Si. 6. V Trslu*>v saboto 19. januvarja 1884. Tečaj IX. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V ittaH Ml«- »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sreda in tabote o poludne. Gena za vse leto je 6 pld., za poln leta 3 gld., za 5«trt leta i. gld. KO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v T rit« po S kr., v Btrtol in v Ajdtvičinl po O kr. — Naročnine, reklamacije in inierate prejema OprivilMvi »vit Zoata 9.« V§i dovisi ae poSiljajo Uredništvu »vla Torreate« »Nuova Tipografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inarati (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafomijo po poeodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnim* črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr. Oržavni jezik. Še tri dni, in državni zbor zopet začne svoje delovanje, mnogo koristnega in potrebnega dela ga čuka, pa tudi mnogo nepotrebnih, Avstriji Škodljivih parlamentarnih bojev, s katerimi se bode tratil dragi čas in vzbujale na novo strankarske strasti. Ta hoj vsilijo Velikonemei strankam desnice in te bodo morale z velikim pogumom in previdnostjo odbijati napade in prekrižati račune velikonemške taktike, ki boče se škandali odstraniti sedanjo vlado. — Glavni povod k temu d£ uže Znani Wurmbrandtov predlog o državnem jeziku, kateri je na dnevnem redu prve prihodnje seje državnega zbora. — Na dnevnem redu iste seje pa je tudi Herb-stov predlog, da ministerstvo prekliče leta 1881 izdani ukaz zarad enakopravnosti češkega jezika za Češko in Moravsko. Prvi naskok bode torej v Wurm-brandtovem predlogu, drugi v Herbsto-vem. Ali ako bi bil sprejet prvi, ni treba druzega, vidi Re torej, da so Velikonotnci dva sorodna predloga stavili z namenom, da boj podaljšajo in več! škandal delajo. A recimo, da bi se po naključju posrečilo Velikonemcem, da premagajo se svojim predlogom, kaj bi nastalo potemi? Novi boji in avstrijska nenemška ljudstva bi se nikoli ne mogla udati postavi, katera kar naravnost lomi ustavo. — Po glasovitem §. 19. ustave imajo vsi v Avstriji priznani jeziki enake pravice, torej se v zmislu ustave ne more postaviti noben jezik kot prvi, državni; ustava sama izključuje tako postavno prvenstvo samo enega jezika, in akoprem je v naŠej državi nemški jezik v resnici in v škodo drugih jezikov prav za prav mejnaroden jezik, vendar se to ne di zatrditi za večno s kako postavo, ako nam je sploh ustava sveta in neprelomljiva. — S tako postavo nekdanji ustavoverci sami strežejo lastnemu otroku po iivenju, in desnica, ki se ni nikoli pompozno zvala ustavorerna, bode morala hraniti to dete pred lastnimi roditelji. Dotle so prišli v nezmislu Velikonemei, katere vodi le strast in poželenje po ministersklh stolih in mastnih službah. Ustava torej ne dopušča nobenega državnegaa jezika, in ko bi ga dopuščala, tega ne dopuščajo avstrijske razmere, ker Wurmbrandtov predlog ni nič druzega, n<°go ponemčevalna namera v bi-navsko-tihotapriej obliki. Ako pa so se avstrijski nenemški narodi uže doslej ustavljali z vso silo po- Podlistek. »Beli general« (Janko Stibil). (Koncc.) Skobeljev je postal v zadnjem času, pred svojo smrtjo, poveljnik korpusu, sicer vrlo majhna blagodarnost za njegove velike zasluge, ali položaj velike važnosti, in popolnoma smo bili prepričani, da novi poveljnik korpusa pri bližajočem se potresu