PoMnMatt ptaCane* w eotmtmt
Do moli
t) £|u&itani, MM.	193?
SO * Saeu.
Pmhkmhimt dmmhe hmmmme!
LatoSnje poielje so t»$a io drtsge njsse nnlčile * isnogih krajih dramske baaovinc skoraj ?se poljske pridelke. »o sedaj je prizadetih 10 »rezov. V nekaterih krajih je bila neurje teko silovito, da s» aničem rsi posevki. Sadno drevje je pojtoiMum eklcSčess. Uaišena je »lasti koraza, krompir, pr©so in ajda, ponekod tsdi pšenica, rt, fefmeu in oves.
Poleg razdejanja na poljskih sadežih, v sadonosnikih in vinogradih je podražila toča ponekod tudi nit stavbah egroraoo Škodo. Pobila je mnogo Sip in razbila na strehah opsko. Vihar je raskmal strehe in podiral kozolec. Nalivi so snifiii in razriii resic 2n pota, teko da je promet po teh* krajih otežkočen.
Škoda je ogromna. Do sedaj je nradno oeesjeaa aa približno 60 milijonov diBarjev. To je teko občuten udarec za naše kmeisko gospodarstvo, da se bodo posledice Se d»lgo občutite.
Naše kmeisko prebivalstvo je obnpano, H krr-ljcvski banski upravi prihajajo čim dalje Številnejše prošnje, it katerih je razvidna silna beda prebivalstva poškodovanih krajev. Prizadeli so najbolj ravno oni predeli banovine, v katerih živi najrevnejše prebivalstvo.
Kraljevska basska sprava bo iz svojih sredstev, kolikor so ji na razpolago, skušala vsaj isalo olajšati gorje, Naprošena je tudi kraljevska vlada, da podpre poškodovane kraje,
Ta sredstva b« ba&e zadostovala sa pokritje aajnaj&cjšib potreb. Zalo jc dolžnost vsakogar, «!a priskoči t tej veliki stiski ia pomoč našemu kmeta, ki sicer ne prosi nikoli podpor.
Radi čim aspeSaejše uredbe pomožne akcije sem odredil poslovanje posebnega osrednjega pomožnega odbora, ki bo poslova? pri takajšnji kraljevski banski upravi. Ta odbor bo shiral sredstva in jih nato razdeljeval med poškodovance v prizadetih krajih.
Pozivam zato vso našo javnost, zlasti pa gospodarska kroge, da priskočijo aa pomoč naSema kmete. Potrebna je izdatna in hitra pomoč. Poleg denarnih podpor so dobrodošlo tudi podpore v živilih, obleki in tndi v živinski krmi.
Vsa sreska aačelstva imajo navodila glede načina zbiranja podpor. Zato naj zlasti tisti, ki nameravajo prispevati v naravi, prijavijo svoje podpore pristojnemu sreskema uafclstvu. Denarne podpore pa se naj nakazujejo Hranilnici dravske banovine v Ljebtjaai k« račan »srednjega pomožnega odbora za po toči oškodovane kraje.
Dr. Nailažefl s. r.
.. V poletnih mesecih nastopi v političnem z'vljenju navadno zatišje. Vrata parlamenta se ZaPro, ministri odidejo na dopuste, kmet je ves Mvzet s poljskim delom/ meščan se pa hodi hladit na planine iu v vodo. Pri nas je bi! pa ravno julij politično eden najbolj vročih mesecev, kar smo jih preživljali po vojni. V bel-•tttjski narodni skupščini se je vršila namreč '■Oprava o konkordatu, obenem je pa umrl tudi Wavar srbske pravoslavne Cerkve, patriarh »amava.
• Kaj je konkordat, menda tudi najprepro-JJfjšentu našemu bralcu ni treba več razlagati. herkev in država imata mnogo točk in področij, se tičejo obeh, zato je nujno potrebno, da ure«ita te medsebojne odnosaje, da ne pride do
medsebojnih trenj, kajii verski boj še nobeni državi ni bil v prid. Naša država je že davno uredila svoje odnošaje s pravoslavno Cerkvijo, z muslimani, s protestanti Itd., le razmerje s katoliško Cerkvijo je ostalo že skoro dvajset let neurejeno. Bilo je že več pogajanj, a zaključila jih je šele prejšnja jeftičeva vlada po zaslugi rajnkega kralja Aleksandra. Sedanja vlada je nagla sporazum, to je konkordat, že gotov in ga je le še podpisala pred dventa letoma v Rimu.
Vsako pogodbo je treba seveda tudi izvršiti, zato je sedanja vlada predložila po dveletnem odlašanju konkordat narodni skupščini v potrditev. Se nikoli se doslej pri nas ni dogodilo in tudi po drugih kulturnih državah se ne dogodi menda nikoli, da bi vzbudile meddržavne
pogodbe kako vidnejše nasprotstvo, temveč s« povsod brez težav potrjujejo, kajti aa zunaj mora nastopati država vedno kot enota ter izvrševati svoje častne obveze, če hoče, da jo sma« trajo po svetu z& kulturno državo, s katero 89 je sploh mogoče razgovarjati.
Tndi pri nas je bilo vse prepričano, da j« sprejetje konkordata samo po sebi umevna zadeva, ki bo opravljena hitro in mirno, kakor jei za ugled države nujno potrebno. To je bilo pri« čakovati tem bolj, ker je konkordat zadeva, ki se tiče prav za prav samo države, oziroma vlade in pa katoličanov in druge vere kot take ta stvar nič ne briga. Niti en katoliški dostojanstvenik, politik ali list se ni razburjal, ko je bila proglašena ustava srbske pravoslavne Cerkve ali pa muslimanske v pravilnem nazi-ranju, da je to zadeva dotičnih ver samih, ki nas katoličane nič ne briga. Vlaka vera naj namreč uredi svoje razmerje r. državo tako, kot je to prav zanjo, glavna stvar je, da s tem ni ogro žena enakopravnost z drugimi verami,
Žal ®e to vprašanje v Jugoslaviji rs! razvijalo tako,, kot bi vsak- razsoden človek pričakoval. Veiesrbski centraiisti ter njih slovenski in hrvaški pajdaši so nad eno leto napenjali vse sile in uporabljali vsa sredstva, da bi Vrgli sedanji režim ter uvedli zopet svojega baiirtaške-ga. Niso uspeli, a lansko jesen so biii pri občinskih volitvah tako strašno poraženi, da bi morali kratko in malo izginiti s političnega pozo-rišča. Toda ti ljudje so skoro uvajset let sedeli vkljub nezlomljivemu odporu ljudstva za vratom Slovencev, Hrvatov in Srbov ter vodili našo nesrečno državo le pod vidikom svojih osebnih koristi, zato jim sedaj nikakor ne gre v glavo, da so se razmere zadnjih par let tudi v Jugoslaviji izpremeniie pri korenini in da ni več sile, ki bi tiščala ljudstvo k tlom v korist majhne peščice »gospodarjev«.
Režimi, ki jih pri nas na Slovenskem zastopajo kramerjevci in pucljevci, so torej pri zadnjih občinskih volitvah lahko jasno spoznali svojo obsovražeriost, zato so se v svojem obupu zatekli menda še k zadnjemu sredstvu, od katerega so si obetali uspehov. Ker so Srbi in pravoslavci po številu v naši državi najštevilnejši, so se zatekli po pomoč k vclesjbstvu in — pravoslavnemu klerikalizmu. Ljudie, ki so odkriti framazoni ali pa vsaj brez trohice kake vete, so se zatekli po pomoč k nekaterim visokim pravoslavnim cerkvenim krogom, ki se ne tnorejo prav sprijazniti z mislijo, da bi uživala' tudi katoliška Cerkev tiste svoboščine, ki ji po načelih enakopravnosti in demokratizma po vsej pravici gredo. Naleteli so žal na odprta ušesa« Čeprav se katoličani nismo nikoli v nobeni obliki vmešavali v pravoslavne zadeve, je pa pravoslavni sveti sinod že lansko jesen nastopil zelo ostro proti konkordatu, a na večer pred pravoslavnim novim letom je imel rajnki patriarh' Varnava v belgrajski pravoslavni stolnici pri-
i»
Širno 2.
»DOMOLJUB«, dne 11. avgusta 1937.
sfev. 82.
digo, ki jo je prenašal po vsej državi iudi radio in ki je bila vse kaj drugega kakor izraz verske strpnosti in znanega izreka »Brat mi mio, koje vere bio«, katerega imajo tolikokrat na jeziku, Čeprav ao njih dejanja čista nasprotna. Tem dvora malo strpnim dejanjem najvišjih pravoslavnih avtoritet je sledila potem cela povodenj skrajno hujskajočih letakov, brošur itd., ki sc podžigali vse pravoslavne verske ia srbske narodne strasti.
Katoličani smo ohranili pri tej grdi gonji dostojanstveno mirno krf S prezirom smo šli preko vseh hujskanj in laži, zavedajoč se, da bi , katoliška Cerkev živela, krepko živela tudi brez konkordata, ki je mnogo bolj potreben državi kot pa Cerkvi ali nam katoličanom.
V začetku junija je zbolel potem pravoslavni patriarh Vaniava, vlada je pa napovedala obravnavo o konkordatu v skupščini Vse to je bilo še olje v ogenj. Po Srbiji, zlasti pa še v Belgradu so širili naravnost gorostasne laži o zastrup-Ijenju, patriarha, o milijonih, s katerimi je podkupil papež poslaaee, o milijardah, ki da jih bo mora!« plačati država papežu itd. itd- Čeprav je dr. Stojadinovič ponovno in lepo pojasnil zadevo konkordata, ovrgel laži itd., je hujskanju pravoslavnih cerkvenih krogov na ulici zvesto pomagala JNS v skupščini. Ker se je patriarhoma bolezen slabšala, se je obema posrečilo raz-bičati protikatoliske in velesrbske strasti tako daleč, da je prišlo do nemirov na ulici in v prvi vrsli pretepačev je stal del pravoslavne duhovščine s par pravoslavnimi škofi, na čelu.
jasno je, da vlada zaradi ugleda države v inozemstvu in ugleda državne avtoritete doma . :»i smela odnenati, ker bi bil tak umik vsak po pravici smatral za zmago nestrpnosti pravoslavnega klerikalizma napram katoliški® Jisvatom in Slovencem- Koakordat je bil ž veliko veČino »prejet v skupščini (pozimi bo predložen še sena fu), istega večera je pa umri tudi patriarh Vamava. Kdor je ob tej priliki prebiral srbske časopise, je mogel ugotoviti, kako daleč so srbski krogi, ki so stali ob tej priliki v ospredju, «d vsakega jugoslovanskega čustvovanja in hotenja, kajti vse je govorilo in pisalo le o srbstv« : ia o srbski pravoslavni Onevi. Čeprav se noben Slovenec in Hrvat in noben viden katoličan ni v nobeni obliki dotaknil ne pravoskvja. in ne srb-Stva, so nekateri pravoslavni krogi v bratskem objemu s slovensko-hrvaško-srbsidm Jramazon--stvom kričali le o ogroženem pravoslavju in srbstva ter istovetili državo in vse jugosiovan-stvo le » pravoslavnim srbstvom, čigar glasnik da je bil umrli patriarh Vamava.
Sedaj je šel ta vihar mimo, razburkani valovi se zopet pomirjajo. A kaj nas uče dogodki teh par zadnjih tednov? Predvsem so nam popolnoma razkrinkali naše domače »jugosloven-»ke nackmaliste« s Kramer-Pucijevo JNS na čelu, ki m se postavili na vsej črti in odkrito ob bok velesrbske in proti katoliške gonje. Ko je umrl naš veliki vladika jeglič, čigar ime izgovarja vsak Slovenec z največjim spoštovanjem, so ti naši domači »nacionalisti«, katerim je »brat sik?, koje vere bio«, surovo ignorirali občo žalost vsega slovenskega naroda, noben njih doni ai izobesil žalne zastave, nikogar ni bilo blizu, ko je umrl srbski patriarh, so po pasje lezli v čreva vsem in vsakomur in — prizor za bogove — popolni brezverci, ki jih katoliška Cerkev ne vidi leto in dan — »pobožno molili« v pravoslavni cerkvi za patriarhovo zdravje. Ti izkoreninjena, kakor jih je omenja! dr, Korošec v Slovcajgradcu, izražajo svoj »nacionalnizeni« 9 tem, da strupeno blatijo vedno in povsod vse, kar je slovenskega in katoliškega ter se po pasje
Izseljenski kongres v Lfmbijam
fte nekoliko tlnl in praznovali bomo 10 letnico obstoj« Družb« ir. Rafaela, ki naj pek*i temelje novemu delu ln sovi skrbi za versko, narodno in gospodarsko reSevanje na&h otovenikili izseljencev Sitom snel«. Desetletnico ne Sromo namreč praznovali v obliki kakih slovesnosti in proslav, temveč v polaganju ieateljrv ia novo, krepko dete za izseljencc. Kaj bi se hvalili, kaj m ae proslavljali, ko pa smo Se tako malo dosegli, ko pa je med našim narodom tu doma še tako malo raztt-mevanja ogromne važnosti dela in skrbi za našo izseljence, no so naši izseljenci še tako malo oskrbljeni si najpotrebnejšimi sredstvi, ki naj nam jih rešijo versko, narodno in gospodanfeko, ko so nam pred lastnimi očmi utapljajo in potapljajo narodno, ko nam tisoči tonejo v valovili biez-veratva, odpada od vere, ker nimajo svojih dušnih pastirjev, ki bi skrbeli zanje, in ko tfaočf radi irgn ginejo tudi moralno in gospodarsko. Se vedno sc tu doma tako malo zavedamo, da so naši izseljenci na tujem mi, prav mi sami, da sc z njimi potapljamo mi sami, naš narod. 8e vedno pošiljamo v tujino med izseljence zastopnike, ki ne vedo, da so oni tam radi izseljencev in ne izseljenci radi njih, da jih plačujemo zato, da izseljencem pomagajo in skrbe za nje, in ne da vihte nad njimi bič brezobzirne diktature, kakor m godi pravkar med našimi izseljenci v Nemčiji.
Še vedno nam je bolj pri srcu |>ogau, ki ga želimo pridobiti za Kristusa, kakor pa lastni rojak, izseljenec, kf nam versko poginja, zato zanj več in rajši storimo in več žrtvujemo, zanj Teč molim*), kakor za lastnega brata izseljenca.
Zato naj ima proslava 10letnice Rafaelove družbe samo ta namen, da prebudi narod tu doma tudi k temu delo, Ic tej ta vez! i »vetih dolžnosti do svojih izseljencev.
Zbrali se bomo 22. avgusta skupaj z izseljenci, ki bodo ta dan od blizu in daleč prihiteli domov, na Brezjah, pri Mariji, pri Materi slovenskega naroda, in molili, veliko molili in prisrčno prosili za naše na tujem in za njeno materinsko pomoč pri tako velikem misijonskem delu Rafaelove družbe i. rešitev stotieočev naših na tujem.
Dne 2©. avgusta »e borr«) pa sešli' v Ljubljani pri skupnem zborovanju v giavnostni dvorani Kraljevske banske uprave, kjer bomo ustanovili slovensko izseljensko zbornico, nekak izseljenski parlament, za zastopstvo izseljenskih organizacij tu iz domovine iu organizacij izseljencev iz tujine. Ta zbornica naj potem krepko prime za novo delo za naše izseljence to doma, d« prebudi ves narod k zavesti svojih svetih dolžnosti do njih in med izseljenci za njih sodelovanje pri našem delu za rijih koristi, za njih versko in narodno reSevanje. Zato se zanpno obračam v Imenu družbe sv- Ra-
obešajo na rep vsem, ki kjerkoli pokažejo protislovensko ali protikatoliško kopito.
Kaj nas še uče zadnji tedni? Da je »jugo-slovenstvo«, kakor ga nam vsiljujejo naši »nacionalisti«, Srbom popolnoma tuje, kajti oni so in hočejo ostati trdni Srbi in odločni pravoslavni, zaradi česar je »ujedinjažki« cilj naših »jugo-slovenov« v resnici le posrbljenje in popravo-slavljerije Slovencev in Hrvatov. Tega bi se moral vsak naš Človek vedno zavedati in zato vedno ter povsod odklonili vsako skupnost s takimi ljudmi in s takimi cilji, kajti naš cilj je bil, je in ostane: po narodnosti dobri in neomajni Slovenci, po veri in kulturi zavedni katoličani, po državljanstvu odločni Jugoslovani. Vse druge godlje smo odklanjali, jih odklanjamo in jih bomo odklanjali. V to državo srno prišli po svoji volji, njen obstoj je mogoč le na zgornji podlagi, kdor pa hoče drugače, je uničevalec našega slovenskega naroda, naše katoliške vere in nase svobodne Jugoslavije. Mi spoštujemo čustva, ki so jih pokazali Srbi ob priliki siniti j svojega patriarha, odločno pa obenem zahte- ; vamo popolno svobodo in enakopravnost ua- : vina katolišivti, kajti ni in nikoli ne bo srbske in pravoslavne Jugcšlavije, temveč je mogoč obstoj le take, ki bo nudila zadovoljen dom vsem j veram in vsem trem jugoslovanskim narodom, i
iaclu na ves narod in prav lepa vabim vse fMe. ijenaku organis&eije Sirom srsfes, da to priglasijo sa pristop k tej zbornici. Zaupno ve Mm vt* tla-venske Sopnlje in (stotine, da jn&jejo k »boromju svoje zastopnike, d« bodo is skamic« peoesSi smj. sel nn to aevo delo v»afe v avef« oSučiuo fn župnijo
Da, prldtato skop«j 22. In 28. avgtudsl Velik« delo nas kliče skupaj, veliko delo nas kar sili, fjs se združimo.
Ka Brezje vsilimo vse Slovenee, kS »e iani. majo za naše izseljence, ki Imajo koga od svojih kje nn tujem.
V ponedeljek rt« zborovanje * svefeni dvorani kr. banske uprave pa vabim:
1. delegate naših izseljenskih organizacij vre Slovenije in organizacij, ki imajo v svojem programu tudi skrb sa izseljene«i
h. delegate vseh organizacij naših izseljencev Sirom sveta, ki so pristopile k izseljenski zlmrnid;
.1. vse g K. župnike in župane naših slovenskih župnij in občin: ako sami ne morejo, smo hvalim, ako poSljejo svojega zastopnika, ki «e mor« pa izkazati a pooblastilom, podpisanim od župnika ozlr. «d župana in potrjenim uradnim pečatom;
4. vse slovenske časnikarje iu Uterstr. ki bi hoteli sodelovati pri delu za naše izseljen™-.
SPORED PROSLAVE!
Dne 'ti. avgusta:
a)	Ob tričetrt na 7 zjutraj prvi pozdrav iitr-Ijencev na Jesenicah. Iz Jesenic se peHejo izseljenci do Lese, iz Lese pa s avtofcusi na Brezje.
b)	Ob pol 9 slovesen sprejem iz-soljenosv na Brezjah.
c)	Ob 9 sv. maša na prost fin (če bo slalm vreme v cerkvi), ki jo lio darova! mariborski kncis-Skof prevzvišeni gosp. dr. Ivan Joief Tomaiič. MM sv. mašo nagovor ljubljanskega nadškofa prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Sožmana.
