudske sodbe na zločincih. Duh tradicije evropskega sodstva pravi, da mora imeti tudi zločinec neko mero zaščite, ki se zrcali v tem, da ne sme nanj položiti roke nihče, razen pristojne oblasti. V Ameriki očividno Se niso prišli tako daleč, kajti kadar razjarjena množica vdre v Ječo in ugrabi zločinca, ni več oblasti, ki bi skušala uveljaviti svoj vpliv. Na zgornji sliki vidimo množico, ki besna nafka-kuje jetnišnico v San Josčju, kjer sta bila zaprta gangsterja (ugrabitelja ljudi) Thur-mond (spodaj na levi) ln Holmes (spodaj na desni). Linčarji so to pot uveljavi vso svojo moč ln so oba gangsterja obesili na drevesa. Redki so celo v Ameriki primeri, da se množica na takšen način znese nad belokožcl.
KATERI VRVI NAJLEPŠE T V Parizu imajo razstavo kanarčkov ln ta mož na sliki ima nalogo ugotoviti, kateri med njimi Je najboljši vrvivec