vseslovanskega praŠanja z heroičnimi deli iznenadi svet; ali nažalost, nagla smrt je zipisala sicer Mihajlu Di mitrijeviču Skobeljevu večen spomin na vidnem mestu v splošnej in slovanskej bojnej zgodovini, ali velika dela njegova' katera bi nam i>ila še le bodočnost odkrila, ostala so neizvršena, — zakopana leže na dnu groba. Zdaj pa vprašamo, — kakšna nevidna moč je Skobeljeva vzdignola do take veličine in slave, da vsa ruska voj ska nad njegovim grobom žaluje? — Ta nevidna sil;i je počivala v očitnem in jasnem prepričanji. Kaj nam treba začeti, in katerim potem hoditi, da se do enake slave povzdignemo, — poznato nam je vsem, — ali na žalost, — primanjkuje nemčevanju, s toliko večjo silo se bolo temu ustavljali odslej, in vsaka previdna avstrijska vlada bi morala rajše razpustiti državni zbor, nego pa dopustiti, da bi se po takej postavi skrunila ustava; temu pa ne more in ne sme privoliti tudi krona, kot prva hraniteljica ustave. — Ni sicer misliti, da bi Velikonemei s pomočjo nekaterih Coroninljevcev in Lienbacher-jevcev zmagali z Wurmbrandt-ovim predlogom; a recimo tudi, da bi, potem bi bila primorana krona sama, da poravna nozmisel in odstrani nevarnost najhujših bojev. Zatorej pa se smemo nadejati, da omenjeni predlog ne napravi avstrijskim narodom nobene nove nevarnosti za njihov obstanek, pač pa Velikonemcem novo blamažo. Razprava v državnem zboru o tej zadevi pa utegne biti zanimiva in poduč Ijiva, zarad Česar opozarjamo na njo naše čitatelje. V obrambo. Kakor kaže uže naslov tega članka, mi ne nameravamo ž njim druzega, nego da zagovarjamo in branimo pred slovenskim občinstvom svojo časnikarsko čast. To smo dolžni sebi in našim mnogim prijateljem in vsem onim krogom, katere ali zastopa, ali pa mej njimi širi politično menenje naš list. Predno pa preidemo k stvari samej, zdi se nam potrebno, da priobčimo v kratkih potezah zgodovino našega listi. List »E iinost« ustanovili je leta 1876 politično društvo enacega imena. 4 leta je ta list izhajal po dvakrat v mesecu in ni mu bilo mogoče, da se dobro razširi; 14 dnevnik v mestu, kder je več italijanskih in nemških dnevnikov in kder politična agitacija upotreblja najskrajnejša sredstva, pač ni mogel zadostovati potrebam tržaških Slovencev. — Zato je odbor društva •Edinosti i t novim letom 1880 premeni! list »Edinost« v tednik v velikej obliki. Vsi pravi rodoljubje so veselo pozdravljali ta korak, in v resnici se je število naročnikov »Edinosti« s prvim januvarjem 1880 podvojilo. — One osohe, katere so prevzele delo tednika (mej njimi F. Ceg-nar in V. Dolenc), Še denes so pri uredništvu. List je vedno bolj napredoval, naročniki so se mu z vsakim letom pomnože-vali, za kar se je tudi mnogo zahvaliti dobremu in skrbnemu gospodarstvu, ki je bilo in je še popolnoma ločeno od uredništva. nain jeklene srčne volje, srčnosti in odločnosti. Skobeljev, kateri je bil čvrstega sestava in srečen človek, izšolal se je za poveljnika na bojnem polji, ne pa v okuženih šolskih prostorih. Pri njem ne nahajamo one ostro predeljene metode mej poučnim in bojnim znanjem, ampak vidimo iz vse njecove spremnosti, da je bilo njegovo praktično šolanje tesno vezano z občnim poučnim in bojnim znanjem. On je učil tedaj »pravo bojno šolo«, in to ne zastran šole, ampak za samega sebe. Tem potem je izostril svojo umno moč in zjeklenil