č) Po sveti maši pozdravi izseljence predsednik Rafaelove družbe gosp. p. Kazimir ZakrajSek.
d)	Pozdrav! visokih predstavnikov državne in cerkvene oblasti našim izseljencem.
e)	Govor voditelja Slovencev notranjega ministra gosp. dr. Antona Korošca.
i) Pozdravi izseljencev iz Francije, Belgije. Holandije, Nemčije, Avstrije, Egipta, Južiii' '.nt-rike, Severne Amerike In Kanade.
g) Pozdravi izseljenske mladine.
Dne 23. avgusta:
Ob 0 dopoldne se vrSi drugi slovenski iz.-i;'jcn-skl kongres v svečani dvorani kr. banske uprave v Ljubljani.
a)	Pozdravi naših državnih in cerkvenih oblasti.
b)	Pozdravi voditeljev naših rojakov v tujini.
e) Ustanovitev »Izseljenske zbornice in ureditev njenega pravilnika o bodočem poslovanju.
č) Slučajnosti.
V
Nemčija. Kakor čitamo v v Domovini«, pride 1 Slovenijo poseben vlak i izseljenci prav za Pr(r slavo 10-!etnice Družbe sv. Rafaela in sc odpeli« 20. avgusta dopoldne iz Esscna. Družba sv. H«-faela isjavlja, da odklanja vsako udeležbo pri Fs[ slavi in pri kongresu onih društev, hi stojo po« vplivom g. Bolhe, priznanega sovražnika vseh katoliških društev ln zaveznika JNSarskih voditelje« in s tem povzročitelja preialostnega razdora me« saSimi izseljenci v Hetniiiji. Ponavljamo, da bodo smeli jla zasedanje izseljenske zbornice samo ile-legati onih društev, ki bodo 15. avgust« pf'Ela* sila svoj pristop v zbornico in jih bo Družba Rafaela »prejela in jim poslala sprejemno. Imew delegatov so morajo poslati skupaj s prijavo. Metode, Saterih ee mislijo posluževati pristaši g. hi pri tem izletu so take, da jth mor« Družba r-Rafael^ ^lo^^klonHi^--, B^aelova^riiMia^
Bnminii
najboljSi m najlepše oprendj<®» nabožni mesečnik v naži drzan lata vedno Sepe slike 7 bafero-fiskn. Pigite, da ga Vam pow na ogled. Naslov: »BogoljaD«, Ljubljana, Jugoelov. tiskarna.
9bmgq/ teojmu otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SAROOV
jlEffiffllTTfll
PROTi I0BNEMU KAMNU
KAJ JE
ZAHVALE
Podpisani Valentin Oblak, posestnik, Žštov-jki vrh sv. Urbane St. II, župnija Trata, potrjujem, da sein prejel od uprave »Domoljuba« lot naročnik lista o priliki požarne nesreče, ki bc je zadela, podporo v znesku 1000 din (en tisoč dinarjev) potom žnpnega urada Traia danes izplačano. Zahvaljujem se za ta dar in bom ikuša! ostati rvest naročnik tudi v prihodnje.
Traia nad Skofjo Loko, dne 50. julija JW.
Valentin Obiak I r.
Uprava »Domoljuba« mi je kot redni naročnici izplačala znesek 1000 dinarjev takoj, ko je prejela poročilo, da mi je v noči 16. julija leios pogorela stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem vred. 7.9 (»ko izdatno in naglo pomoč se iem potom javno zahvaljujem iu obljubljam, da lx>m po svoji moči list vsakomur priporočata.
Male Subotica, Medjimurje, 5. avg. 1937.
Oertrud« Mulivič S r.
OSEBNE VESTE
d liomunski kr»3j Karo! se je mudil te dni v Jugoslaviji. Na Brdu pri Kranju je obiskal kne^a-namestnika Pavla, nato pa Se
svojo sestro kraljico Marijo v Miločeru na Jadranu.
d Vojvoda Kentski, ki ima za ženo sestro toproge našega kneza namestnika Pavla, pride na obisk na Brdo pri Kranj«.
d V Slovenije je dottpel na oddilt belgraj-ski nadškof g. dr. Ujčič.
d Za častnega konzisiorijalnegft svetnika je imenoval ljubljanski g. knezoškof g. Voj-telia i!ybaška, profesorja na škof. gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano. Iskreno častitamo!
d Duhovniške opremembe. Umeščen je
bil
na župnijo Ihan g. Fran Smit, župtvi upravitelj na St Urški gori. — Podeljene so bile župnije: Duplje Antonu Hafnerju, kuratu drž. ženske kaznilnice v Begunjah; Krka Francu Jeraša, župniku pri Sv. Trojici nad Cerknico; Devica Marija v Polju g. Janezu Kete, župniku in dekanu na Vrhniki. —■ Imenovani so bili: Franc Hitič, kaplan v Gorjah,
NOVEGA
■iiiMiiiiimi iiiii i^MiuPBiHiiiiifti^MinMBiMBaBssffiiiHiuaiMHiaiiiiiHimamii
za kuraia drž. ženske kaznilnice v Begunjah, Silvester Skebe, kaplun v Višnji gori za upravitelja župnije St. Urška gora ln Viktor SvigelJ, župnik na Blokah, za ekskurendo upravitelj« župnija sv. Trojica nad Cerknico. — Premeščeni »o bili: Ludovik Cepon, kaplan v Smledniku, za prefekta v zavod »v. Stanislave v St. Vidu, kot kaplani: Frane Cam-p« iz Zagorja v Smatrno pri Litiji, Ignacij Kunstelj iz Vel. Lašč v Zagorje, Martin Gor-Se i z Skocijana pri Mokronogu v Sv. Križ pri Kostanjevici, Milan Kopušar iz Dobrnica v Višnjo goro, Ivan Pavlin iz Sv. Križa pri Kostanjevici v letijo, Franc Mate h St. Jernej« v Podzemlj in Ivan Fink z Bleda v St. Jernej. — Nameščeni so bili semeniškl duhovniki kot kaplani: Marko Mihelič v Vel. LaSčah, Ignacij Berglez v Dobrniču in Franc Soukal na Bledu.
d Ameriški župnik in naš rojak p. Ciril Zupan, ki je te tedne biva! v Sloveniji, sporoča svojim sorodnikom sledeče: »Preživel sem vesele dni med svojimi v dragi domovini. Bog daj, da bi ne bilo brez koristi. 8 sorodniki smo se slednjič domenili, da »e pred mojim odhodom v Ameriko še enkrat snidemo na Brezjah. Ta sestanek bo 18. avgusta. Ob 9 bo pri Mariji Pomagaj sv. maša, nato pa je poskrbljeno, da se skupno pogostimo, predno si v slovo »ežemo v roke.
P. Ciril Zupan, 08B.
DOMAČE NOVICE
d Bisera* »r. maša g. kanoniku Ivana
SuJnika. V ljubljanski stolnici so v nedeljo 8. avgusta 1937 praznovali pomembno cerkveno slavje: biserno sv. mašo je darovat eden najuglednejših članov stolnega kapitlja, priznani zvezdoslovec ter stvaritelj in pospe-ševatelj številnih naših gospodarskih ustanov — g. kanonik Sušnik. Cerkev je bila nabito polna jubilantovih prijateljev in drugih vernikov, ki so spoštljivo sledili njegovi sveti daritvi in poslušali krasno ljudsko petje s gpremljevanjem orkestra. Stolni dekan, ka-
Biseromataik Un.aik Iva. S.i.lk .	in iko,om
stolnim kapitljem in svojimi sorodniki.
nonik dr. Kimovec je ime! nagovor, v katerem je slavil velike biseromašnikove zaslugo za Cerkev in narod. Tisoči »Domoljubovih« bralcev žele svojemu iskrenemu prijatelju g. jubilantu kanoniku Sušniku še mnogo blagoslovljenih let!
d Pred ustanovitvijo tvornice bicikloT? Ker je kolesarski šport v Jugoslaviji silno razvit, posebno v Sloveniji ter se vsa kolesa uvažajo, hoče neka novogadaka tvornica strojev začeti izdelovati kolesa. Tako bomo pošiljali v Vojvodino denar ne samo za žito, rnast in druge produkte, temveč tudi za kolesa.
d Kako je na Bledu. Vedno več Angležev prihaja na Bled, dočim ostalih tujcev, ki 9» bili sicer redni gostje na Bledu, ni več. Vse gre v Italijo. Nemci, Avstrijci, Cehi... m
Ta pa zna! Takole se je v London« vozil neki cirkuški artist. Motorno kolo je drvelo s hitrostjo 80 km na uro, mož pa je med vožnjo na lestvi delal vratolomne vaje.
_______ »DOMOLJUB*, 3ne IT. avgusta 1937.
Vec samozavesti
Peljal sem se i gorenjskim Tiskom. V Šiški .vstopi večja «knpia* ljudi ia kssalu začneta dva govoriti o konkordato: »D», da,« vzdikne eden, »sedaj bomo pa imeli konkordat.« — >In ga bomo krvavo plačevali,« mu odvrne drugi. Ljudje T njuni okolici so že postali pozorni. »Seveda,« nadaljuje prvi, >na vsako glavo bo prišlo pri nas 30 din mesečno, letno torej 300 din.« — ki ker je katoličanov v državi 6 mili-jonovo,« računa drugi, »nas bo konkordat stal letno nad 2 milijardi!« - Okolica je strmela in se čudom čudila. Toda ta dva gospoda sta vedela že v*e natančno. >V desetih letih,« pravi prvi, »bomo plačali Vatikanu za koLkotdat več kos 20 milijard! To se pravi, da bi s tem denarjem vsak že lahko imel hišo, palačo in do zadnjegft «dnika bi rodila asfaltiran« cesta. Lepo stvar so nam skuhali klerikalci,« In tako jc Slo do .Medvod, ko je družba omenjenih dveh izstopila, vsa preplašen« in zmedena nad grozotami, kt se pripravljalo za ubogo slovensko zemijo.
Cai £ss, k® smo "se rezili dalje, ft* sta si ta dva »boljša« potnika pomežiknila in eden se
tamkaj pač mnogo nižje cene. Tako je mogoče, da je m Bledu povprečno po 800 gostov, namesto po 3800, kolikor jih more »led sprejeti Včeraj je na Bled prišlo 300 Angležev, ki bodo tamkaj ostali nekaj dni. Polem bodo odšli na pot po Jugoslaviji. Za prihodnji teden pa napovedujejo spet 600 Angležev. Vsi ti tujci »o gostje Bleda le nekaj fesa, potem pa gredo spsst dalje.
d tM.pfrfM*ei p»j»i*»lj»M*OT pari g. tonu. Dne 6. avgusta s® so na fesmski opravi pri g. bana dr, N«t!»čenu zglasila Stevilaa odposlanstva ii raznih krajev, ki sta jih bridko prizadeli toča in povodenj. Odposlanstvo iz Dcbrepolj je vodil tamkajšnji žapan g. Jože Sirnad, ki je točno poučil g. Oaua o tej edinstveni hudi uri, ki je zadela Dobrepolje. Enako je poročalo g. ban« o nesreči odposlanstvo iz Kostanjevice, ki jo je vodil župan g. Jože Likar, dalje odposlanstvo iz Trate, ki jo je vodil župan g. Imtm Mrak ter odposlanstvo iz drugih optsatoSenih in obubožanih krajev. G. ban je pokazal popolno razumevanje za stisko ia Šiedo ogrostoSenih občin ter izdal nekaj nujnih ukrepov, da se beda ublaži. V prihodnjih dnevih bomo poročali bolj podrobno o javni pomoči opnsto-šenim krajem.
d Vsi, ki mnogo jedo ia stalno sede iu trpe zaradi tega prav pogosto na trdi sloiicl, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Frenz-Joselovc« frenke vode, ici se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznan« »Fraait-Joaelova« vodu »e odlikuje po svojem «igwn«xi nčinkti in prijem porabi.
OeL r«*. a Sir. SMM/11.
>1 Vsi smo pod kožo krvavi V razbojniško tolpo so »e združili bogati kmetje v Bijsnfcoveih pri Križeivcih. Po vasi in bližnji okolici so se vrstili vlomi in fatvine. Dve leti so orožniki zaman »tikali za vlomilci, dokler ni čisto slučajna sled pokazala pravo po«. Vsa vas je bila presenečena, ko so prijeli pet najbogatejših kmeiiiv v vasi. Vsi »o priznali vse grehe, kar so jih v dveh letih naredili.
d Tudi zagrebški keledvsr preurejaj® že nekaj tednov. Samo za ureditev pokritega kolodvorskega hodnika sta bila odobrena dva
4'
zasmeje: »Dobro sva jih nakurilal Vel, klerikalec je neumen in ti vse verjauic. Bolj ko je debela, raje jo vtakne r iep. To «o ti baekl...«
In je imel, na bridko žalost, možakar prav. Naši ljudje pobirajo čenče od poklicnih posto~ pačer in lažnikov kakor berač uši in verjamejo vse! Ki je gorosiasnosti, bedarije ali leži, ki je ae bi vzeli za čisto resnico, is takšne oslarije potem še sami trosijo dalje. Ustavi vas na cesti, znanec, akademsko naebražea, in skrivnostno vpraša; »je re» vlada padle?« — »Seveda,« mn odgovori?, »daiiei ob 9 stošeatinštijridsaetii v zadnjih 2 letih!« Debelo vas pogleda ia gleda za -rasni presenečeno. Pa ne morete biti čisto gotovi, da vas je razumel... Drugi vas zaupno pocuka za rokav; »Ali bo res Tojna? — »Vojna?« -- »Seveda, vojna zaradi koakordata...« — »S kom pa?« poizvedujete. — »No, pravijo, da bo vojna ...«
Kaj morete s takimi ljudmi, katerim So oštarijske čenče, ki jih širijo poklicni hujskači, edino verodostojni vir za njih informacije. Kje je samozavest slovenskega človeka!
milijona dinarjev. Ker se gradi tudi nov most preko Save, bodo temu primerno preusmerili tudi nekaj tirov. Da pa ne bi železnica Se naprej zavirala prometa po mestu, bodo zgradili kar pet podvozov. Glavna novost na pokritem kolodvorskem hodniku bo ta, da bodo zgradili za sedaj samo en podzemski hodnik.
d Konje nakupuje po Bački poseben odposlanec nemške vlade Gustav Peterson. Oči-vidno gre za nabave za nemiko vojsko. Samo v okolici Vrbasa je ta Nemec pokupi! 900 konj in jih plačal precej drago. Povprečno da za vsakega dobrega konja po 5500—6000 dinarjev. Pravijo pa, da bo Peterson nakupil že nekaj tisoč konj.
d 609.000 din državne podpore dobi naša banska uprava za dovršitev kontrolne In ogledne kmetijske postaje v Ljubljani pod pogojem, da v isti namen prispeva banska uprava iz svojega 300.000 din.
d Bojevnik'! Na Brinjcri gori pri Zrečah (Kocjice) bo v nedeljo, dne 15. argusta zborovanje bojevnikov iz svetovne vojne in onih, ki so v Jttgoslavij odslužili kadrski rok. Po slovesni sv. niaši, ki jo bo daroval nrhidiakon iz Konjic g. Franc Tovornik, bo na prostem zbor, na katerem bodo organizatorji bojevniškega gibanj« razložili namen Zveze bojevnikov, njeno delo in njen pomen. Spominjali se bomo vseh onih tovarišev, ki so dali najdražje na bojnih
mmmmaeammmmammmmmmu:
Devet fniimp
Časopisje poroča o iNseretij, ki bs jc pripetila velikemu i-tJijanakemu tromotonieaiu letalu aa sračaem potovanju k Italije v Abe-sinijo. Na svojem dolgem poletu naj bi pristalo ob letaliSSu Vsdi-Halfa v angleškem Sudanu. Toda tik pred pristankom se je z višine komaj 50 metrov kar naaakrat »kotalilo tm tla, kjer so posodo z bencinom takoj eksplodirale in se je to najmodernejše letalo v por sekundah spremenilo v ogromen kres, iz katerega so plameni stkali visoko proti nebu. V letalu so so nahajali Štirje potniki italijanske narodnobti, vsi višji uradniki kolonialne uprave, ter dva pilota, en mehanik, en radio-
poljanah, svoje življenje. Slovesnost naj bo ! mogočna manifestacij« za bojevniška načela: j človekoljubnost, propaganda za mir med narodi ia resničnega spoštovanja do pokojnikov, padlih na bojnih poljanah. Na taboru se bomo tudi pogovorili o našem vseslovenskem bo-jevniškem dnevu dne 29, avgusta, ko bomo na Brezjah položili in blagoslovili temeljni kamen za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne (grob neznanega slovenskega vojaka). Vabimo vse, da se te veličastne manifestacije udeleže.
d Sprejem v podčastniške So!e. Artilerijska podčastniška šolo v Cupriji, lniiitjeiska podčastniška šola v Maribora, starost od iS do 21 let Pomorsko vazduhoplovna, stitroat t>d 18 do 20 let, Vazduhoploma podčastniška v Novem Sadn, starost od 17 do 2! let, Strojna mornariška od 15 in pol do 18 ia pol let. Strokovna mornarska, starost cd £8 do 20 let, in Vojno-jotibena v Vršcu, starost od do t b let. Pojasnila *e dobijo pri Per Francu, kapetsnn v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 1*. - Priložili kolek ali znamko za 6 Din za odgovor.
$fmkmmM pim:
Uspehi s preparati l9MKKH in ,,S?SAW" so izvanredni. Občinski veterinar J. / Harac, Srbobrsn.
Posebno letos je "Bled obiti«? dežja krina mnogo manj vredna, zato ja treh« živino krepiti s mMKK«««" in	Pri vseh vrst
živini, posebno pri svinjah boste imeli velik dobiček.
Navodila dajo zastonj:
„8A$TS&" d. d., Zagreb «, poStni predai 50
d »Jutro« smeši k»»eis5sž sabor, ki jc bil preteklo nedeljo pri Dev. Mar. v Polju, češ, da je bila udeležba primero®« msla, čeprav je g. Brodarju in drugim kmetsklm govornikom pritrjevalo do 3000 ljudi. Tudi Istočasni delavski tabor katoliškega delavstva JSZ pri bližnjem Sv. Urini,, na katerem je govori! dr. Gosar, je bil zelo dobro obiskan in je lepo uspel. Oba tabora sla pokazala, da je tako lažiliberalizmn kakor tudi brezverskemti !c-vičarstvu v poljski občini odltfe.nkalo.
d Ke pričaj pe krivem... Radi krivega pričevanja so biti te dni pred celjskim sodiščem obsojeni: Goničan Ignac je obsojen na 10 mesecev strogega zapora in 3 lefno izgubo častnih pravic, Goručan Alojzija na 10 mesecev strogega zapora ia 3 letno izgubo častnih pravic, Mastnak Jože I. na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, 2000 din denarne kazni, 3 letno izgubo častnih pravic, Mastnak Amalija na 4 mesece strogega zapora, 1000 dinarjev denarne kazni ia 3 letno izgubo častnih pravic pogojno za dobo G let, Kovač Anion na 2 leti ia 8 mesecev robije,
mmmmtimmmmmmmimaa^iima^mmmmss'^"'
telegrafist ia m »!r®žnšk. Na kakšno reševanje sploh ni bilo n:ogoče misliti, ker je okrog p<>; gorišča nastal« takšna vročina, da se nikdo ni mogel približali. Vsa devetoriea je zgorela pred očmi gtrmečib, ki eo ta prizor gledan bližine. po dveh urah so b© mogli letalu približati, požar pogosti ter aačeti preiskavo. Trupla ponesrečencev aiso bila ve« ničemer podobna, ampak samo kepe oglja brez vsake obliko.	...
To j® sedaj v enem tednu žo tretja veiiK.' letalska noereSa. Prva je Mla v Belgiji, druga na Švedskem, tretja je sedaj v Sudanu. w - j vilo mrtvih žrtev znački »kupno 28.
g(XH) din denarne kazni In 4 letno izgubo častnih pravic, CerovSak Miha na l leto in d vi meseca strogega zapora, 8009 din denarne kazni in S letno izgubo častnih pravic, Tkave Anten na 11 mesecev strogega zapora, 3 letno izgubo častnih pravic. Povalej Anton na 1 leto strogega zapora in 3 letno izgubo rastnih pravic. Povalej Julijana na 5 mesecev strogega zapora, 3 letno Izgubo častnih pravic pogojno za dobo 5 let. Mastnak Jofce 3 mesece strogega zapora, 1000 din denarne kazni in 3 letno izgubo častnih pravic. V»i obdolženci so obsojeni tudi na plačilo pravdnih stroškov. Grozno, če pomislimo, da je HI ljudi v 9 tožbah 47 krat po krivem priseglo!
d Večasifijsnsk« šksel* je napravila savska povoženi tudi v okolici Zagreba. Sava na tem kraju i» davno ni pretila z večjo poplavo; zadnjikrat je napravila precej Škode leta i»26. Zadnje dni pa je voda spet toliko narasla, da je vsakdo pričakoval najhujšega. To je Zagrebčane in njihove okoličane tudi opoiorilo na potrebo regulacije. Čeprav je bilo to vprašanj«, kakor pravijo Hrvati, načeto ž? pred vojno, vendar 5e do dane« Sava teče prav tako, kakor nekoč in napravi vju»-ko leto veliko Škode * svojimi poplavami. Treh« bi jo bilo regulirati v dolžini 65 km in sicer od Siovfnije do Rugvice. Za končno uravnavo njenega toka bi bilo potrebno nekako 130 milijonov dinarjev. Gradbeni minister je svojo pomoč ie obljubil.
d V samotnem goidH rs je rrgel na tia.
Dne 31. julija je šel kmet Stepihar Alojzij pd. Tkavc iz Nove cerkve v Konjice na sejem, kjer je kmalu prodal svoje lepe vole. Denar si je vtaknil v notranji žep. Nn potu domov se mu pridruži neki tujec, ki mu začne ponujati svojo vola v nakup, češ da je posestnik, ki je čisto blizu onstran gozda doma. Štepihar je šel v upu na dobro kupčijo r, njim. V samotnem gozdu pa ga je tujec od zadaj napadel in vrgel na tla. Pokleknil mu je na prsi in gu začel hudo daviti. Stepihar se mu je z vso silo ustavljal in kričal na pomoč. Slišala jo klice neka žena v bližnjem vinogradu. Prihitela je urno in ob pogledu na obupen boj začela na glas kričati. Tolovaj se jo prestrašil in zbežal v gozd. Štepibarju je l«'il iz zunanjega žepa samo par kovačev. Stepihar, ki je vsled davljenja že pljuval kri, «a je še z« slovo rtaglo dregnil s palico v lire, da mu ga je prebodel. Najbrž bo favno to pospešilo hitro izsledovanje drznega napadalca
d Kolektivno pogodbo so podpisali delavci in podjetnik Lavrič v Konjicah. Važnejša določila te pogodbe so: za nedeljsko del<> se plačuje 100% pribitek. Akordne postavke se določajo tako, da se omogoči delavstvu povprečni 20% zaslužek nad običajno Plačo. Pogodba vsebuje vse ugodnosti, ki jih dai° §§ 219, 220 in 221 obrtnega zakona. Pri prejemanju in odpuščanju delavstva bo podjetje postopalo v smislu zakonitih predpisov. v vsakem primeru se bodo vpoštevali Predvsem socialno šibkejši in oni delavci, ■ m bili pri podjetju že zaposleni in so bili odpuščeni radi pomnnjkanja dela. Delavstvo dobi pri delu potrebne čevlje in predpas-!!'.l!e> 'isti pa, ki so zaposleni v kromovi stroj-Hlnici in luščilnici, bodo prejemali prispevek v '-nesku 5 din. Munjše spore rešuje podjetje 'delavskimi zaupniki, večje spore pa pod-|(,,|e osrednjo organizacijo. Pogodba je ne-""Povedljlva do 31. decembra 1937, po pre-
teku te dobe se pa more skupna pogodba odpovedati le vsakega prvega v mesecu na trimesečni rok. Po daljši razpravi se j« podjetnik uklonil tudi delavski zahtevi po zvišanju plač in je na predlog Zveze združenih delavcev ugodil, da se plače povečajo za 25 par na delovno uro. Sedaj bodo delavci v tej tovarni plačani od 2.75 do 3.25 dinarjev na uro.
d M »Sto« a i tafeari slaveuske prosvet« ao
bili tndi preteklo nedeljo 8. avgusta v raznih slovenskih krajih, tako v Rajhenburgu, na kiakah, pri Dev. Mar. v Polju, v Slovenskih Konjicah, v rojstnem kraju dr. Korošca pri Sv. Jurijn ob Sčavniei m v Radovljici. V Radovljici se je zbralo nad 6000 ljudi iz gornje Gorenjske, ki ao navdušeno manifestirali za naše verske iu narodne svetinje. Silno ogorčenje proti našemu lažisvobodnjakarstvu se je polastilo množice naroda, ko so zvedeli, dm je v pretekli noči ničvrednež odžagal evharistični križ. Službo božjo je daroval g. d*kan Fatur, lepo pridigo pa je imdi g. župnik Finžjvar. Navzoči so bili tudi minister ra gozdove in rudnike Gjuro Jankovič,, ban dr. Natlačen in mnogi drugi dostojanstveniki. Pod predsedstvom dr. šinajda se je pa službi božji začelo slavnostno zborovanje, na katerem je govoril dr. Bssaj. ki je zlasti opozarjal na komunistično nevarnost, ki zastruplja tudi že naš narod. Popoldne je bil telovadni nastop. Minister Gjuro Jankovič je izjavil: ^Slišal sem že dosti o vašib taborih in sem danes prvič na vasem taboru. Priznati moram, da mi nad vse ugaja, zlasti pa je največ vredno to, da je v tako velikem številu zastopana mladina, ki bo v bodočnosti lahko vodila naš narodk
d Tndi nad sv«tč« so se spravili. Ljubljanska policija je bila od neke strani obveščena, dd hranijo nekje v Šiški večjo množino sveč, ki najbrž ne bodo izvirale iz pravilnih poslovnih stikov. Preiskava v dotičnem stanovanju je dognala, da prijava ni bila iz trte izvita. Med iaklji in starimi zaboji v drvarnici so našli 288 pravih zavitkov sveč, dalje 85 zavitkov po 10 komadov nagrobnih svečk, 128 voščenih sveč, 25 zavitkov voščenk, končno tudi 29 bakel. Ukradene aveče predstavljajo vrednost nad 3 tisoč dinarjev. Vse sveče so znamke Pax, tovarne Kopač in Štele v Šiški, niso pa mogli prvotno ugotoviti, kje naj bi bile sveče ukradene. Kmalu pa se je izkazalo, da so prišle sveče naravnost iz tovarne in sicer jih je tja na stanovanje prinesla delavka Jožefa, ki je bila zaposlena v tovarni sveč. Pri svojem bratu jih je skrila. Zdaj bosta morala delati pokoro r.a tatvino oba, brat in seslra.
d Po pogosti nosečnosti morejo Jene z dnevno redno uporabo pol kozarca narav«* »Fraits-Josefove« grenke vode zaužite na te-šče, z lahkoto doseči izpraznjeni« črev in urejeno deiovauje želodca. »Frana-Joaeiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod.
Qg4. fes. 8. br. SM74/5S.
d Ribje bogaaSvo na Jadrana. Splitski »Ri-bar« prinaša o Jadranskem morju sledeče podatke: Jadransko morje, 780 km dolgo in 200 metrov široko, s površino 132.000 km«, je majhen del Sredozemskega morja, ki ima 2.6 milj. km'. V Jadran« živi 440 vrst rib. Od teh je za hrano boljših vrst 40, slabših pa 60; ostale vrste rib niso za ljudsko hrano. Jadran ima mnogo raznovrstnih rib v primeri 7. drugimi morji; v severnem morju jih živi le 176, v Baltiškem pa le 216 vrst. Kljub temu se ne more reči, da je
Čokoladna
torta
previdno jlf m pazite m. svoje obleke L
'Kdi boraklal Oaz s@ mame \ j vgJffijgL^
C
čemu toliko skrbi ir» strahu, ko pa je vse tri matere že davno poučila modra, teta da
produkcija rib Jadranskega morja velika, ker ne daje ogromne kolšSne lokard in sledov severnega morja. Za riharstvo na Jadranu predstavlja sardela največjo količino; letno se ujame teh rib približno do milijon kg. dočim se ujame na obali ob obali NorveSke letno okrog 3 milj. kg lokard. V Judran se ne razliva nobena večja reka; zaradi tega produkcija rib Jadrana ni posebno velika.
d Vremenske nesrečo dan »a dnem. Poročila o vremenskih nesrečah sc ponavljajo dan za dnem. Kar nekaka zaporednost se opaža. Zdaj pobije toča v tem kraju, jutri po-
5'
trgajo vse hudourniki v drugem kraju. On: dan smo poročali o nesreči, ki je zadela okolico Kostanjevice na Dolenjskem, pa bi morali poročilo še izpolnili z enakimi vestmi iz Ptekmurja. Tudi tam je divjalo neurje, ki je trgalo plodno zemljo in uničevalo vinograde. Nič manj ai bil prizadet Samo-bor pri Zagrebu. V istem času, ko je v Kostanjevici in okolici divjalo neurje, je nesreča zadela ludi Samoborčane. V mestecu so imeli poplavo. Po cestah so se valile vodne mase, ki so vlekle s seboj vse mogoče, kose hlevov, ograje, prod, pesek in biato. Kdo bo priskočil vsem revežem na pomoč ...
IZ DOMAČE POLITIKE
d Čas patentiranih patrijotov je minil.
Pod tem naslovom prinaša »Naše slovo« glasilo JRZ v Subotici članek, v katerem se bavi z očitki opozicije, ki med ljudstvom agi-tira s tem, da je JRZ prijazna s Hrvatsko seljačko stranko in da dr. Maček ne napada. Piše sledeče: »Kar se tiče krilatice, da predstavniki JRZ ne napadajo hrvatskega kmet-skega pokreia in da ne grdijo mačkovcev kakor tudi. da mačkovci ne napadajo JRZ, je to povsem razumljivo. Čemu bi dr. Stoja-dinovič psoval dr. Mačka in čemu naj bi dr. Maček psoval dr. Stojadinoviča? Tipi JNS mislijo, da nihče ni dober nacionalist, če ne napada Hrvatov. Toda mi mislimo, da mora vsak dober in resničen jugoslovanski domoljub biti a Hrvati v prijateljskih odnošajih, ker so tudi Hrvati dobri Jugoslovani. Dr. Sto-jadinovič je ponovno izjavil, da hoče s Hrvati sporazum in mi kot njegovi pristaši ga tudi hočemo. Jeenesarski liberalci pa naj le naprej psujejo hrvatski narod — uspeh ne bo izostal.*
d (Strast in zabloda. Belgrajska jSarno-' uprava* piše: »Težak je bil boj, ker se je bilo treba boriti z dvema nevarnima sovražnikoma, od katerih je prvemu ime Zabloda, drugemu pa Strast. Bila je velika zabloda verovati, da bi mogla biti zaradi sporazuma s katoliško cerkvijo v čem oškodovana ali celo podrejena srbska pravoslavna cerkev. Strast naših političnih nasprotnikov, ki jih je zavedla siepa niržnja proti vladi, je namenoma izzvala vso zablodo in hote spremenila sveti božji hram v pozorišče političnega boja.* Da-
Posavski prosvetni tabor v Rajhenburgu: Del iborovulcev pred rajhenburško baziliko
Ije pravi: jNjini ni ničesar svetega, zalo ludi mislijo, da jim je vsako sredstvo dovoljeno, če gre za njihovo ozko pojmovano korist. Zato tudi nihče od njih noče pomisliti na posledice, ki jih rodi takšno nesmiselno početje, Če žive ljudje s takšnim napačnim pojmovanjem o državi in njenem pomenu, ni čudno, da se poslužujejo namesto dokazov raje strasti in zablode.. .«
d Vlada bo branila pravoslavje pred njegovim izkoriščanjem v politične cilje. Te dni
je odpotoval v svoj volivni kraj tudi minister brez listnice inž. Voja Gjorgjevič. Včeraj je imel v Velikem Gradišču govor, ki so ga poslušali vsi vidnejši predstavniki stranke iz ramskega okraja. V svojem govoru je inin. Gjorgjevič pojasnil ozadje boja ljudi, ki nasprotujejo delu sedanje vlade. Razložil jim je tudi posamezne točke konkordata med Jugoslavijo in Sv. Stolico Svoja izvajanja je zaključi! z izjavo, da stoji sedanja vlada odločno na tem, da je država nad cerkvijo in da ne bo dovolila nobeni veri, da bi sc dvignila nad njo ali da bi imela katera vera kakšna posebna pooblastila ali prednost. Vlada hoče miru in sporazuma, toda, če ga nekateri nočejo ali če jim je boli pri srcu politični cilj od verskega, bo vlada znala odločno braniti tako državo kakor pravoslavje pred onimi, ki ga hočejo izkoristiti v svoje politične cilje.
d Iz največjega zagovornika konkordnta se je čez noč prelevil v največjega nasprotnika poslanec dr. Voje Janjič. Ta se sedaj, ko ga je vladni klub izključil, izgovarja s tem, da je dobil povelje svojega škofa, da glasuje proti konkordatu, ker bo sicer odstavljen kot pravoslavni duhovnik in prišel pred cerkveni sod. »Samouprava* povdaija, da bo morala pravoslavna Cerkev sama nositi hude posledice, ako je to res. Taka naredba škofov bi bila proti ustavi, ki v paragrafu 74 odreja, da nihče, ne posvetna ne cerkvena oblast, ne srne klicati na odgovor poslaucev in senatorjev za Io, kako glasujejo. Ta naredba pa bi bila po mnenju »Samouprave* tudi proti veri sami. Poslanci-sveče-niki polagajo prisego, da bodo verni kralju in da bodo ščitili ustavo, škofovska naredba pa navaja poslanca-svečenika, da se proti prisegi izneveri svojemu prepričanju, svoji stranki in vladi, v katero ima sicer popolno zaupanje. V praksi pa se bo zgodilo, da nihče več ne b« svečenikov voli) za poslance, ker se nanje ni mogoče zanesti. Od tega pa bo imela največjo škodo pravoslavna cerkev
Za težko delo je močno vinol
Dobite ua najlažje v CENTRALNI VIHARNI v Ljubl|anl
Prosvetni tabor v Črnomlju: Be lokranjska dekleta v sprevodu
d Vlada bo sapočeto delo dokončala, Z gonjo proti konkordatu, kakor so jo uprizorili nekateri pravoslavni škofje in z njimi večji del parlamentarne opozicije, so se te dni večkrat bavili na raznih shodih ministrski predsednik Stojadinovič, ministra Cvetkovič in Voja Djor-djevič. Vsi so poudarjali brezvestno gonjo, ki je bila uprizorjena samo zato, da bi vrgli vlado, čeprav so ob tej priliki brezobzirno vlačili pravoslavje v politiko. Konkordat je tak, da ne more nobenemu škodovati, niti ne državi, še manj pa pravoslavni cerkvi. Posebno ostro sta se, izražala ministra Dragiša Cvetkovič m Voja Djordjevič. Prvi je izjavil, da bo vlada započeto delo dokončala in konkordat izpeljala brez ozira na hujskače, ki naj prihajajo iz kateregakoli tabora,
d »Sobota« so imenuje tednik, ki je začel izhajati te dni v Kranju kot tekmec »Gorenjcu«. »Sobota« stoji, čeprav še ni pokazala rožičkov, blizu gospodov okrog Jugosl. nac. stranke in spada brez dvorna v krog listov, ki so se v zadnjem času pojavljali kot gobo po dežju...	. j
d Pri zaprtju ali pa pri motnjah v PreBav vzemite zjutraj na tešče kozarec naravn »Franz-Josef« vode.
nesreče
d Hiša z gospodarskim poslopjem je
strela Koprivcu (Zupančiču) v Gornji Slivnici. Fožar je uničil vse, tudi dve teleti in prašiče. Družina je zelo prizadeta, saj je desetčlanska.