svoj značaj; pa ako še to dodamo, da je bil Skobeljev po orožji konjiški Častnik, potem pa si lehko mislimo, od kod ta odločnost in drznost v njegovih dejanjih. Pa vsa ta odvažna, lična spremnost nam razodeva le polovico njegove moči. Njegovo ponašanje in postopanje z podložnimi naj nam vsem služi za najlepši uzor velikega vojskovodje. Brez napuhle surovosti, brez vlivanja strahu, brez kazni, da, brez revolverja na bojnem polju in brez izšpekuliranih del, zadobil je sebi z svojo lično spremno *tjo. z svojim ličnim uzorom, z svojim krvavim potem in trudom, od svojih vojakov spoštovanje, ljubezen in tesno vez. On in njegovi vojaki so bili enim in istim du- Ker je »Edinost« kot tednik bre\ vsak« podpore celo dobiček dajala in se je v tržaških in tudi v drugih slovenskih krogih mnogokrat poudarjalo, da bi morala sčasoma postati i dnevnik, zato je odbor društva »Eliuosti« o tej zadevi začel premišljevati in prišel je početkom leta 1882 do sklepa, naj se list začne izdajati po dvakrat na teden; kateremu sklepu je dala nekoliko povoda tudi tržaška razstava, ker računilo se je, da bode ob razstavi prav dosti Slovencev zahajalo v Trst in vsem tem bode »Ediuost« nekoliko potrebna, ako prinaša natančen popis razstave, kar je naš list tudi storil, in to z očividnim uspehom, kajti v kratkem času je krog čitateljev »Edinosti« tako naraste!, da smo morali tiskati 1300 do 1400 in včasih tudi več iztiskov. Porabili smo ugodno priliko, in ker se nam je posrečil poskus, nadaljevali smo v letu 1883 »Edinosti« dvakratno izdavanje na teden, ter gojimo celo nado, da se nam posreči, ščasoma izdavati ga tudi po trikrat na teden. Prepričani smo namreč, da kolikor bolj se razširi in utemelji narodna zavest mej mnogobrojni mi tržaškimi Slovenci, toliko bolj in prej nastane potreba, da list po še večkrat na teden, nego dosedaj, širi narodno zavest mej temi, in sploh mej slovenskim ljudstvom. Mi se bomo držali tega načela: stopinja za stopinjo, pa vedno dalje. Naše početje je bilo po vsem izvor rodoljubja; nihče mu ne more tega odre-kavati, ako ga ne vodi strast in osobna mržnja. — Pri vsem tem pa smo našli uže precej v začetku, ko je naš list tednik postal, mnogo nasprotovanja; neki naša koleginja nas je začela uže k malu po ustanovljenju tednika napadati; m: smo nekoliko časa molčali, in še le, ko so napadi na nas le trajali, začeli smo se zagovarjati in smo dotičnim dopisni kom do pičice dokazali, da so nas obre-kovali in trosili mej narod neresnico z očividnim namenom, da nam podkopa-vajo zaupanje pri ljudstvu in po mogo-čosti uničijo naše započetje. Leta 1881., v mesecu, v katerem neka krotka, štirinoga živalica posebno rada poje, zopet so naši zagrizli sovražniki Čutili v sebi potrebo, da si nekoliko ohladć svojo zasedeno kri nad nami; padali so na nas v »Soči« in v »Narodu«; mi smo se branili v št. 24. in 25. od leta 1881. in smo dokazali, da je dopisnik pisal neresnico in fakta zlobno obračal, »Narodu« samemu pa, da je nedosleden. Vsako toliko hom navdušeni, ena misel, ena izvršilna moč je navdajala vse. V vsakej bitki vidimo Skobeljeva v prvih streljskih rajdab, v belej vojaŠkej suknji, na svojem belem konju (šarac), (od tega ime »beli general«), ne boječ se, la ga sovražnikove oči zapazijo; kar nam služi za vidni dokaz vojaške hladnokrvnosti. On nam predstavlja svetlo