U Strela je zažgala v Mostah kozolec posestnika Dežmana.
d Dva požara. V sredo, dne 4. avgusta, je začelo goreti ob 4 popoldne gospodarsko poslopje pri Valentinu OberŠku pri Sv. Vidu nad Valdekom. V par minutah je bila tudi hiša vsa v oguju. Požar je uničil vse dt> tal. Zgorelo je vse gospodarsko orodje, 26 ovac iu 2 svinji. Konje in drugo živino so rešili. Že na z dvojčki se je komaj rešila iz postelje, mož pa je v bolnišnici v Slovenjgradcu, ker »i je pred kratkim zlomil nogo. — Tudi v Veliki Nedelji je divjala te dni huda nevihta. Toče sicer ni bilo, pač pa je strašno treskalo, kakor že dolgo ne. Strela je udarila v hlev Jožefa Kolariča. Šardinje 15, in «a zažgala. Kolarič je hitel v hlev reševat živino, |>a ga je dim omamil, da je padel pod iieb. Zgorel bi bil, da ga niso v zadnjem hipu spravili k življenju. Poginila je ena ira\a in ved prašičev.
d N* elektrčno napeljavo je vrgel žico. Dne 2. avgusta so v bližini Biesternice v okolici Maribora pod električnim daljnovodom odkrili mrtveca z vso ožgano glavo in roko, v kateri je držal še kos šice. Tam je moral ležati že kakih deset dni. Orožniki so ugotovili, da gre za 29-letnega Hermana Lek-sa, pletilca kašar. Iz pisma, ki so ga našli pri mrtvecu, sklepajo da gre za samomor. Samomor jo izvršil na ta način, da je na električno napeljavo vrgel žico, pri čemur ga je ubil električui tok.
d Se nekaj nezgod. i'o Ljubljani je neznan kolesar divjal tako nerodno, da je podrl in tia glavi močno poškodoval malo 7-letno Dragico Novak, (z Primskovega pri Kranju so pripeljali v bolnišnico 2-letuega Kokalj Alojzija, ki ie lezel okrog po grmovju, pri tem jia tako nerodno padel, da si je zlomil levo uožico. Na Jesenicah pa se je pri sekanju drv doma na dvorišču hudo ponesrečil progovni delavec Čopi Andrej. Sekiia mu je nekako ušla ter se mu zapičila v levo roko, Pri tem si je čopi odsekal celo palec na roki.
d Avto je povozi! 20 letnega delavca Al. Završnika z Jesenic in mu stri nogo.
d Vosa sta ga stisnila, Dne 3, avgusta dopoldne se je pri prevažanju lesa iz Doline na Postajo v Tržiču pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje voznika Tolarja Janeza, ki je "orna W. okolice Škofje Loke. Tolar Janez si je "ot klapcc prislužil toliko denarja, da si je ku-P>' konja in voz ter začel letoinjo zimo predati pri baronu dr. Karlu Borau les iz Pu-terhofa v Tržič. Ono dopoldne je peljal naložen skozi tako zvane ride. Nasproti je pripeljal voznik, ki je šele šel iskat hlode v Puter-W; Cesta j« na onem mestu, kjer sta se vozova srečala, zelo ozka in se dva voza !c težko og-neta drug dragemu. Prt tem srečanju je hotela "esr<5ča, da je Tolar prišel med oba voza, ki sla ža močno pritisnila na trebuh. Dobil je ""'ranje poškodbe in krvavitve. Na kraj oesre-ie bil takoj poklican zdravnik dr. Kance, 'ate« je ponesrečencu nudil prvo pomoč. Tolsta »o prepeljali v Tržič, kjer so ga sprevideli 1,1 obhajali, popoldne pa so ga hoteli prepeljati ' a%'lomobilom v bolnišnico, pa je med potjo J ■ Prav ta voznik je s svojim vozom pred |
Resnica o bolezni patriarha Vamave
Ker so se širile po državi vesti, da je bil umrli patriarh Varnava zastrupljen, je policija v Belgradu vprašala številne zdravnike, ki so patriarha zdravili, nai uradno izjavijo, kaj je bi! vzrok smrti pa-triarhove. Zdravniki so dali tale odgovor: i i }' , sv' hlagepokojni patriarh Varnava je balenal za »limentarno zastrupitvijo prebavnih organov e reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem;
2 neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce;
3.	ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi piejšnjimi boleznimi, toda glede na to, da je nj. svetlost prej večkrat bolehal za obolenji organov ia prebavo, se mora domnevati, da je obstojalo splosno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja;
4.	zastrupitev je nastopila po prehranitveni poti, iz anamnestičnih podatkov se pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupitev in tudi ni bilo Guma za to;
5.	kakor te vidi ii točke 4„ ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili.
Kelgrad, 2. avgusta 1937.
Univ. prof. A. Ignjatovski, 1. r.; dr. Nikolajevič, I. r., prof. Antič, 1. r,, sinitetnj brigadtii general dr. Rudolf Kobal, 1. r , dr. Laza Stanojevič, 1. r., univ. orof. dr. Atidra Nikolič, šef živčnega oddelka, 1. r., dr. Aleksander Vukovala, šef notranjega od., 1. r.
Razen tega ie na zahtevo prof. Ignjatovskega, ki je zdravil pokojnega patriarha Varhavo, da ae prouči in dožene možnost namerne zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mu je prof. Agnjatov-ski osebno izroči! 17. julija t. 1. izbljuvek Nj. svetosti v količini 50 kubičnih cm, izvrSil vse strokovne preglede in analize in navaja v svojem poročilu glede kemijske proučitve zastran kovinskih strupov, da je biia preiskava kovinskih strupov, ki nastanejo v obliki oborin žveplovoJika, negativna. Poročilo
izključuje tudi prisotnost arzena. V filtratu so pa izločitvi žveplovoHlika preiskali tudi ostale kovinske strupe in je rezultat negativen. Za pregled zastran izparivajočili strupov se ie vzelo 10 kub. cm teko-čine. Po destilaciji se yt ugotovil s splošnimi reakcijami formalin.
Nadaljevanje zdravniških izjav s strani 13:
Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2.1% formaldehida, kar ustreza 6.75% formalina. Ker je pa formalin sredstvo za konzerviranje in hkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke; ali se j>a jc kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin ki da ga zmerom v praksi uporablja za ohranitev materiala.
Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kemijsko-bakteriološkem oddelku centralnega higijenskega zavoda napravili na živalih poskuse in sicer's tdkočiao izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri .azlične preizkušnje z izbljuvkom ia eno kontrolno sasGO z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala.
N* podlagi teh proučevanj, je bakteriološko« epidemiološki oddelek centralnega higijenskega za* vctda dal tole izjavo:
Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem, št. 9 z dne 23. jul. t. 1. v stanju, v katerem se je tz dan in pozneje nahajala, ne vsebuje nikakih strupenih elementov, ki bi «e mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan je samo formalin, iti se je pre^ preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho konser-viranja.
To so rezultati, do katerih je prišla s 6vojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Belgrada in ki jih daje javnosti na znanje.
Iz uprave mesta Belgrada II. si. 3947.
dobrim mesecem pritisnil ob ograjo 11-letnega Ignacija Sajovica od Sv, Ane, ki je tudi umrl eno uro po nesreči.
d V morju pri Splitu sta utonila slovenska zakonca Josip in Berta Klemenčič.
d Konji so se »plašili. 30 letna delavčeva žena Angela Mulec iz Kočevja nt je peljala z vozom proti mestu, med potjo pa so se splavili konji, tako da je padla raz voz. Kolo voza je šlo čez njo ter ji prizadejalo hude notranje in zunanje poškodbe.
d Ker so ga zajele stopnice vagona. Oni ponedeljek večer je zapustil Romeo Kandušer, 44 letni strojnik v tovarni Woschnagg v Šoštanju, tovarno ob pol 6 in krenil v neko hišo. ki je bila na drugi strani železniške proge, po petrolej. Nazaj grede se je vrača! v družbi dveh žensk in še prekorači! progo, predno je prispel savinjski vlak do križišča. Ustavil se je na prostoru med savinjsko železniško progo in industrijskim tirom in se pogovarjal z obema ženskama, pri tem pa spremljal z očmi vlak. Stal jc v neposredni bližini vlaka in se obrnil predno je privozil mimo zadnji vagon. Stopnice tega vagona so ga zajele in predno se je zavedel svojega položaja, je že bil pod kolesjem zadnjega vagona. Kolesje mu je odrezalo roko in nogo, pri padcu si je prebil lobanjo, razen tega pa je imel močno poškodbo na prsih. Obe ženski sta mislili, da je mož na aieslu iadihnil in z vikom klicali na pomoč, ko sta videli reveža tako strahovito razmesarjenega. Strojevodja js vlak ustavi!, iz njega so stopili ljudje, ki so naložili smrtno ponesrečenega »n ga v Celju izročili v. oskrbo javni bolnišnici. Kandušer je izdihnil še isti večer.
d V Kamniških planinah «e jc do smrti potolkel športnik Rozman Tone. Rozman je nabiral planinke na nevarni toftki levo pod Njivico (pod Kvedrom). Po njegovem mnenju mu je spodrsnilo radi tega, ker je imel pol-čev-
Ije z gumijastimi podplati. Padel je čez 30 do 40 M visok previs, nato se jc pa še kotalil kakih 300 do 400 m po žlebu in travi, nakar ga je pognalo še čez neki prag in nato šele je obležal ves krvav za neko bukvo, Ugotoviti je lahko, da je bila smrl neizbežna, ker je imel hude rane nad tilnikom, nad desnim sencem in, po vrhu glave, gotovo je dobil tudi hude notranje poškodbe radi tako visokega padca,
d Med obe plošči je prišla. V litografiji Če-mažar in drug se je hudo ponesrečila 28-letna delavka Marija Stanovnikova, doma iz Vnanjih goric. Stanovnikova je delala pri tiskarskem stroju. Z roko pa je prišla med obe plošči. Stroj ji je zmečkal desno dlan tako, da bo reva najbrž vse življenje za delo nesposobna.
NOV! GROBOV!
d A kadar mrtvim klenka, takrat je pesem grenka. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je nenadoma umrl bivši župan Anton Stenovec. —• V Kranj« je umrl dolgoletni nadmlinar Tvan Kovači«. — V Slovenjgradcu je odšel v večnost bivši župan in odvetnik dr. Alojzij Bratkovič. — Na Žalah so pokopali ključavničarskega mojstra Franca Stojkoviča. — Na Planini pri Sevnici je Bog poklical k Sebi šolskega upravitelja Krnila Križmana. — Pri Sv. Juriju ob Taboru so djali v grob Jakoba Dolinska. — V Salo ob Gardskem jezeru je umrl jeseniški zdravnik dr. Fran Kogoj. Pokopali so ga v Ljubljani. — V Mariboru je odšla po večno plačilo Katarina Seber roj. Bizjak. — V S večin i je zagrnila zemlja po-sestuico Marijo EISnik roj. Kreo. — V Ljubljani so umrli: Katarina Tomšič doma iz Viti e gorice pri Trebnjem, Ana Pečan roj. Vidmar, železniški upok. jonec Jožef Osredkar in soproga posestnika Fauika Krsnik rojena Zaje. -- Gospod, daj jim večni mir!
francua
Vukšiniča, iz Svržakov pri Metliki. — V Bo-vie Coio je bil v premogovniku ubit Frank Blažovnik, nekje s Štajerskega. —- v Bridge. porlu O. je umrl za srčno hibo Peter Gun» doma pri Zagorju ob SavL — V Sheboygauu ao djali v grob znanega gostilničarja Anton« Šimenca. — V Cleveland Obio sta dospela is Slovenije profesor škofijskih zavodov v St Vidu nad Ljubljano dr. Fnuit: Trdan in šolski ravnatelj v pok. Julij Siapšak, oče pomožnega župnika v Clevelandu. — V Clevelandu je naglo umrl 63 letni Joeip Blatnik v/. Zagradca.
—	Se eden krvatBki prostovoljec iz Amerik« je padel na španski fronti v boju proti nacionalistom, kakor poroča »Radnički Glasnik«, To je Anton Briški, star 31 let ta rojen je bii v Michiganu, sin rudarja. V Španijo je o<lse! s komunistom Simonom Horočem, ki je tudi že padel. — V Indianapolisu sta odšla v vej. nost Martin Kos in Janez Arnšek, oba nekje z Dolenjskega. — V Calumeiu Micb. je odšel po večno plačilo Jož/6* Gešel, doma aekje pri Črnomlju. — V Shebojrganu J® umrl rojak John Bukov iS. — V Chicagu je preminul* Ana UtroSa iz Beltincev v Slov. krajini. — V Butte Mont je izdihnil Bartel Maljevee iz Vinice v Beli krajini, — Ravnotam je odšel v večnost Jožef Počervina iz novomeškega ohra.
—	V Vale Kans se je preselil v večnost J. Papež iz Sv. Trojice pri Mokronogu na Dolenjskem. — V Chisholns Minnu je zapustil solzno dolino Frank Pelrič iz Vrhnike.
drobne novice
Časopisje poroča dsevno o aretaciji uglednih boljševikov v Ruiiji.
Novega egiptovskega kralj* Fssftftks M ustoličili oni četrtek v Kairu,
Svečaao proslavo 25 letnica »Ifcsitsfes se-odlvissosti pripravljajo v Albaniji.
ie nad 8 miiifoiKiT prebivalcev ima p« zadnjem ljudskem štetju London.
Proti s&aii&vi socialistične in komunistična stranke v Franciji se je izrekla soeaalt" stična stranka,
Tnham aa gledalce ao zgorele na velikem dirkališču v italijanskem Turinu.
Zopet je Mprla 200 kosnsnistov, med njimi 20 prvakov, policija v poljski Varšavi.
HeasškJas katoličanom je prepovedale romanje v Rim nemška vlada.
s Predsednik francoske republike o demokraciji. Te dni je francoski državni poglavar slovesno otvoril železniški predor, ki veže dolino Sentua z dolino Sent Mari o Min. Ha koncu svojega govora je drž. predsednik Lebrun izgovoril tudi sledeče pomembne besede: »Mnogo se govori poslednje 8»
Stran g.	_____ »DOMOLJUB«, dne 11. avgusta 1937._
RAZGLED PO SVETU
20.000 španskih cerkva porušenih
Narodne noSa Sa žloal laatovskib odseka? na vaKtasteam prosvetna«! tabore v Radovljici
Španski Škofje bo izdali skupno pastirsko pismo o državljanski vojni v Španiji Podpisali so ga: dva kardinala, 6 nadškofov, 35 ško-lov in 5 kapiteljskih vikarjev (upraviteljev škofij, kjer škof še ni imenovan). Pastirsko jiiamo je naslovljeno na vse škofe katoliškega cv«ta ia obravnava vse, kar je s špansko državljansko vojno v zvezi, s stališča krščanske ssorale. Naj bi sledeče vrstice prebrali vsi, ki »e Se aiso prepričali, da Francov boj ni namenjen pošteni demokraciji, ampak boljže-viški samovolji.
V uvodu ugotavlja pastirsko pismo, da je državljanska vojna omajala osnove socialnega življenja in »pravila v nevarnost tudi obstoj španskega naroda. Španski škofje so to državljansko vojno od prvega početka obžalovali, kajti »vojna jo vedno zelo veliko zlo«. Včasih pa je vojna za obnovo pravice neizbežna. Cerkev te vojne ni hotela, je ni iskala iti se takoj postavila na stran zakonite oblasti, da ji pomaga pri delu za javni blagor. — Toda ne-cvrgljivo dejstvo je, da je zakonita oblast vse
svojo pravice prodala revolucionarnim množicam ž« davno pred 38. julijem 3038, Demokratična svoboda se je morala umakniti samovolji. Pri državnih volitvah leta 1936 so imelo desničarske stranke več kot pol milijona glasov več, kakor levičarske. Zaradi krivičnih razveljavljeni poslanskih mandatov pa so desničarji dobili 118 poslanskih mest manj kakor levičarji Zakonitost novega parlamenta je bil« torej takoj od. prvih začetkov dvomljiva, javni blagor pa zelo ogrožen že pred izbruhom državljanske vojne.
Pastirsko pismo ae poten*, v vseh podrobnostih bevi s trditvijo, da »bi se brez upora vojaštva mir v Španiji nikakor ne bil motil«. Španski škofje trdijo, da je prav nasprotno res. V poletju 1933 ni bilo nobenega drugega izhoda: aii prepustiti komunizmu, da razruši vse, ali pa se dvigniti k splošnemu uporu. Danes jo zgodovinsko dokazana resnica, da j« istočasno z uporom vojaštva izbruhnil na letvici tudi upor komunistov in anarhistov. Prvotne zakonite vlade torej ni bilo več.
avstrija
s Tudi na Korofifoess je »Bo fcove. Črn dan. kakršnega ie najstarejši ljudje niso doživeli, je bil letos 30. julija v Rožu na KoroSkem. Proti tretji uri se je močno stemnilo, po kratkem bliskanju m grmenju pa je začela padati debela toča nad četrt ure dolgo. V logu ob Dravi je je ležala za čevelj debelo. Uničena je stoodstotno ajda, ki je popolnoma izgnila iz njiv, popolnoma je tudi zdrobljen in zlomljen oves, zelo močno poškodovana turičica, krompir in ostalo, kar je ie bilo zelenega na polju, Posebno to prizadete vasi št. Janž, Podsinja vas, Rute, Žingarje, Babnjak, Trnje, Svetna vas. Pa tndi iz onstran Drave so žalostno gledale bele gorice v Rož kakor spomladi. Ubogo ljudstvo, ki je po slabi letini zgubilo tudi upanje na boljšo jesensko letino.
s Drobiž. Zlatofliažniški jubilej je obhajal pretekli mesec v Dvoru bivši župnik g. Jožef F rit. — Srebrno sv. mašo je ime! v Svečah ta-mošnji župnik g. Viktor Ruprcchi. — Bivši angleški kralj, sedaj vojvoda Windsor»ki, pridno hriboiazi po koroških hribih. Baje je rabil na Oj8temik (2050 m) 2 uri ki 50 minut, na Doforač (2166 m) in nazaj pa 5 ur, Nam bi zmanjkalo sape in kolena bi trpela.
s To in ono h Kos«>tsca. Na kraj večnega počitka so pre.neali v Skočidolu Schillerja Leopolda, bivšega gostilničarja v Vernbergu. — V Novi vesi je umrla 76 letna An® Uršič p. d. Kranjčičla. — Začeli so tlakovanjem ceste in trga v Borovljah,
dni o demokraciji in o pravicah, ki jih la daje državljanom. Ne smemo pozabiti, da je obstoj demokracije samo v redu, v spoštovanju oblasti iu v pokorščini zakonom. Ta pokorščina je neobhodno potrebna. Kdor poskuša z nasiljem proti tem načelom, spravlja v nevarnost državo, pa tudi svobodo!«
amerika
Drobiž. V žiokomis 111. je umrl Frank Cugmajstar iz Kobia pri Ločju na Štajerskem. — V Riversville W. je preminul Ivan Bačič, iz Smagore pri Kasivu v Istri. — V Libnsru Pa. se je v rudniku smrtno ponesrečil Rudi Dolenc, — V Clevelandu je zapustil ta svet Anton Coš, doma nekje pri Litiji. — V Cle-večnost Jožef Počervina iz novomeškega okr. iz Trbovelj. — V Cioero II. bo pokopali Johna
PO DOMOVINI
Misijonska mtstava
ssa velesejente
Misijonsko gibanje ne pri Slovencih »talno razbija in misijonsko ranimanje razveseljivo raate. Dokaz temu so med drugim razne misijonske ras tun, ki so zelo zanimive, poučne in vzgojne.
Vrhovno tajništvo »Misijonske zveze za Jugo-»lavijo« j« dalo pobudo, saj bi ae tudi na letošnjem jesenskem velesejniu v Ljubljani (1.—12. septembra) priredila velika misijonska razstava za vse misijonske prijatelje. Letos naj bi prišla na vrsto »Indija«, bjer delujejo nafti jezuitski misijonarji, ki imajo svojo misijonsko pokrajino »Bengalski misijont.
Ta razstava bo za Ljubljano nekaj novega in Uvirnega, ker bo misijonsko delo naših misijonarjev prikazano v plastičnih modelih, čisto po naravi in življenju, vso razstavo aranžira nas misijonar 0. Anton Vizjak D. J., ki Je bil sam v Indiji in torej pOMta vss okoliščine po lastnih doživetjih. Nešteto pridnih rok se giblje in izdeluje podrobnosti po natančnih načrtih, tako da bo raz-stava tudi umetniško in po vrednosii na višku.
Na tej indijski razstavi bo mnogo priložnosti, da se podrobneje seznanimo z deželo, ki je po božji Previdnosti izročena v »krb nam Slovencem in katere napredek je odvisen v mnogočem od na-{c;;a sodelovanja.
Zato topio vabimo vse misijonske prijatelje, da obiSCejo to razstavo bodisi posamezno ali v skupinah, posebno razne organizacije, šole, društva, zavode itd. Vsg vprašanja in naznanila naslovite na naslov: Bengalski misijon D. J., Ljubljana, — Zrinjskega c. 9.
Prosvetni tabor
v Boštamšm ob Savi
Veste kaj, vi preljubi bralci Domoljuba) C« hoiiele kaj lepega, novega videli, pridite sem v Beštanj. V Ireh mesecih je letos vzrasei, kakor goba iz tal, naš novi Dom, ki je po izjavi vseh obiskovalcev tako ljubek in prijazen, da le sedaj mladina v njem z veseljem vežba in se uri x» naš
L. Ganghofer:
tabor, ko bomo dne 22. avgusta ta dom slovesno blagosloviti. Ker so »»vabljeni tudi višji državni in cerkveni dostojanstveniki, upamo da bo tudi naše ljudstvo iz bližnjih in daljnih krajev sem prihitelo, da se samo navduši in tudi nas navduši. Govorniki bodo g. Šolski nadzora ik iz Krškega in g. PerSuh iz Ljubljane. Dopoldne ob 10 bo maša, nato Sabor. Popoldne litanije in telovadba, potem prosta zabava. Ves čas bo igrale salezljan-ska godba Iz Radne, ki je zelo dobro izvežbana. Za jed tn pijačo med opoldanskim odmorom bo poskrbljeno pri domu. Ob 9 dopoldne naj se zberejo vsi gostje pri savskem mostu, odkoder bo sprevod v Boštanj z godbo. Pridite z zastavami, z navdušenim srcem, da se spoznamo in stopimo strnjeno v vrste za stvar svete vere iu krščanske omike. Do svidenja dne 22. avgusta iz daljnih in bližnjih krajev I
Prosvetni (tsbor v Moravčah
Moravška dolina se pripravlja na velik prosvetni praznik, ki bo v nedeljo, 29. avgusta pokazal, da tudi mi ne zaostajamo pri delu za katoliško prosveto. Velik naj ba ta dan v skupni manifestaciji za krščanska načela.
Svečanost, ki jo priredi moravško prosvetno okrožje, se bo začela dopoldne pred sv. mašo z običajnim sporedom. Po maši ljudsko zborovanje, r.a katero je povabljenih več govornikov. Popoldne telovadba in prosta zabava.
Na prireditev vabimo vse, ki čutite z nami in ljubite krščansko prosveto. Pridite s prapori in zastavami, v krojih in z društvenimi znaki — fantje na konjih in okrašenih kolesih, dekleta v narodnih nošah. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, da bo navdušenje čim večje in manifestacija kar najbolj sijajna.
Prosvetni tabor
ga vrhniško dehanijo
združen s proslavo 30-letnice domačega prosvetnega društva, bo dne 21. ln 22. avgusta v Dol. Logatcu pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Rož-mani> m ministra dr. Korošca.
¥ soboto, 21. avgusta zvečer ob 8 gledališka predstava »Naše krit n» prostem.
V nedeljo, 22. avgusta ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom, ob pol 9 sprevod skozi Dol, Logatec, ob 9 sv. maša na prostem pred župnij cerkvijo. Cerkveni govornik g. dekan Kete z Veh' nike. Ob 10 prosvetno zborovanje, govorijo župnik' Jerina, odvetnik Maroit in prosvetni šel dr. I. Do-lenec.
Popoldne ob 2 večeruice, ob 8 javna telovadba na Kramarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava.
Ta tabor naj pokaže, da smo Kotranjci pravi katoliški Slovenci in dn so zločini nad evharistič-nimi križi le obupna dejanja posameznih odpad-nikovl
Tab&r po. * g©r® Oljko —
v Velenja
Silen glas gre o našem taboru, ki bo v nedeljo 15. avgusta. Množice prijav pričajo o veli« kanski udeležbi ia množicah,, kakor jih Velenje malokdaj vidi. Manifestirat bomo šli glasno m jasno, da smo še in da hočemo vstati.
Na predvečer zagore kresovi. Ob 9 po prihodu vlakov je sprejem ob zbirališčnem prostoru pri kolodvoru, nato sprevod po trgu na Golov travnik. Tam ho ob 10 sv. maša s pridigo in zborovanjem. Popoldne ob 8 bo pa. telovadni nastop fantovskih vrst i govorom njihovega voditelja 1
Za sprevod prosimo čim več krojev in narodnih noš ter okrašenih koles ln voz. Na gotovo svidenje torej na veliko Gospojnico pod našo Oljko zeleno 1
Iz mmših dm&i&v
Sv. Frančišek Ks. v Savinjski dolini. Že pred več leti smo začeli e pripravo za zidanje društvenega doma. Po irudih in naporih se je doseglo toliko, da smo spravili stavbo pod etreno. V tem č&su pa nam je sovražni režim prekrižal vse načrte. Razpustili eo nam aaSe organizacije, tako da je vsa stvar zaostala do letošnjega leta, Sedanja vlada je dala svobodo našim fantom in dekletom. V«i se dobro zavedajo nevarnih časov, ki pretijo narodu in Cerkvi. Sovražnik že dolgo stoji v bojnih vrstah in napada temelje slovenskega naroda, da si jih osvoji. Ti temelji pa so mladina. Ce mm sovražnik torej io iztrga, je izgubljena vsaka sada na rešitev.
RAZNO
V najbogatejši baabi
mta. Francosko državno banko je ustanovi! že Napoleon. Je to starodavna Pariška palača, vsa iz ®srmorja. Podobna je v «>'oji notranjosti nekakšni moderni tvornici, kjer vse neumorno dela. Globoko v zemlji se nahaja njena jakladnica, ki sestoji ta številnih polmračnih prostorov in hodnikov, tam »idiš polno oklopnih vrat podzemsko kleti narodne banke se nahajajo pod »imnilo plastjo, debelo 14 metrov. Nad plastjo hrumi v«da reke Grange Bateli-fe, ki je ni videl še no-wn Parižan, ker teče pod mestom. Ta reka je vprav skrivnostna. Za nekimi "ah eedi inženjet. Pritisne na gumb in vse vodn "Vejejo v Met in jo na-Nmjo. To je »Alarm!« sovražnik je v bližini. In-ln Že 980 njegovih l«tnocnikov imajo pripravljenih živil za več mesecev m let ter vdiha-"f 10 kisik. V posebni trd-"lavt teh podzemeljskih "let «, številne police in "a teh policah šthiogiati »ovmasti kosi r<iečkaeto-["mane barvo. Navideato
V6e ničvredno in ven-ar Predstavlja vsak kofl
37
Martinj klošier
Roman ln začetka 12. stoletja
Poslovenil Blaž PozniS
Reka s 9 je ozrla v očeta. »Kakšen vzrok naj bi Se imela?« Mrzlo in mirno je zvenel njen glas, toda na bleda lica se ji je prikradla tenka rdečica.
Gospod Vače se je smehljal. »Nuj, moja lepo rusa lisička, ne pogleduj tako temno! Nuj, sedi sem k meni in izgovoriva se mirno! Vidiš, jaz bi že vedel m pot, po kateri bi mogel priti ribič do dobrega življenja »n varnega zavetja -- in potem bi bilo pomagano tudi njegovi sestri, ki jo imaš tako rada!«
Obotavljajoč se jo sedla Reka rta stol, do katerega Jo je bil potegnil oče. Njej nasproti se je spustil gospod Vače 7.« mizo in položil komolce po plošči. Počasi, kakor bi tehtal vsako besedo, je začel govoriti o BKrDen, ki mu jih kopljejo na glavo samostane!. In dobro je izbirat besede zakaj Reka je napeto poslušala, in jezno so se bliskale njene oči, ko se je spomnila na tisto prvo srečanje z Valdramom in Ebervajnom......
»Moj dom in mojo zemljo mi hooejo vzeti in tebi lov tvojega konja, »t,kolo in svobodni zrak! Pač bi j.m splctel plot proti takšnim nakanam, toda ta ribič, a Zig«tot...< »Ribiča mi .ne vpletaj v svoje besede!« jo v žareči
Ako bi stal ribič na moji strani, bi lažje izpeljal to reč. Odtehta jih za sto, za njim tvKlo šli drugi — moram ga imeti!«
»Inmeniš, kakor ga snubi Henink, je najboljši način,
da ga boš pridobil?«
»Saj sem ga prej nagovarjal tudi z dobrim.«
»Prej?« Reka je srepo pogledala očeta; ta edina be« seda ji je dosti razodela.
»Da, da ,dak je zakričal gospod Vače v vzplamteli nestrpnosti. »Ali ta ti ip ima misli ko železo. Nisem ga mogel držati, in sem vendar moški, ki ima pesti! Toda moram ga imeti, moram! In glej, dekle, glej, Česar ne zmore moški, je dostikrat za žensko lahko ko igrača! Okrogle lakti in dolgi lasje pletejo trdno zanke in mreže.«
Reka je šinila pokoncu, da je zaropotal njen stoi po tleh. S plamtečimi očmi je merila očeta, in brez besede krenila proti durim.
»Cemu pa uhajaš stran?« je zavpil starec osupel in jezen, in ko ni cdogovorila, je skočil kvišku iu ji zastavil pot »Ostani tu, dekle!«
>Ne zastavljaj mi duri! Izgovorjena sva. Ti bi rad zbijal šale, ki utegnejo ugajati pač tvojim sinovom, a ne meni!«
»Salo! Šale! Zavoljo mene naj nastane iz te reči tudi resnica! Moram pridobiti ribiča, take ali teko! Ujemi ga, lisička, ujemi ga! Mislim, da bo dovolj ©n sam pogledi in ena sama beseda. In ti tudi ne boš slabo menjala. Le primeri ga s halskim upravnikom, ki je sicer edini, katerega vem zate. Ali ni ribič kakor drevo v svoji mladi moči? Svoboden mož, gospod na svoji Kemiji! lina hišo in hleve, planferje in živino — in njegov ribolov odtehtal pravo grajsko posest. Kaj meniš?«
»Menim,« je odvrnila Reka s pridušenim glasom, »menim, kadar bi te bila zopet volja, da bi govoril 8 menoj, stori to pred večerjo, ne po kupi. Medico slišim iz tebe.«
»Dekle!« je zavpil gospod Vaee razdražen in vzdignil roko. »Ako te na take besede udarim s pestjo v obraz, kdo mi brani?«
8'
Ni torej devoJj, «1« eamo odUjiKo miti ciTJoe.
ampak stopiti raorarao oa	t prwt vrste, da
poiuiemo. kaj ia kaj zrnoamo. Teg* «* suši fantje ta dektea tadi dobro ts\otsjc, zaao prt* pridno pomagajo pri odari asš<fa doma. Veadar mikrai Munjka M«* aS oatft -a je treba potrkati aa hiše tiranov. A žiHhof Je tudi pr: e* katar poviod: twt>. ki ncajja. oe drsfi pa. ki imajo soilo. ie žrtvujejo ii i ki! pni blagor \ sa časi jim m z»hv»Ui Tako apaara. cži borna s pomočjo dobri« iiudi jcapočzlo dcto ionatn koaralt is a-Ketkcs® septembra priredit) siovessost ki b»dnfc«*la, da m: ct spimo, inipak srno budsi ia čsječi.
}eiWK Dae 17. avgusta ha imel zbor pevo-ro4ii v Krrtani dversisi sto; koncert, ki bo ofc-«ef*l prf«t dra^b pe»fla5 poselrao krepke Koer-sferjeve, katerega stoletnico praznujemo letos. Sodelovalo bo nad 30 pevovodij ii v*e Dravske banovine. Zt .ieseoi!* bo inmcert re&ost iw šnr^lna tHiaiiiMt, zato opozarjamo ie dane* na ta koncert.
X*4wvijiea. Zbor jwr»vodij be imel pri nsi iS, 17. in iS. avga«tj| pevski tečaj, ki ga bo ldj-JČil z velikim koaeertosi dne 18. rt-gosia rve-rer Stdelovaio ba sad 50 perovodij iz vse Slovenije. Zbor pevocmfij je sicer sulfid. » njegovi Stani so stari, (»retzkuieni glastvecik:. ki oče in vodijo naše persie ehore po vsej domovini. — V l, ju bijan! je bi! njihov uspeh prvovrsten. gertcrro b® koncert todi za KiAjvtjM-o izreden siuetaifti oiitf-k. Se sporedu bo pretežni de? kre^kife Foer-aer-jerih	katerega l®D-letaico obhajamo le-
tos.
Pražpsje pri Uriti. Pred kratkim smo usia-ssorili prt nas -fantovski odsek r. Odsek šteje preko 70 fantov telovadcev Pridružiti so »e našim fantom še fantje iz župnije Jaače. Preko 39 jih je Sčasoma bodo tudi m fantom ks umorili ovoj last-«i -Mfeek. V nedelja 8. arejast* eo imeti fantje, ki jih je bilo okrog 108. prve vaj«. T trdi »mlada« so se ie kar dobro okmali. Vse vodstvo »fantovsko-gn odseki« je v pravih rokah, kar obeta vsestras-Ski napredek. Predsedniki Jaaežič Franc, duhovni vodja; g. žopoii Stopica, sačeinik: Okoren K and. tajnik: Adoit de Cecco. Fantje. v aedrljo li trg.
pol 3 popoklne se zopet viriiato |>red drus t vestni domom.
Jamfa, Kar «o naši fanlje vpisali v »!*«-tovsi: odsek« st Prežjanjesn, je nastalo metJ njt-mi novo tiavdnšeaje ia sov duh. Vsi tfeli. ki eo bili proito aedeljo pri telovadbi na PrežgJKtjem se mv rejo preehvalit! vsega. Zatorej, fantje, pogum! Ne
9
ozirajte «t aa ta$aettl;ivce. kaj aai poreko, Oni »a
že iii pa bodo kmalu ni napaCiti poti. Zatorej !»n;j«, vsi v ntdeijo IS. t m. popoldne ob pol treh r.t ita^aijt feleg rokntata trs; bo tudi petje. Fantje, če bomo skupaj diia!;. bomo imeli v par mesecih Issieii oiteefc donsa. Beg živi!
Vel. Gaber, Prost gasilska četa ima 15. avju-rfa 19R7 svojo prireditev, katera bo združen« z btagostevitrijo sme motorne feriigalne. Ob pol 10 ••j-rejms ^asiife? ia o»ta!ih gostov pred obf. hišo, odn. v vasi pri znamenja. Ob 10 odhod v cerkev brizgaine nato zborovanje z vef govori. Belile pred novo motorno brizgalo«, gasilskimi predstavniki ia botri. Popoldne ob 14 preizkušnja nove motorne brizgalne: aata otvoritev vrtne veselice s srefoiovoai. Šaljivo pošto, ljudskim petjem itd. Prijatelji gasikev. pridite!
Velik« LaMe. 2;vioorej>k^ jeiekcijt^a zadruga v Velikili LtUčab priredi dae 19. avgunu premo-vanje plemeadt« rod. živine sivorjave do}eajsi'e pasme. Ker naša zadnif* po vi<strani4ti oceni Zveze zavzema četrto mesto od 36 edinic in ker je splošno znana tako pa kvaliteti St« tudi po številu prvovrstne živine, azjiskreneje vabimo vse, ki 6« zaafanafe ia lejM* Itvieo, Sa ®e premovanja po moinoati udeležite. <
K«ft*<sjerira. Ker je drtriWwBO življenje zaradi dela na polju in drngod nekoliko popustilo pa se zopet bliža čas, ko l<o treba * prosvetnim
delom nadaljevati, se obračamo na vse fsii'», ki imajo veselje in resno voljo, da se prijavijo ta »Fantovak; odseke. Tu bomo izobraževali .»vaje srre tis dušo, » telovadbe in gimnastiko skrbeii ra zdravo in krepko Selo. pa tudi za pošteno razvedrilo. Fant, pridi, kakršen si: te« oa^mejan, poln mladih in krepkih mofi in videl bos, (ia boi v društvu naše!, kar si jtogr^aL — Bog živi!
h mmih krnim
H»iii. One S. avgneta c-oaa pokopali TUJetoo I s aa-.« Gričar, KlemSorjeii® sosmo. Pokojsta je biU zvesta čitateijifi I>omoiiutM, ki je prihajal L10 let v nj«wj iI-itojhs. Zgodaj ji j« uiarl rnai ter ie morala 30 let voditi tussu; ,;Wf«iiar®tvo ia rtu«-j i * i nedorasle otroke. Ker je v teh teikih trenutkih življenja črpala svojo moč po zgledu kmečkih mater jjloi oke vere, je zijeao bogovdaao trpljenje blagoslovil Ikfg tudi a tem, d* je ena hO-?r'n izvotlfe rodovniški poklic S« »p-lai kot sestra l.u-dot ika daj« Bogu is trpečemu bližnjemu «ad »voj« vsijOije. ki jc prejela od jokojne ecaraice.
ItilMjtriM, Prejfoji teden ja zadela daSeaj. ake Benetke in okolico s Sr. Križem in okoliškimi vasmi velika gottpodaraka katastrofa. Lilo je, kot bi »e odprle »te nttvoraice neba in naenkrat je
Mladenka se jo vzravnala »Koja roka. In »na, ki jstoji asetd teboj in menoj — moja mati Friderctna!« Milino očeta j« stopila Reka v svojo Punmato in zaloputnila ts seboj duri.
Obraz spaSen od srda, jo bolščal gospod Vaee za svojo hčerjo. >Tvoja roka bi ga bila Se mogla oleti zate in zamo — zdaj mora pasti k
V čutnosti, v katero je bila stopila Seka, je gorela evc-tilnu-a poleg etnastega zrcala; ko je Sla luirno ajega, ji je svv.tla kovin« pokazala v jarki loči od jese in srama zardelo lice. In kakor da ne more prenesti pogleda uaae, je s pestjo prevrnila svetiInieo. Počasi je ngtumii »ajavi gJaraseisč^k na deafesli, 8eika pa je omahnila v potaol, kjer j® skozi okna padala z bledimi žarki mesečina v čstnmato. Težko dihajoč, obraz zagrebm v dlani, je »edeia skio-ajeoa š« mizo. Mesečina je oblivala njeno glavo a »svojim bleskom in razžarjala dragotinje, ki jo ko vedno ležalo raztreseno pole;; odprte skrinje. Med bleščečim tlfttoia ia živo se fekreSmi dragulji ae je siKitnobeio ■rotila prelomljena koščena zapestnica, kakor Iz grob« Trfooss mrtvaška ko«t, kakor zadnji ostanek strohnelega itvljenja, pokopane sreče.
Zunaj v mesečni noči je kriknila sova, ki je x ne sliSnim fofotom plula z jezerskih sten v gozdnato dolino, iia bi si poiskala tn plena. Sad ribičevo bife) je jekuif njen grdi krik in udaril na oho Zigenotu. ki j« sedel pod •vojim zasekanim rojstnim drevesom, straži! dom in čakal, kdaj se vrne hlapec. »Mrtvaški ptič kliče!« je za-lepetal, se ozrl v bledo nebo in videl skozi vejevje, da je litisknila nad njim senca.