zvezdo, katera se ne zakriva za črne oblake, ne trepeče pred smrtnim udarcem, ampak katera vidno blišči na obzorju bojnega polja. On je bil od Ustih vojakov eden, kiterih je deviza: »junaško živeti, junaško umreti«, kateri vidijo v juna>=kej smrti poveljnika večjo korist za stvar, ne.jo v pasivnem varstvu lažne dragocenosti svojega živenji. Skobeljev se je držil potem slavu h vojskovodjev Suva-rova in Bonapart*, popolnoma je pokazal zmožnosti velikega vojskovodje, ali satno primanjkalo inu je čna, da to z večim Številom velikih dejanj zapečati. Dan denes so redki Nelzoni, Velingtonl, Suvorovci, Bonaparti itd.; stoletja in stoletja minejo brez takih srečnih okolnosti; ruski vojski se je nasmijala sreča v Skobeljevu, ali prehitro se je zopet utrnola. Skobeljev ni bn vojak pera — literatur«; — to po vsem naravno, ker pisati velika dela, in stv irj iti veliki dela, to sta dva različna posla, katera zahtevata posebnega znanja in dopadljivosti. V zgodo- časa sta zopet nam sovražna slovenska lista kako iz trte izvila, ter nas grdo sumničila, tako Bicer, da je blo očividno, da smo jima trn v peti. Do pravega škandala sta bila priri-bala na tej poti Se le v letu 1882, ko smo v Trstu blagoslovili zastavo delalskega podpornega društva. Surovi napadi, kakor so bili oni zarad premale ali preslabe jedi pri banketu, sploh so nemogoči mej omikanci; pri vsem tem pa s* je nek slovenski list tako ponižai, da je to umazano polemiko cele mesece nadaljeval, dokler se je stvar s tem končala, da so se zgodile neke spremembe, še vsem čitateljem slov. listov dobro znane. V »Slovenskem Narodu« so se sploh lansko leto ponavljali napadi na nas, tam je bilo večkrat delalsko društvo Nr. II. boljše, nego Nr. I., satno zato, ker se nekaterim narodnim poročevalcem ne dopada kaka osoba v društvu Nr. I.; da pa je to zadnje res lepo napredovalo in še napreduje, tega pa denes ne more tajiti noben drug, nego le besen človek; sploh se je strogo na to pazilo, da se iz Trsta nič dobrega ne izvč, in Še celo, ko smo tukaj čestili priznanega slovenskega Eesnika, molčalo se je o tem. Molčali bi ili skoraj radi tudi oNabergojevem govoru v mestnem zboru. Zakaj? — To se vjema z očividnim nagibom omenjenega lista, da graja stvar zarad osob. ako se mu tudi pri tem zgodi, kar Nemec tako dobro označuje z besedami: »Das Ki nt mit dern Bade ausgiessen.« — Večkrat se je lastnikom ali nadzornikom »Naroda« uže preveč zdelo; zato so ukazali uredništvu, naj neba z napadi, in mi hranimo celo pismo, v katerem nam je bilo od kompetentne strani poročano, da se bode v bo-ioČe postopalo bolj korektno. — Konšta-tovati pa moramo, da smo bili vedno le napadeni in da smo morali tu in tam stopiti v polemiko le za to, da branimo svojo obrekovano čast. Najhujšo jezo »Naroda« smo si pa nakopali s tem, da smo dali našemu listu prostor dopisom nekaterih gospodov, kateri so zagovarjali narodno večino deželnega zbora kranjskega. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežele. V hrvatskem deželnem \bora se ne more poleči obžalovanj i vredni razpor. 