Daljo in dalje je plul po nočni jptič, čez Unterštajnov 503 tja proti Šeiiavu. Cul ga je župan, ki je ležai v budnih skrlsoh in mislil na svojega fanta. V tesnobni bojazni 7*
je prisluhnil. »Ali je namenjeno meni ali mojemu Rud-libu?{
Kričeč j« vedno dalje, plnla ptica »kosti noč, čez polja iu rebri, nad kmetijami in mimo pogorišča in razpadle hiše. Stari GoM se je prebudil pod jablano; slišal jo krik iu se nasmehnil: »Kriči! Lekričil Ciin večkrat, tem rajši te ciljem! Hvala za oznanilo, ki mi ga kričiš na uho!<
Cez c.*!tajski. Atra je plul j>tie, čw, pobočja Strv.be tjagor k Loldj«re«ra lesu in proti Untercberku.
Jasno i*s isvetiJl mes«? na prostrano krče vino, na taborišče sarjuMstsiicev in na rastočo zgradbo. Viho je stal r, izpraznjenimi lngvičera na hrbtu pred Šotorom služnih bralor; radovedni ga je bila prignala tako Nizu. Toda ko m je raziegei nad njim knk nočsoe ujede, ga je stresla groza, in umih nog jo je ubral proti domu.
Notri v ftotoru, kamor je skozi raze samo mežavo sšja5a »esečiua, se je vzpel brat Vampo na svojem trdem makovem leSSča. »gvajker! Srajker!« Počivajoči brat ni siiSal; «p«3 je, r.trujeri otl dela, sjmnje pravičnega. »Svaj-ker! Svajkerlc Tedaj se je brat pretaknil, in ogrodja njegove postelje je zaškripalo. >Kaj je žo zopet?« je vpraSal s ziispamra glasom.
»Nekaj <te je 7ganilo, zunaj, mislil sem že, da pride sem noter! c
Sva j ker se je vzdignil in stopil na prosto; gluh« tišina je vladala povsod naokrog, ia zapuščena jo leiaia pred njim mesečna goličava. »Sanjalo se ti jo pač zopet k je dejal vruivii ae v šotor. »Daj mi že vendar mir s svojim neumnim strahom! Saj jo že kar greh ta tvoja boječnost. V božjem varstvu smo!«
»Strah? Kaj strah! Saj so nisem bal!« se je m rila I Vampo. >čul sem pač nekaj! Jn to bi utegnilo biti tudi kaj dobrega! Tvoja packa jo ondan prišla s svojimi Wago-dari tudi ponoči! i
2i')hi.00i> frankov in tehta 2 in pol kilograma. Vsej« zlata je tukaj 5 milijonov kg ali 250 kub. metrov.
SpoeiMik — »kifeijruc Nedavno ae je v Bedim* pešti zbralo vež kot tri tbo{ peto* iz Avstrije ia Ogrske, ko ms odkril; pr-vema rogljičku ali kiteljcu spomenik. Ako bi kdo vprašal, zakaj ravno rog-Ijičku ia n« kake drutt» vr«te pecivu, bi dobil odgovor, da jo baš rogljiček. ki je bil tu pekovetv® bivše avatro-o^rske uio-narhije največjega pomena. Zgodovina kifeljca sega 250 let n»zaj,'ko je bil političen položaj v svetu ravno tako razrvan kot je dandanes. Ko ao Turki oblegali Dunaj, so dunajski peki sriiii svoj vaze« psael v podzemskih i«' veraafe bastijona. f*eko noč bo začutili pod »eM>! sumljiv ropot in pri natančnejšem poizvedovanjem «o ugotovili, d« 1"'" ki šojrfjejo rov pod obf jem, katerega hočejo t«w pORaati v zrak in «« po-lastiti masla. Peki bo nemudoma obvestili pove j" nika o preteči nevarno*"' ki ie Š9 pravočasno p«!-11 čete, ki'so Turkom preprečil« zlo nakano, 1" potolkle in rešile ce«»W mesto. Naslednji dan 60
štev. 82.
hilo vbc. pod vodo. Voda, U 1« drvela s gora, je rušila vse, kar ji je bilo ca iJohi: razdejala »ia6-orade delala plazove, odplavljala rodovitno zemljo, fuSlla gospodarsko poalepja, Odnašala Živino in perutnino. Vdirala je skozi okna v stanovanja ln od-načola ljudem obleko ln perilo. Porušila Jo tudi veii biS ln kamor Je seglo, Je ostalo za njo grozno razdejanje. Ljudstvo obupno gleda v bodočnost. Odbor za pomoč prizadetim, oba gt>. župnika in ge. »upana iz Kostanjevice ln Sv. Križa, se Je obrnil za podporo ljudstvu na banovino, ki mu je Sla na roko ln na vojaško komando, ki bo tudi — loko upamo — uvidela upravičenost in nujnost prošnje ln od svoje strani pomagala siromašnemu ljudstvu v nesreči. — Ker se nekateri zadnjič niso Diogii udeležiti romanja na Brezje, jato priredi Prosvetno društvo novo romanje. Kdor se gn želi udeležiti, naj se do praznika priglasi v kapianiji. _ Polletni naročniki »Domoljuba«, obnovite na-ručnino! Ce se vam zgodi nesreča, bo »Domoljubi prvi. ki vam bo priskočil na pomoči
St. Ijambert. Toliko groze in strah« Se nismo učakali v našem kraju ko v zadnjem času. Piat zvona je klica! na pomoč h požaru v JarSe — še in Se. Zlobne, roka je hotela ti« vsak način uničiti JnrSane v teh hudih stiskah. Podtaknil je gorivo jiri posestniku Borišku v takem času, ko so ljudje zunaj, i namenom vse končati tudi živino. Pa prišlo je pravočasno gasilstvo z brizgahio na pomoč, tako da je bil le ta posestnik uničen. A zločinec ni bi) zadovoljen e to hudobijo in je drugi dan vnovič zažgal pri GrobolJSkovi. Gasilstvo je prečrtalo njegovo satansko zlobo. Zgorela je, hi60 ir. drugo je ostalo. Pogoreka sta imela veliko škodo, a r.ločinec nobene koristi in »e je komaj oddahnil, ko drugi dan ropali pri Grošlju hlev, poln krme, orodja in strojev. Ogromna škoda v teh stiskah. Ljudje se sitno trudijo in pomagajo pogorel«) cki strehe. Koliko stroškov in mučnega trpljenju za vse. Da ni gasilstvo vse storilo, bi bilo ljudem ta obupati. Upajmo, da bo zločinec dobil zasluženo kazen!
(Jem sv. Kiorijana. Dogodek, ki 61110 g« do-iiveli prejšnji teden, je globoko pretresel našo gorsko okolico. V najlepši mladosti jc omahnil pod udarcem krutega ubijalca Jože Brinovec, podoniačc Peneiov. Delal je pri graditvi nove ceste v Kan deršah, odkoder se je vračal ono pohoto zvečer tloinuv v Goro. Ob cesti blizu doma ga je počakal neki Zupančič ter ga brez povoda oplazil s kolom. Udarec mu je prebil lobanjo. Nezavestnega so odvedli drugo jutro v bolnišnico, kjer se ni več
.»POMOLJim«, are It. avgusta 198?,
javedsl. NJagovo truplo so pripeile.lt domov. Vet, i,"? ga kropili, so pomilovali nesrečno Žrtev. Pokojni Brinovec le bil dober in varčen fant, čigar prva skrb Je bila. kako bi pomagal domu. Pred-«« l® veselilo sadjarstvo. Ih prav zdaj, ko ee šibijo drevesa pod sladkim bremenom, Je moral oditi za vselej z domačih vrtov. Jože, počivaj v mirul
Mirna peč. Častilcem sv. Roka sporočamo, da bo praznovanje Rokove nedelje na Golobiujeku pri Mirni peči 22. avgusta s sv. mašo ob 10. Popoldne ob 8 bo mil. g. prošt Karel Cerin blagoslovil novi zvon, v čast sv. Roku posvečen. — Prijazen griček, prenovljene cerkev, nov križev pot in letos novi zvon vas vabijo: pridite počastit sv. Roka na Golobi njek! Dostop na vrh je za vsakega lahak, razgled po Dolenjski prav lepi
Dobrova pri Ljubljani. Zopet je prišel čas šmarnih maš, ob katerem je na Dobrovi odprt >vir milosti«. Zopet se bodo zgrinjali okrog Marijinega oltarja na Dobrovi verniki, ki bodo iskali tolažbe in ee zahvaljevali, Potolaženi in z dvojnim veseljem se bodo vračali domov. Letošnja pobož-nost, ki se vrši od 15 avgusta do 12. septembra, Ima predvsem cilj, pokazati vernikom, kje je njihov sovražnik. V tem smislu bodo vsi govori ob nedeljah in praznikih, Vsa pobožnost pa se vrši v »namenju zadoščevanja za veliko bogoskrunstvo, ki ee je izvršilo v dobrovski cerkvi v noči na 20. ju-uij. Zato bo ob sklepu pobožnosti 12. septembra popoldne velika evharistična pobožnost v spravo za bogoskrunstvo na Dobrovi, pa tudi v drugih cerkvah ljubljanske okolice in drugQ<l. Na vse to opozarjamo že danes, da bodo vsi romarji prišli na Dobrovo s pravim namenom, in s sprejemljivim srcem poslušali božjo besedo. Mariji v čast in slavo se bo oznanjala božja beseda, in v Njeno proslavo ae bo vršila vsa pobožnost. Marija pa bo — tako trdno upamo — naše žrtve prav obilno blagoslovila. — Vse romarje s tem obveščamo, da bodo med šmarnimi mašami ob nedeljah in praznikih sv. maše ob 5, 6 8, 9 in po slovesni maši še ena tiha. Popoldne ob 4 bo pridiga ic slovesne litanije. Zadnji dan pa bo evharistična slovesnost ob 3. Zaključilo slovesnost bodo vodili provzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman.
KaUa pri Krškem. Cepec je dokončal svojo pesem. Pridelek ni nič kaj »rožnat«. Upajmo, da bo še Jesenska letina dala svoje, če nas obvaruje Nebo pred uimami, kakršne so letos zadele že toliko krajev. Na večer zadnje nedelje, ko je bila doli v šentjernejsko stran pravcata vihra,
Stran tj.
. . j, — -------- napolnjen _ ------- .„
krmo. Prav bi bilo, da bi ponesrečenemu priskočili drugi v pomoč. — V Brezju je umrl Jožef Kovač. Hotee si utrditi domačijo je oušel že oženjen v Ameriko, kjer mu je v rudniku odtrgalo nogo, tako da se je posluževal bsrgelj. Večna luči
Krka. V četrtek popoldne smo se poslovili od našega bivšeg a kaplana in župnega upravitelja g. Ignacija Škode, ki je odšel za župnika v Škocjan. Komaj 15 mesecev je bil med nami, toda dovolj dolgo, da smo se spoznali. Krška fara že ni imela takega duhovnika. Mladi g. kaplan ee je lotil dela z vso vnemo, proučeval domače razmere, opazoval življenje in presojal; nato je uči našo mladino v šoli in obiskoval naše družine po celi {ari. Ko je maševal v podružničnih cerkvah, je navadno obšel vso dotično sosesko. Posebno ljubezen je na-klanjal tudi bolnikom v fari, jih pogosto obiskoval, svetoval in tolažil, šolsko mladino je zbral v Marijinem vrtcu. Tudi dekleta ia iuntje so ga vzljubili, saj je imel za vsakega dobro besedo in nasvet. Ko pa je postal naš žnpni upravitelj, je še podvojil svoje delo. Vel smo se že veselili, da bodo tudi na Krki nastopile v versko-prosvetnem življenju nove razmere. Prav povsod se je poznala njegova dobra pastirska roka. Kljub njegovemu nesebičnemu vsestranskemu delu so ee tudi med nami našli ljudje, ki so mu nasprotovali. Kaj nam je bil gospod, so se navedli šele, ko je on že postal škocjanski župnik. Na vse načine so se trudili, da bi ga obdržali na Krki, todn bilo je prepozno I Skocjanci, vam pa čestitamo, kajti dobili ste najboljšega župnika. — Dobili smo že novega župnika v osebi g. Jsraše Fr. Prav lepo in prisrčno smo ga sprejeli preteklo sredo popoldne. Gospod župnik! Ljubili Vas bomo, kakor smo ljubili dosedanjega našega gospoda, ki je odšel, dr nas bo tudi on vesel, ker bo le v tem videl, di. izpolnjujemo besedo božjo, ki nam jo je oznanje val. — Sedaj ste Vi naš in mi Vaši t — V četrtek popoldne je dobila Krka še vesel obisk: k novemu g. župniku in po slovo od odhajajočega g. žup. upravitelja se je pripeljal stiški opat mil. g. Ka-stelic, z njim pa vladika zagrebški dr. Ante Bauer.
Sv. Trojica na Blokah. Skoro ne moremo preko dogodka^ ki smo ga pred nedavnim doživeli Trojičani. Odšel ie iz naSe tare preč. g .župnik Jeraša Franc, ki je tri leta vodil duhovno življenje v naši fari. Bil je kratko dobo pri nas, pa nam je z besedo in vzgledom prinesel mareikaj lepega in dobrega. S svojimi vzpodbudnimi pridigami, ki
bili peki pozvani pred cesarja, kateri jih je visoko odlikoval, jim dal uniformo in orožje. Pri tej priliki je pek Wendler, ki je bil obenem tudi humorist, spremeni! obliko zaj-trkovalnega peciva v u-j»Rnjeno, tako da je izgledalo kol polumesec. »Kifelje« je tudi pri nedavni slovesnosti igral največjo vlogo. Spekli so iz 50 kg moke kifelje, katerega so vozili po budini-peštansl.;ii ulicah, vajenci in vajenke v narodnih 110-sab pa so med otroke delile kifeijčke. Po sprevodu je mestni župan razdelil ogromni kifelje med 'evno ljudstvo v ljudskih kuhinjah. Tako eo po v«cm svetu 250 let vsak dan imeli na mizi Wend-lovo iznajdbo, ne da bi le čutili, kakšno zgodovinsko ozadje tiči za tem ma-hm »kifeljcemc.
človek rase do 40. leta. Kakor poročajo iz New-forka, je predsednik tamkajšnjega zavoda profe-Hrdlička izjavil, da j" v teku svojih dolgoletnih preiskav prišel do "klepa, da človek raste
do svojih 40 let. .................................................
C1TAJ »DOMOLJUBA«!
Svajker je zabrundal nekaj nerazumljivega in se z!ekni! p<> ležišču.
»Dolgo je ni tvoje packe, moram ž« reči!« je vzdih-nil brat Vampo in si je objel kolena z obema rokama. >Mleko je pokuhano in z zabelo je ven — zdaj bi pač smela tvoja packa že zopet kmalu priti!«
»Ne gobezdaj vendar venomer o otroku!« je vzkipel Svajker živo razdražen.
»Zakaj je ni več od nikoder? Saj čuje zvon vsak dan! In ribič? Pri tem sem se tudi prevalili In drugače se sploh nihče ne prikaže! Ljudje nimajo nobene vere več in nobene božje ljubezni!«
»Daj vendar mir, brat!« je opominjal Svajker. »Glej, zdaj je čas počitka, in zdelan sem tudi, da mi leže kosti v mesu ko kamen!«
Toda jeziček brata Vampota je že oživel in se ni dal tako brž zopet pomiriti. »Grdi kraji,« je jadikoval, »ardi kraji! Kako se le morejo božji ljudje pri zdravi pameti spomniti na takšno divjino in siliti v brezbožno puščavo. Ne, ne, kako so se časi spremenili! Prej nekoč, tedaj je bila samostanska služba veselje m zabava -te dobre čase sem še doživel kot kloitnki muc v TegrintU Zdaj se pa venomer samo trudi in grdo ubijaj! Prej fle-koč, tedaj so ljubili dobrega nebeškega Očeta s smehom in veseljem! Zdaj mu pa služijo v trpljenju m pokori, z bS ir. postom IPrej nekoč, so se ljudje dobro po-ču« blizu samostancev - zdaj pa odhajajo že navadni k stan i in vitezi čez gore in morja v poganske moha-medanske kraje, in menijo, da jim je ljub gospod_ Jezu Kristus na tleh, m katerih e moral umreti, blife m bolj milostljiv ko doma v božjih svetiščih, v katerih vstane od mrtvih vsako veliko:,oč in Ijubeznipolno preb.va vse
leto!«
»Brat! Brat!« mu je segel Svajker prestrašen v besedo. »Kako le moreš tako govoriti! Kdor vzame križ in sarno enkrat mahne z mečem za sveto deželo, ci izbije v nebeških vratih luknjo, iako veliko, da more iti po-koncu v zveličanje, medtem ko se moramo drugi pripo-gibati in stiskati.«
»Tako? Meniš? Zdaj mi pa povej: mar mislig, da ne bi mogel nebeški Oče kar odpihniti poganov iz svete dežele, da bi odleteli kakor muhe?«
»Seveda bi mogel.«
»Zakaj pa tega ne stori?«
Svajker ni vedel kaj odgovoriti.
»Vidiš! Zdaj ti je zaprlo sapo! Jaz ti pa pravim: to je znamenje! Bo žo neki tehten vzrok, da morajo biti pogani, kjer so! Mislim si pač, ljubi gospod Jezus Kristus je dejal: na tleh in v krajih, kjer so me mučili in križali, naj nikoli ne stoji nobena cerkev in ne poje noben zvon prav za kazen!«
»Tega pa nisi slabo povedal, bo menda res tako!« je dejal Svajker počasi. »Toda zdaj miruj končno in zaspi!«
Brat Vampo je vzdihni! in se zleknil po postelji. Da bi lažje zaspal, je začel moliti litanije.
Zunaj pred šotorom je v ponočnem vetru rahlo šumel gozd. Luna je zašla, tema je {»krila goličavo, mrko so kipele črne gore in na jeklenomodrem nebu so v čistem soju migljale zvezde.
Tihe ure so pretekle in pomalom se je nagibala noč proti jutru. Ob prvem svitu se je priplazila s pobočja lisica; počasi je lezla med rosnim vresjern, previdno vohajoč na vse strani. Nenadoma je obstala, prežeč vzdignila glavo in zbežala v dolgih skokih proti skalovju.
fr
»mo iifc vsi zvesto poalušuli je vcepljal v n»5e duše vse najboljše. Zato ni {uda Če nam je bito vsem težko ob slovesu. Cerkveni pevci ao nvJ po svojih skromnih močeh, itd nji večer zapeti podokmeo, saj je bil g. župnik vprav pcvcem zeto naklonjen vsekdar. Tudi naši najmlajši so mu s sclzicami v očeh priznali, da so ga ljubiti nad vse. Mi vai pa želimo g. župniku obilo božjega blagoslov« ca obširni krški Uri in ga prosimo, naj mm pomaga i zmotiti sebi enakega naslednika.
Vače. V noči od sobote na nedeljo (8. asvg.) je pogorel v Sli vai kozolec (topler) posestniku Jožetu Kimovcu. Kimovec jt v levu dobrega leta trikrat pogoret Najprvo mu ie zlobna roka zažgala kaščo, lansko jcien pa hlev. Obenem $ hlevom je |jogorda Priinfova hiša, sedaj pa je s kozolcem vred pogorelo 'udi čez 50.000 kg sen« in atelje ter zloženega iita. Kak mesec prej je v isti vasi pogorel pod itočno roko safcgan tudi kozolec posestnika Vrtaeaika. — Pretekli teden »mo položili v grob mladeniča Jožeta Brinovca iz Oorc, ki g« je gre-dočega domov od dela aj baaovinski oovi cesti v Pečali brez vsakega razloga njegov sodelavec Zupančič e Sramenjem in kotom podrl aa tla ter mu os dveh mestih udri kihanja Brinovec je bil trezen i« mireč fant ter st. je udeleževal sesttnkov v Moravčah. Ali aaj spopolnimo sliko Vač s tem. da eo ee pri ndresn javnem lokalu več nedelj vršile tekme as nož, revolver, ko! ia podobno. Prav kakor v srednjem veku, ko je 4« vUiDia pravica pesti. Obrobšrao p« to žalostno sliko tudi e poročilom. da see oaži fantje ie deklei«. ps tudi možakarji, požrtvovalno vdeležujejo raznih katoliških prireditev. Sklenjeno je že todi, d* hočejo zlasti tss prosvetnem taboru v Moravčah koacein avgust« r. obilno vdeležbo in svojci rstaim nastopom pokazati, kaj so Vače.
RADIO LJUBLJANA
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila. 1315 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, treme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, IX avjukia: 10.30 Nac. ura — 19.50 Plošče — 20.10 Slovenščina za Slovence — 20,30 Koncert 22.15 Plošče - Petefe, 13. avgusta: 10,30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti i* izseljeniških kro-
fov — 20 Plošče — 20.10 Naša podeželska ffespo-irtja in tujski promet — 20.10 Radijski orkester
21.15 Dvosuevi in samospevi — 22.15 Augleške plošče. — Sobota, 14. avgusita: 18 Radijski orkester - 18.40 Freudovi učenci — 19.30 Nac. ura 19.50 Pregled spored« — 20 O zunanji politiki — 20.30 Muzikalen pisan večer — 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 15. avgusta: 9 Radijski orkester 9 Caa, poročita, spored — 9.15 Radijski orkester 9.45 Verski govor — tO Prenos cerkvene glasbe — U Plošče — 11.30 Otroška ura - 12.15 Moški ?!bor »Zarja« iz Trbovelj — 17 Kmetijska ura: Mlekarstvo in tujski promet — 17.30 Prenos iz Rogaške Slatine - 19.30 Nac. ura - 59.50 Radijski orkester —20.30 Prenosa iz Rogaške Slatine --Ponedeljek. 10. avgusta: !9.30 Nst ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Koisške pesmi ■- 20.10 Zdravstvena ura — 20.39 Operni spevi — 22 15 Radijski orkester. -— T<we%. t7. avgusta: 19.30 Nac. ura — 19.50 10 minut zabave — 20 Plošče — 20.10 So-ciaki« zaščita žene in otrok — 20.30 Koncert pevskega zbora »Cankar« ~ 21.15 PloSče - 21.30 Radijski orkester — 22.15 Radijski orkester — Sreda. 18. avgusta: 19.30 Nac ura - 19 50 Sati — 20 Koroške pesmice — 20.10 Mladinska ura — 20.30 Vokalni koacert - 22.15 Narodne pe-mi.
naznanila	.......
d Daleč je francoski Lsrd — zato romajo tt. septembra vsi častilci turške Marije s posebnim vlakom v slovenski Lurd — Rajhenburg in Zagreb. Tndi k ča««!e!ni M. B. v Staj in k Mariji od Zdravja (prekrasno, letos dozidano svetišče v Splitu) bo marsikdo šel i. romarskim avtoizletom po sončni Dalmaciji: i ladjo n« prekrasni otok H>arl — Navodila poiiija brezplačno: »Družina božjega svetne, Ljubljana, -Sv. Petr« nasip IT.
n Starši, bi s skrbjo ugibljcte, kam bi s svojim MEAin dijakom v prihodnjem žeiakem letu, obrnit« se na dijaški konvikt v Salezijanskern zavodu n« tiakovniku v Ljubljani, ki vam Ik» zastonj poslai protpekt, iz katerega boste razvidelt, da l>o vaš sin tako v šoli kot izven šole najbolje uspeval v oi""t!" -neni zavodu.
n Dijaški dom v Ptuju. Starši, ki želite oddati svoje sinove, dijake v dobre roke na stanovanje, pišite po brezplačni prospekt na Vodstvo dijaškega dom« v Ptuju, dokler je še čas. Vzgoja steni na vereko-moralni podlagi brez ozira na poklic, kateremu se želi gojenec posvetiti. Vodstvo ima v rokah minoritski samostan v Ptuju.
n Sprejem učescev v drž. obrtno šolo piet,r »tv« v Ptuju. T* šola ima značai aeponolne srsdtiji šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste j{ dajati učencem cbc»egs spoli poleg obče vigo« teoretično i« praktično strokovno izobrazbo v tarstvu in vrboeojstvu in jih isposcbiti « p|ctar. ske pomočnike. Lična dooa traja tri leta. V 1. razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki 50 dovršili vsaj dva razredi srednje ali meščanske šole ali šest razredov »snovne šole in «0 štiri najmanj 12 let. Prijave, kolekovane s kolekom za 10 din, je vposltti vključno do 3. septembra t. I. Vsebovati morajo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, izjavo staršev (varuha), s katero ee navezuje jo, da bodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali zaradi neopravičenega piedčasnega i; stop«, potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Za podrobnejša pojasnila se je obrnili na upraviteljstvo šole.
dobro ctivo
k Hitri rafaaar. Dotior in zanesljiv pripomoček za hiter in točen preračun obresti, diskontov, provizij, oopustov. doklad. kalkulacij, daije za r«j-tična množenja in razdelitev letnift obresti, najemnin, plaf po mesecih in letih. Uredii in *e>!avil t.ovro Novak, Ljubljana ti«-'.. Hitri račuuar ie sestavljen is samih računskih ključev. Vsak ključ j« tiskali na jx>sebrii strani in natančno oinačen. rt kateri odstotek ja uporabljiv. Z uspehom ga t«xto torej rabiii vsi oni. k! imajo opraviti s sestavo sli kontrolo računov. To »o državni, mestni o/.iro-liia občinski uradniki, trgovci, banke in hranilnice in tudi privatniki, ki imajo večkrat opravila ■/ ran-nimi obračuni, S pomočjo »Hitrega račii*arj»< I« vsakdo, tudi ob največjem hrupu z lahkoto hitre in točno izvršil ali prekoutrolira! vsako računsko postavko. Treba iuu je kratke vaje s tem, da jiar krat predela vse navedene praktične primere. Ko boš enkrat poznal sestavo in način računov te-ja Računarja' v vseli podrobnosUb, ti ne bodo dn-tali razni računski 'zvlečki bank in hranilnic, trgovske bilance, diskonti in obr»sti nikokih preglavic. Delo se bo Izvršilo v najkrajšem času. točno in brez dolgega preračunavanj«. Knjiga obsega 258 strani in stane nevezana 00 Din. Naročij ga » ,'n-goslovanski knjigarni v Ljubljani.
V vsaka fiišo »Domoljuba«!
W Hnnfr - 1 o.:
Pmviiice
>Tako gotovo, kakor gotovo hočem priti enkrat v raj,« odgovori vezir, »saj jo je naredila moja hči sama.«
»Glej, glej!« vzklikne Harun, »torej 91 bii na-lagan, policijski sodnik? Zakaj pa si vendar verjel, da je ta mošnja last tega trgovca?«
»Prisegel je,< odgovori policijski soduik boječe.
»Torej si krivo prisegel,< zagrmi kalif nad trgovcem, ki je prepade« in tresoč se stal pred njim.
»Alah, Alabk vzkiikne. »Gotovo nočem nič reči proti gospodu velikemu vezirju, verodostojen mož je, vendar oh! mošnja je bila pa le moja in ničvredni Said jo je ukradel. Tisoč tomanov bi rad dal, ko bi bil sedaj tukaj.«
»Kaj si pa naredil s tem SaidomVc vpraša kalif. »Povej, kam je treba poslati, da pred menoj izpove!«
»Na pust otok sem ga poslal,« pravi policijski sodnik.
»O Said! Moj sin, moj sin!« vzklikne nesrečni oče in solze se mu vderejo po licih.
»Torej je zločin priznal?« vpraša Harun.
Policijski sodnik prebledi. Oči mu nemirno begajo sem ter tja, naposled spregovori: »Ce se prav spominjam — da.«
»Torej ne veš za gotovo?« nadaljuje kalif s strašnim glasom; »pa poprašajmo njega samega. Stopi naprej, Said. in ti, Kalum-Bek, plačaš pred vsem tisoč ziatov, ker je sedaj iukaj.«
Kaluin in policijski sodnik sta mislila, da gledata prikazen. Vržeta se na tla in vpijeta: »Milost, milost!« t5'
Benezar, ki se je skoraj onesvestil od veselja, je hitel v naročje - svojega izgubljenega »ina. A t železno strogostjo vpraša sedaj kalif: »Policijski sodnik, tu stoji Said, ali je priznal?«
»Ni, ni!« tuli policijski sodnik, »poslušal sem samo Kalumovo pričevanje, ker je ugleden mož.«
»Aii sem te zato postavil za sodnika nad vsemi, da poslušaš samo imenitne,« vzklikne Harun AI-Rašid s sveto jezo. >7,a deset let te preženem na pust olok sredi morja, da boš premišljeval o pravičnosti, in ti, malopridni človek, ki obujaš umirajoče, ne zato, da bi jih rešil, ampak da bi jih naredil za svoje sužnje, plačaš kakor rečeno tisoč totnanov, ker si jih obljubil, če pride Said, da priča zate.«
Kalum ae je že veselil, da se tako poceni reši iz hude zagate, in se je že hotel dobrotljivemu kalifu zahvaliti. Toda ta nadaljuje: >Za krivo prisego zaradi sto zlatnikov dobiš sto udarcev po podplatih. Dalje naj Said voli, ali vzame vso tvojo trgovino in tebe kot težaka, ali pa se zadovolji z desetimi zlatniki za vsak dan, ko je tebi služil.«
»Pustite ga malopridneža, kalif!« vzklikne mladenič, »nočem ničesar, bar je njegovega.«
»Ne,« odgovori Harun, »hočem, da dobiš odškodnino. Zato volim narnestu tebe deset zlatnikov za vsak dan, in ti si izračunaj, koliko dni si bi! v njegovih krempljih. Zdaj pa proč s temi malopridneži!«
Odpeljali so jih, kalif pa je peljal Benezarja in Saida v drugo dvorano. Tam mu je sam pripovedoval, kako čudovito ga je Said rešil in ie včasih ga je zmotilo tuljenje Kalum-Beka, ki so mu prav ta čas naštevali na dvorišču njegove polnovredne zlatnike na podplate.
BAZNO
Zračni rluk v Rusiji. Vse daljne in stoletja zanemarjene pokrajine nekdanje carske Rusije hočejo sovjet; seznaniti s civilizacijo. Pri tem jih ovira pomanjkanje prometnih sredstev. Zato so sklenili, da uvedejo v goratih krajih železnice na električni pogon, ker onemogočat« pesek ter pomanjkanje vode vsako dru?o prometno sredstvo. Prvo tako progo, doigo 500 kra, so že otvorili. Va«onI imajo obliko gondole in vozijo 90 km na uro. Druga proga je v delu v Turke-stanu, ki bo dolira l'',n kilometrov.
Nagrade Taornim koiiet-m. Lep star obiral se jo ohranil na Angleškem, kjer vzpodbujal® zakonce, da žive složno, da se ne prepirajo, d(1 w medsebojno ne sumniSiJ«. zlasti pa, d» se ne pretepajo. Ceremonija po«1 >m? r.om »drnmoiv flltcn« 1" prastar?, navada iz fasov, ko še ni bila ločitev, *" neveste in ženini ae » da se vzamejo. m> pa ž« odpira j
k ločitvi, ČC bi 1-; zakon nesrečen. Ta
gleški običaj jc združen
govorili, obenem vrat
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Veličasten tabor
pri D. M» v Polju
Nad vse pričakovanje lepa je uspel tabor KmeSke /.veze xa ljubljansko okolico, ki je bii v nedeljo pri Dev. Mar. v Polju. Tabor Je pokazal, liitro Irdno so povezani poljski kmetje in njihovi tovariši v ljubljanski okolici v svoji stanovski organizaciji 'i veliko samozavestjo so ž!i kmetje na delo, da uspeSao pokažejo mož svoje organizacije. Poljci so že večkrat videli različna zborovanja, a kar je v nedelja Kmečka zveza pokazala, je preseglo vsa pričakovanja. Tudi tiste, ki s« dcslej stali ob strani, js lepa manifestacija kmečke misli navdušila. Po prihodu Jutranjega vlaka je bil na kolodvoru pozdrav številnih udeležencev ia kmečkih voditeljev. Nato ae je razvil mogočen sprevod skozi Polje, Studenec io Slape v farno cerkev k službi božji. V sprevodu Je bilo 40 konjenikov z stavami na čelu, nato 130 kolesarjev in nad 150 narodnih noš. Za kmečko godbo iz Smarlnega je šla ogromna množica kmečkih mož in fantov, za-porelih obrazov iu jeklenih mišic. Sprevod je zaključilo devet parizarjev, ovitih v zelenje i« cvetje, polnih prepevajoče in vriskajoče mladine.
Sv. mašo je daroval ž.upni upravitelj gospod SMič, nato pa k« jc zgrnila množica na itbo.-o-valai prostor. Krnel Šimenc je vodil kmečki tabor ia uvodoma pozdravil jsavzoče, zlasti kmečke voditelje in organizatorje, ki so jih navzoči viharno pozdravljali. Prvi je nato govoril predsednik Kmečke zveze g. Janez llroilnr, ki je v razumljivem in klenem govoru razložil važnost kmečkega tiar*a za narod iu državo in utemeljeval upravičenost kmečke borbe za najteiiteljnejše pravic kmečkega slanu. Poudaril je nalogo, ki jo ima Kmečka zveza, v boju is>. pravico kmečkega stanu. Njegova izvajanja so zborovalci spremljali s pozornostjo in nagradili i viharnim odobravanjem. Kot drugi govornik Je nastopil tovariš z zelene Štajerske, g. špindler, Iti je zlasti mladino pozival v vrste Kmečke zveze. Za »jim je borno pozdravljena nastopila slovensko kmečka žena is mati ga. Brodorjera, ki Je poudarjala zasluge kmečkih ženil za ves uaš narod in upravičeno zahtevala, da se beseda slovenskih kmečkih žena in deklet upo-
števa takrat, ko se odloča usoda našega narod«. Dolgotrajno odobravanje je pokazalo, da so zborovalci prav razumeli njene besede. Zadnji govornik svetnik Kmetijske zbornice, g. Kmnae, je J»udaril pomen kmetijskih zbornic, ki so po zaslugi Kmečke zveze stopile v življenje.
Dve uri je trajalo zborovanje. Navzoči so »c Rito razsh, polili navdušenja za skupno borbo za staro pravdo, katero hočejo izvojevati pod vodstvom svoje stanovske organizacije Kmečke zveze.
Simečki iabor na Zaplmzu
Možje in fantje! Nc pozabite na svoj tabor «a Zaplazu, ki «<■ bo vršil v nedeijo, dne 22. avgusta. Govorili vam bodo možje iz vaših vrst o vaših akrbeh in težavah, ki vam bodo dali tudi »aavete, kako bi si s skupnimi močmi vsi dolenjski kmetje v soglasju s tovariši cele naše ljube domovine gradili boljšo bodočnost. V slogi je moč! Ta sloga naj se pokaže tu naših kmečkih iaborih, kjer bo govor o naših zadevah, ki so danes, ko nas nesreče najbolj tepo, najbolj pereče in potrebujemo hitre jresiiv«, Ce se mi sami ns bonto pobrigali in zgani!!, kdo se pa bo, Zato pa, možje in fantje, vsi na skupni kmečki fabor, da pokažemo svojo zavedno«! ih svojo moč ter damo s svojo navzočnostjo podporo svojim tovarišem, ki se za balgor vseh siov. kmetov plodCMiaf.no zavzemajo, še vse drugačen pa bo zanaprej njihov uspeh, ie boste njihova prizadevanja z izjavami in resolucijami ta veliko udarno močjo udeležbe tndi moralno podpirali. Tako bodo tudi nasprotniki našega stanovskega in kmečkega gibanja mogli videti ia se prepričati, da ima naša kmečka organizacija in naša borba za zboljšanje kmečkega jioložaja v državi evoje močne korenine tudi v zalednem dolenjskem kmetu!
I z pisarne Kmečke zveze
Zadnjo nedeljo »e je življenje v naši organizaciji moči.o razgibalo.
Ustanovljene so bile zojiet dve nove krajevne edinice, in sicer v Dramljah pri Celju in v Topol-ičid pri Šoštanju. Poleg bega se je vršilo še mnoge
sestankov in zborovanj. Razveseljivo je to, da tudi v najzadnje gorske župnije žc prodira razumevanje M svojo sfaooveko organizacijo.
Ustanovljenih je nad 10 pripravljalnih odborov, ki bodo v najkrajšem času izpeljali ustanovitev in se tako priključili k armadi organiziranih m tako pomagali vršiti delo za dobrobit slovenskega kmečkega stanu.
Vse krajevne edinice, katere nam še nko poslale seznama članov, prosimo da nam istega pošljejo čimprej, ker moramo imeti točen pregied članstva, kto velja a članarino. Veliko ediaic nam je že nakazalo članarino, zato prosimo, <ia tiete edinice, teater.«: že niso nakazale članarine glavnemu odboru, ne odla&jo iu store to čimprej.
Seja vodstva Kmečke zvere se vrši v petek, dne 13. avgusta ob 3 jiojsoldne v pisarni Kmečke jeveze. Vse gg. odbornike prosimo, da se seje gotovo udeleže.
Vsem pripravljalnim odborom za kmečke Izbore sporočamo, da plakate in znake lahko naročajo pri glavnem odbora. Poslati je točen proi grsra tabora.
Okrajna Kmečka, zveza Kranj priredi v nedeljo, dne 22, avgusfa velik kmečki fanor v Kranj«. Tabor je za celo Gorenjsko, zato prosimo, da se lega tabora itdeiežife v čim večjem števila. Pcsln-žite se nedeljske vožnje. Zveza z vlaki je zelo Ugodni.
Sejmi
Od 13. du 19. avgusta 1937.
Vsako wWtn: tržni dan v Domžalah, v Kamniku, v Ljubljani, v Škofji Loki ln v Tržiču.