15. t. m. je Loncarič preklic al svoj predlog, naj se Starčevičjanci izključijo iz zbora, vini prav redko nahajamo vojaka in pisatelja v enej osobi. Pri vsem tem pa smo seznali, da je Skobeljev zapustil veliko množino spisov različnih praŠanj, kateri v kratkem času na svitlo pridejo. Po smrti Skobeljeva smo čitali v raznih listih evropskega časopisj i iivotopisje našega junaka, njegova hrabra bojna dela, luuor tudi kritiko proti njegovim narodnostnim izjasnjevanjem. Pri tej priložnosti smo našli posebno v nemških novinah — (razumljivo) — dovoljno suhoparnega blaga. Da to malo objasnemo. Mi tukaj druzega ne omenjamo, nego samo Skobeljne patrijotične zdravice v Moskvi, v Petrogradu in v Parizu, katere so mu kakor vojaku v smrtni greh vštete. Prej vsega — vse te pomembe vredne zdr.ivice, — katere so v nemških organih tako huko in bruko napravile, — napite so od privatnega človeka Skobeljeva v ozkem privatnem krogu. Kaj pa porečemo o tistih vojakih večjega stališča. kateri v skupščinah in v parhmeutih svojo politično vero očitno oznanujejo? Treba, da znamo, da je bil Skobeljev izobražen častnik in velik patrijot. Ne pozabimo, da je romansko in germansko pleme svobodno, zjedinjeno, in srečno koraka na potu civilizacij da se rešenje slov.mskih narodov z lažujiviini političnimi preprekami zavira, m da je velika Rusija poklicana, da z svojim krvavim EDI N O S T. k*r so bile v tajnej seji sklenene naredbe, Edlnost« se je 12. t. m. tako-le konštituirai: Profesor Mate Maudič. podpredsednik, V. Dolenec, tajnik, A. Brernec, denarničar in društveni uradnik. Odbor je v tem, da je izvolil Hrvata za podpredsednika, dokazal, da mu je za vzajemno delovanje s Hrvati, posebno v Istri. — Nadejati se je vsled tega, da istrski rodoljubi zdaj v obi-lem številu pristopijo v važno društvo »Edinost«, Artistični krov je imel vtorek svoje zasedanje, v katerem se je konstituiral odbor. Predsednikom je bil izvoljen Jožef Gatteri; vodjem: Jožef Savorgnan in Scomparini Evgenij; tajnikom; Jakop Zammattio; svetovalcem: Jurij Benussi, Berlam Roger, Caccia Anton, Conti Alojzij* Grevatin Ivan, Pezzicar Frane. Pitteri Rihard, Rota Jakop in Jvan Krst. Stella. V tem krogu sedi mnogo slovanskih umetnikov. Da se je tako društvo osnovalo, to je častno za Trst: z enaciml krogi se morejo ponašati le velika mesta, kakor so prestolnice. Zopet en dokaz več, kako piškava so menenja nekojih pismoukov, ki se trudijo, svetu dokazati, da Trst je jedna velika Štacuna smole, popra, gumija, Šolskih peres, krede itd., na debelo in drobno. Tržaška čitalnica bode imela v nedeljo, i}0. t. in. prvo predpustno veselico: tombolo s plesom, na katero veselico opozarjamo posebno našo inteligenco. Popis konj* Mestni magistrat naznanja. da gospodarji konj in druge tovorne živine, kakor tudi voz In različne zaprege, bivajoči v mestu ali njega obližju, morajo se prijaviti pri inagistratnem ana-grafiČnem uradu, k ler dobć •naznanilni iistek«, kojega morajo napolniti in podpisati. Čas je do 30. t. m. Po okolici ta posel opravljajo dotični župani, capivilla itd. Popisovanje se vrši v zmislu zakonov 16. aprila in 1. avgusta 1873. Proti prestopnikom se bode postopalo v zmisiu g. 18. dotičnega zakona. Tramway na paro od Trsta do Ipave. Ministerstvo za trgovino je posl tlo glavni načrt zi tramvvajsko progo od Trsta skoz Gorico do Ipave zopet v Trst. da se vsacemu v pregled razstavi na tržaškem magistratu, kakor to zahteva zakon, i d t se lahko ugovori vložš zoper to progo. Načrt uže lnži v pregled pri Statistične date iupoUe openske s kaplantjo Trebee. Na OpČinah se je narodilo v minolem letu 25 otrok moškega in 36 Ženskega spola, skupaj 61; zamrlo je 18 moških in 32 ženskih, skupaj 50, tedaj se jih je več narodilo 11. V Banih se je narodilo 7 moških in 6 ženskih otrok, skupaj 13; zamrlo pa pa je osob moških 4 in ženskin 1, skupaj 5; več je porojenih nego umrlih 8. Na Konkonelji se je narodilo moških otrok 1 in ženskih 4, skupaj 5; zamrla sta ? moška in 2 ženski, skupaj 4, tedaj se je več naiodil jeden. Skupaj: Narodilo se je 33 fantičev in 46 dekletec, skupaj 79; zamrlo osob 24 moških In 35 ženskih, skupaj 59; več se jih je narodilo nego zamrlo 20. V Trebi ah se je narodilo otrok moških 16 in ženskih 22, skupaj 38; za» mrlo osob moških 7 In ženskih 5, skupaj 12; narodilo se jih je več 26. Vseh zakonov je bilo sklenenih 18. Prirastek znaša z dnem 31. decembra m. 1. 46. Statistika Iz Kontovela. V minolem letu 1883 je bilo rojenih 45, moškega spol i 27 — ženskega 18. Umrlo moškega spola 19, ženskega 18. Rojenih ie bilo v minolem letu 8 več, nego umrlih. Poroke so bile 4. Število vseh duS z Mi-ramarom in Grijanom znaša 1059 — naj stareji ima 84 let. Tržaške novosti. — Nesreča. V sredo popoludne je kočiiaž Št. 234 povozil na borsnem trgu 63 letno služkinjo Marijo Juretin iz Vipave. Stara ženska, ki je i gluha, zadobila je več ran vsled česa so jo odvedli v bolnišnico. Ranitev. Balog Ivan, 38 letni kmet iz Tolminskega, moral je iti v bolnišnico, da si zdravi v tepežu prebito glavo. Pobegla ženica. Mestna policija je na povelje necega štirskega mesteca iskala mlado gospo, ki je, prej dobro se preskr-bevŠi z denarjem, od svoje moške zakonske polovice pete odnesla. Policijnim organom se je posrečilo najti zavetje nezveste, ki je tačas bivala v nekej privatnoj hiši. Policija naznani presrečno najdbo njenemu možu z opombo, naj pride v Trst, kajti nezvesta polovica misli se vkrcati in odpluti v Kalkuto. Nič manje? Mož pa, ki jo ljubi liki Adam svojo Evo, z vlakom prifrči v Trst, kder jo naj ie — in glej čudo I spoprijaznita se, kar bilo, bilo, črni oblaki na zakonskem nebu so se razgnali, minolo je pozabljeno, zadovoljna in vesela, kakor da bi si bila še le včeraj pred altarjem zvestobo prisegla, sta se vrnola v domovino. 1*9 slonov, o katerih smo uŽe pisali, denes so iz Lloydovega parnika v novej luki izkrcali in v 3 vagone postavili. Bili so v velikih zabojih in le male živali. Radovednežev je bilo vse polno, a videli so malo. V posebnem zaboju sta bila tudi 2 leoparda. Te živali gredo v Hamburg In od tam nekateri sloni v Ameriko. Tatvine In policijsko. — Vtorek zvečer moral je iti v poslopje v ulici • S. Nicolo« nek zidar, ki se je bil odveč napil B.ihovega daru, da ni vedel domu; butal j« z glavo ob duri barvarja Božiča na »Riborguu Št. 9 in temu zdrobil šipo na durin. — Res, pust je, ni zamere I Straža je odpeljala sedet godci D. M., ker je na javnej ulici v rog trobil in posnemal požarno znamnje mestnih vatroga^-cev in s tem ljudstvo begal. — N ke svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke etne. 350 svilnatih žepnih rut iz natežje lion-ske svileh vsih barvah, vsak konrad drugih barv. Te rute se morejo rabiti tudi kakor zavratniki/iTucatle gld. 3.50: 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskin pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z kravatami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15. Vsak ochemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15. — na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika 2 dol po verigo; ža natančnost se jam$l 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 4—1 Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20. Neprevarljivo I Upp-h mrantirani Znesek dobi vsak precej npzaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Itoliorantiuni (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hiter u.iio.i i po gld. 1.50 in stekle-nieali za poskuSnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolioh v Brnu (Brunn). - V Trstu pri Pavlu Rocoa. - V Gorici pri G Crlatofoletti V Zadru pri K. Androvloh. C Šilhavy, Flume. Nobena prevara! 10—8 Tam se tudi dobiva pristna Groliohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i7. zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr. Vesela nada za bolnike in okrevalce. Proti kaiiju, h r i p a v ost i, prsni in želodčni bolečini, onemoglosti, suiioi slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepllna sredstva za okrevalce po vsake] bolezni. Kder ni pomagalo uže n>č druzega, pomagali so prvi In edino pravi, 59 krat odlikovani Ivan HofT-ovi zdravilni iidelkl iz slada (molca) In sicer pri sto-tisočih, kateri so bili ože proglašeni za neozdravljive, bili so jim pomoč in zdravje In bolniku so dali zopet živenje In zdravje. (Ln-tne besede ondravijeuib ) Na edinega iinaidnika in iz le:o vilr.a jir ivih ždravil-uih izdelunv iz slada, c. k. dvornemu oddaj alou in od-dajaicu skoro Treh erropsrih Tlnda»J it. gospodu IVAN-u HOFF-u, «. k. svetovalcu ?a naroSbe, posestniku zlatna kriti za uslug* s krono, vitezu viaikin prudkih in nem&kih redov, na Dun*ju, tovarn«: StAdt, Grabenhof, Br3uer-strasss 3, pisarna in zaliiffs: Graben, Brauerstrasa« 8. Eg r, 1. Heptembr*. Veli'cenjerii gospo i ! S tem Vas pr Rim, da mojo nar £bo izvrllite dobro in hitro, kajti | a/ sem n ej i emu ld In cenilnci Vaftih po Bogu blagoslovljenih zdravilni ii izdelkov iz slada, kater i Vi napravljite v grnćo eioveStva. Ko som le leta 1860 bival v Braunschweis-u, rabil s m z na.ibnljlim uspehom pro-i h^moroidam in pokvarjenemu lelodcu VaBa nedosegljiva zdravilna sredstva iz ->lada. Zdaj po letih dobrega zdravja, zopet irpim in rabim Vafa zdravila iz slada in jaz s im gotov, ker imam zaupanje, da mi bodo zopet pomagali, kajti Jaz sem pnrabil Ve l« 16 steklenic iladnega piva in 4 funte Bokolade, in ufe se Čutim boljBega. Jaz Vas *a-gotovim, da Vam bode me alfi SloveStvo postaviti veBen spominek, ker ste iznaSli tako okusno flokolado, sladno pivo ln bonbone; vsak Blovek te izdflke rad uživa In ne zametnje s u,m svojega denara. VaSin 58 odlikovanj ste pred Bogom in svetom vestno rasluftili. Moj hiSni zdravnik Je prlpor.Cil naduBItelju Flies-u Va*e preparate iz slada, kateri Vam se je tudi javno zahvalil usp.ih; njegeva mati ne ima zahvaliti VaSim sladnim td avUom, da Se fivl, prav tako tudi uradnik Magde-burgLe zavareviilne družbe Kujavra, katerega go»pa je bila tife odpovedana in je zdaj popolr.otna zdrava. O mojej materi Vam v Bast resnioi naznanjam, d 1 je bila ule onemogla, bolela sta jo felodec, prsa ln imela je nledico, a po 7 in pol m »sel nem uživanju VaHcga, sladile ga lzle&Jia, Škrat vsaki dan In zjutraj in zvečer pa 1 knearee sladove tokolade, je tako dobro ozdravila, da ■