14.' avgusta: gov., svinj,, konjski in kramar, sejmi v Leskovcu ter živ. in kramar, sejni v Toplicah. — 16. avgusta: Hv. in kramar, sejmi v Cerkljah; živ. in kram. sejm v Dolenji vasi pri Ribnici (obenem žegnanje), živinski sejm v Lescah, živ. in kram. sejm v Loža, živ. in kram. sejm v Skofji Loki, živ. In krsm. sejm v Trebnjem, živ. 5n kram. sejm v Vačah pri Litiji in živ, in kram. sejm v Velikih Laščah. — 17. avgusta: živin, ia kramar, sejni v Metliki. — 18. avgusta: živin, sejni v Ljubljani. — 13. avgustu: živin, sejm v Smihelu-Stopičah.
¥ vsako Irlšo »OomfliiM
ustanovitvijo slavnostnega sodnega dvora, pred katerega morajo »topiti zakonci, ki hočejo biti nagrajeni za vzorno zakonsko življenje a šunk«. Podvreči se morajo strogemu zaslišanju. Priznati morajo, da jim ni žal, da «o 6topili v zakouaki jarem, in dokazati, da so »veli celo leto složno, da »i bik) med njimi niti najmanjšega prepira. Ce je ™e v redu, Jim izroči Predsednik sodnega dvora s pisanimi trakovi prerezano šunko in vse me-*'o slavi srečne zakonce.
w jo r>a t« običaj v ®"ORih atestih že opustil, je prihajalo oretnaio »koncev pred sodišče po »apado za vzorno zakon-7® življenje. Mislili bi o "«. so govoril; zakonci Ja »mo taki reveži, njihove šunke
J?,'."30 i[v*Vl- Neifa )>ie-
žena jo dejala J"*«-' >SaJ lahko eama "'Piva šunko, mar ne?< >f>a, toda ti kupuješ sika,, česar B« ^tre-it odgovoril mož 2' « «la si bil« v laseh. «w> sta se morala za ^»obrisati pod wi-
»LusilanKM:
ie ze mesece is-
da ne
Kalif je povabil Benezarja, naj živi s Saldom pri njem v Bagdadu. Pristal je na to in odpotoval ie Se enkrat domov, da vzame svoje veliko premoženje s seboj. Said pa je živel kot knez v palači, ki mu jo je sezida! hvaležni kalif. Kalifov brat in sin velikega vezirja sta bila njegova družabnika in v Bagdadu jo nastal pregovor: >Had bi bil tako dober in tako srečen kot Said, sin Benezarjev.c —
»Pri taki zabavi ne bi zatisnil očesa, tudi če bi moral dve, tri in še več noči ostati buden,« je dejal Šestilar, ko je lovec končal. >In že mnogokrat sem izkusil, da je tako pripovedovanje izvrstno sredstvo proti spancu. Tako mm bil prejšnje čase pomočnik pri nekem zvonarju. Mojster je bil bogataš, a ne skopuh. Prav zato smo se nemalo čudili, ko smo imeli neko« veliko delo, pa je bil, popolnoma proti svoji navadi, stiskav, kar se da. Vlivali srno zvon za novo cerkev in mi vajenci in pomočniki srno morali vso noč sedeti pri ognjišču in paziti na ogenj. Prepričani smo bili, da mojster nastavi sodeč in nam dž najboljšega vina. Pa ga ni. Le vsako uro je krožil vrč okoli, pa je začei pripovedovati vsakovrstne zgodbe s svojega potovanja, iz svojega življenja; potem je prišla vrsta na prvega pomočnika in na druge in nikogar se ni lotil spanec, zakaj vsi smo željno poslušali Preden smo se zavedli, je bi! dan. Spoznali smo mojstrovo zvijačo, ki nas je hotel s pripovedovanjem Ohraniti budne. Kajti ko je bil zvon vlit, m Sledil vina In je obilno nadomestil, kar nam je tisto
noč modro prikrst.il.*
»To je bil pameten mož,« odvrne Sturienl. »Res je proti spancu ne pomaga nič drugega kakor govorjenje. Zato ne bi maral to nofi ostati sam, ker se proti enajsti uri ne bi mogel več vzdržati spanca.«
»To vedo dobro tudi na kmetih.« pravi lovec. »Kadar žene iii dekleta ob doigib zimskih večerih pri luči predejo, ne ostanejo same doma, ker bi pač sredi dv-k zaspale, ampak se snidejo v hiši pri luči, sedejo v veliki družbi k delu in pripovedujejo.«
»Seveda,« seže lovcu v besedo voznik, »je to pogosto prav strahovita zabava, da se človeku kar lasje ježe, zakaj pripovedujejo o ognjenih duhovih, ki hodijo po svetu, o škralih, ki ponoči po sobah ropotajo, in o strahovih, bi ljudi in živino strašijo.«
»To kajpak ni najboljša zabava,« odvrne študent. »Jaz, da govorim odkrito, ne sovražim ničesar bolj kot zgodbe o strahovih.«
»A jaz sem popolnoma nasprotnega mišljenja,« vzklikne šestilar. »Čim strašnejša je zgodba, tem bolje se počutim ob njej, prav kakor ob deževnem vremenu, če spiš pod streho. Slišiš, kako padajo kapljo tik tak, tik tak na opeko in poiumevajo, a ti ležiš lepo v topli sobi na suhem. Prav tako se čuti človek varnega in ugodno razpoloženega, kadar pri luči in v družbi poslušaš o strahovih,«
>Ampak, kako je potem?« pravi študent. »Ce je med poslušalci kdo, ki je vdan smešni veri v duhove, ali ga ne bo groza, kadar je sam iu v temi? Ali ne bo premišljeval vse strahote, ki jih je slišal? 5® danes me jeze te zgodbe o strahovih, če mislim na svoja otroška leta. Bil sem živahen, bister dečko in sem bil morda malo preveč nemiren, kar moji vzgojiteljici ni bilo vScč. Ni pa si znala drugače pomagati, da bi me ukrotila, kakor tako, da me je pripravila do tega, da sem »e bal. Pripovedovala mi je vsakovrstne strahovite zgodbe o čarovnicah iu zlih duhovih, ki baje po hiši strašijo, in če je mačka ropotala po pod-
T&di poti Gorjanci ©pf$sf0Šcft$€t
t »rjgtatt tt	aš»» cšm*
pr, vi Križa, jri EtaBMčtnšsi luf |» 6».	jw tate ttm&UL, fe «e»rt<«r
a£rffe&fc 2* s* je octesi s iAšfeča r«t»-JM*s. mm. Hrt T traMato.
*	Frteafc *fcš«a» j*
f*vH * »Sae	sk£ ksAtarEkv''. fc »
<lr>*fc.	str**- V«te j* zar«at v&ae
ste-« -rraasa: » ifcs*. sww9ws »	bitk
s^Sš MMKCSs »ii tosfcZsm,	Lfaijt j
« t^ijafc jraft«*« t	kj*e :
s»i	atfa&saa* as<t. Ksag. osfe » a
wiswM6 itite j«rw< •H«« iajfrf wg*&»f*bm
fei j* Ztitete i2B»y&ffl9irJ*a ha. Za n&rvKsfc Ortm f» Me»afc a jpnuidt« j Sk Sag* i»ML Z^iac* j*	f tuam sa
r>a*j*k£ fttfcrj V-i^gt ž»»»s* at fesssee« _ »s> pvmtjfi: ph&Sž %» »toaat Krite t Y*£Ste4Si M«****« Ved* J«	'As**ik 4&rmti p* •
ptMurttn ai-jg* ter «Mefca Pretffsssi^ | »v j*ii k&w i#54»jfcwr i* rtrofc. fe «	|
j*mqpMGl Sijt«{ j« trpsfe tu M ki M r Mvt&sei OmJm««	si.";.^ •
Tw)i te je voda r.	:
pr*Ars*i» 'A rwsb atrasi psfcrala mrs&rr* ; M S&faai Js frAktf 'A&tzti* kriti is. s»ii& f»-Mrta&a fruM* StffMja. Oraiiai ae je kotasj j re*sSa Ca »r/- *» ptrtaJš keraS t«m	{
ia**ja.	vaa-j jt4w»< j*/ft*i& \n tej
katastrofi	P«w»4 kffe v«itk« bm>»-
*»,->: kamenja, Btunefe«« »rsžijs us peska, ki g» ^ »«>is Uk'> kar v	pjuisiaiji
t Uiža^k {Mfj&L Z itn> j« j<*rt» »«▼-silit«,	m i imgmie.	j«
-.4* fkitM.
rft/iiit/t Itt	»t.> odae»!i pri Sv.
Kože rmiZftmi valovi Po *<«*« leži rs<s> polno ftkfi*Amih hMtft*, iMiUikov hiš, podrti »o hlt>
n zl rra.j*uc_ Fsfsne j« kasKBfja a VkSa. Veg gn1.
JltMSKi paa Kra ppitaMS
epBBls«eee. Ou^p-rfženiBt	M>
iia» iSragEs Vijta Bass^iaAs.	ks
Se E/SL jf fryBfcfiMB» na&i/tm m iu m jfc-sfea«. Pas asrf^ cjmttB	j« i^Sffi trpfži, V Os-M-rt
T.TJKSJ!-	??*jtr<i u nAirrti&Bi ptijs.
» Ctuot. *a»i •» aywgjic	ai barsifei
SUjJnr,* «i jcjaai&iSe usas Cfesare. Črs^ ■saa. G^atepfc,	iBJs®* ae -Ssmmie. C%«aaat
>>■ iMisr^sut »*<«». 5H!i «ss* ee*M Ki »i sspiinia*. s» nmitm ni	—
fnAeseKs* v Sraazacsh. ki tsto že sasS-a-* jr. teži	j« o&spstsna, aUr*|.
»isiai s® je	wrwi
fe te, ia? & f. teei jaftriR. Ljndj» M T asi^ki MHr«a. kjor sš v«ras
I VMl ta*au j® Iferši ^ tarnam a auiluMk. toekse 4*. iu t.aia, d« i* ji Usa. pofsl.	Ua Kumo. da j«
flaiHra	«i»ffck«. P<i«»taik»
Rvnata a Bcrsuje je sSaasio	^
lacsr. Jiafj®>	je siteršto deis-i« ajm,
rS» f«8»sfcc.i j» »atujM, fci lsai,*> r;oji jMuse -sfe Ttrfkaa prtafca. Pri	»li-
M je	petku «bet ssastoT St-it js
odteko ialMjek. s žaf* pa i* ®4s«sU reSiks B^afežae	šs	kaa. V ia!iaa
je pekrsnž« nm mokg> m Pri Siiaesoveig sr/asi je rak rasdri* is	obs
amfcrta,	tatto s* je gssfar&s« f.»: ^nU
i fomm Ksw»Qže«ei» isa	tali-
m. M Bsar Trpčac mst se je »reši boš kosaj fe ri*2 a ptqtoljeatt» jsi-bsa ia zbežal r iaHaji fcsaolee. da ga ae dasegla vodi. Pre-piatije®« m v#e mjive ia tra-rmki ac-:«?) pt bo treba troja ha deia. da bodo t®?';- svoji polja »j&tili btata. ki je aaaeseoo rtef^vioi
Pmmuklfhm hššm
Ci hA iušu«tef	s« prfeie tak* no-
.	i aje*i	a Aaaerike. Tasb
: » severjfffeasis MtuesMtt »rautib šzait-| lijs tat; laj	z^o p?akrienega.
' T alt sp«wči* sefesi^isegai a^ftfla ai» med , zadajiasi Z«	aaj skdi si- pr. gradite*
? affrife bii. V tfc&je« m t Ameriki ao-j -iti Lsšk« asf^i kiš« kar po vzore«, kakor i kakSa* irtio bisga. Lahko jo jzbereS kar po j kataloga. Stane p« približno 5000 dolarjev, i številk« itm fa ntet saajkna, reodar pa so \ lo stelarjš- Pa vnema tudi v Asneriki aislijo, j <bi hiša za 5009 dolarjev »eto poe«aii. I>o» j M»a«j je bile te psi tako. d® je isseral vaak tak uaro&ik MSo plakati tokoj. vendar pa pravijo, j da jo bo v Jrratkem lahko dobil tudi na kredit j Hiia laemir. je tako zgrajen*, da se notranji p;m\nti lahko, kakor jo pač potreba, spremi-
ojaja. Is dvrij tEaajiih »b laike aspraril hitro <eoo astmo. KoastruErija je seio praitiJm in je pač Usi-šas graditev h m dos^-ianj« gradbene tebaike. pssdstav-ck bSe je h wm«a-te. na katerega je pok>fa« jekla« okvir. Stene, ki so tako zgrajne, d« ne pretMsiSajo glase, ki jin tudi lahko aauvaj«. so kar t eeloti nt rogece, kot posatnezai sestavoš deia stavb«. Hi5o torej nič več ne grada, pač pa boljše r«-čeao le s«st»v'ja}&. V štirinajstih dneh si u ta aarjn vsak lahko, sev«da če iraa decar, postavi takšno hišo, lahko p« jo vsak čas s podre in teetavi na nove kj« drugod, če m nt biio aa prepojeas »sasla »M Kijboi] »> denva pa je v takšni feiši tehnična eesdrala, ki skrbi za razsvetljavo, hlajenje prostorov, tri-čcisje, toplo vodo iu za kurjavo.
»tre«;«, mi je fcojft&iivo iepHala: ,Ali sliiiS, dečko, lAni hodi j*« »f/pnkah gori ia doli, v<^, krvavo Glavo ima pod pazduho, oči s« triu svetijo kot svetilki, kremplje .'ena ftsiBie»tti prstom, in kogar zgral/i v t*rni, mu zavije vrat..'< —
M&>ž{e »e »mejaSi tem zgodbam, študent pa je nadaljeval: >Btl sesa premlad, da bi bil mogel o videti, da je vse to BereanKuo in izmišljeno. Bal se 7ii»ern največjega lovskega pm, vrgel sem ob tla vsakega »vojib tr.ovariSev; če sem prižel v temo, sera od »trabu zntinuil oči, zakaj mblil sem, da me zdaj staj zgrabi krvavo stegno. Tako daleč je prišlo, da me ?ii:f> Kniglj več pripraviti do tega, da bi šel sam in brez luži iz *>A>e, že je bilo zunaj temno; kolikokrat me je oče nabrisal, ko je opazil to nerodnost! Vendar m- dolgo i«i»<;m iri%»el znebiti tega otrpt-j<'ga »traiiij in aamo moja nespametna odgojiteljica je biia tega kriva -'
>Rea je v«lika napaka,? pripomni lovec, >5e se otroku napolni glava % takim praznoverjem. Povem vam, da sem poznal vrle,	rnože, lovce, ki se
sicer niso 1>»II treh sovražnikov —■ č<; pa je bilo treba ponoči v giMdu zalezervati divjačino ali gir/Am tatove, jim je pogosto nenadoma upadlo; zakaj imeli ao kako drevo za strašno porast, kak grrn za čarovnico in dvojico kr<-/,nie za f>či kake nakaze, ki preži v temi nanje.r
>In ne le za otroke/ odvrne šludent, >,p.o zabave take vrste zelo Škodljive i« nespametne, ampak tudi za vsakogar; zakaj kateri razumni človek bo imel veselje z dejanjem In nehanjem stvari, ki so resnične prav za prav le v možganih kukega norca? Tam «lr»4i, drugod pa nikjer. Najbolj škodljive pa so take zgodbice med ljudstvom na deželi. Ljudje verjamejo
trdno in neomajno take nezmisii in ia ver* »e goji na preji šn v gostilni, kjer sede tesno skupaj in si s boječim glasom pripovedujejo najgrozovitejše zgodbe.«
>Tako je, gospod!« se oglasi voanik, »dosti resnice je na tem, kar pravite; že marsikatera nesreč« se je zgodila zaradi takih zgodb, saj je na U način prišla žalostno ob življenje celo moja lastna sestra«
>Kako? Zaradi takih zgodb?« vzkliknejo možje začudeno,
»Da, zaradi takih zgodb,« nadaljuje oni. »V vasi, kjer je stanoval moj oče, je tudi navada, da se ob
zimskih večerih zberejo žene in dekleta na prejo. Tja pridejo potem tndi fantje in marsikaj pripovedujejo. Tako je nekega večera nanese! pogovor tudi na strahove in prikazni in mladi dečaki so pripovedovali o nekem starem branjevca, ki je že pred desetimi leti umrl, pa ne najde v grobu pokoja. Vsako noč vrže zemljo raz sebe, slopi iz groba, se plazi počasi in pokašljujcuS kakor takrat, ko je še živel, v svojo trgovino io tehta tam sladkor in kavo in mrmra predse: tri četrt, tri četrt a polnoči čez dan en funt stori.
M (jogi so zatrjevali, da so ga videli, in dekleta in enake so se začele bati. Moja sestra pa, dekle gest-najetih let, je hotela biti modrejša kakor druge in je dejala: >Tega prav nič ne verjamem; kdor je enkrat mrtev, ne pride več nazaj!« Rekia je tako, toda žal brez prepričanja, kajti bala se je že pogosto. Tedaj je dejal neki mlad človek: »Če to verjameš, se ga tudi ne l»:>& baia; njegov grob je samo dva koraka od Katice, ki je nedavno umrla. Če se upaš, pojdi na pokopališče, odtrgaj s Katičinega groba cvetlico 1" nam jo prinesi, pa ti bomo verjeli, da se branjevca ne bojiš.«
kak rneeto. kjer se je * svetovni vojni potopil velikanki aaaeriški parait >Lnsi!ania<. Torpediral« ga je neka ncmiiJ po^ mcraiOL Nedavno «e i« ladji posrečilo, da je p«-nife odkrila; nahaja ee ' bližini irske obšli. K« domnevajo, d« bodo Mili t prostorih potopljen« ladje še mnogo dragoce-noeti, jo bodo skuiali se-daj dvigni« * morsteg« dna.
Salsigrs t golobje® Kaeida. Broške iLido" Noviny iporočajo o eleae-tem opssovaaju nekeg« prijatelj« šivali. OpaiovJ je par divjih golobov, ki je obletaval neko drevo. Spleza na drevo in r" krije gnezdo t dvema i^i' okorna. Po par dnevib se u aha jata v gnetdu d" mlada golobčka. Po teJ dni gre spet k drevesu a v svojo grozo opa?J ran«; žino velikih gozdnih m» velj, ki so tekale P> d.
Wu. Pogleda vgerfoij
vidi samo še ko5«flf
mladih golobov. -
so odkrile gnezdo, «'" mlrale nanj svojo a in tekom dni s a P'f J. mladiča irtev ni.hove žrešnoati. Zaman e.« stara upirala, P«' eta so umaknila,
Mravlje
»DOMOLJUB*, do® 11. flvgurfa 1937.
Sh»» 19,
bre* treSeHne DIN 10,- 5.-3.-
50 LE A- na^mdnl dvblintAi i
TA
Pok« keJsre reJilev ja p rinete! pismonoSs. Nagradno razsodbe je pregie-«I»lo S.298 dospelih relitev in.mil* aird njimi 3.347 pravilnih. To i« Seiea-navdušenjt!
Javila« feJitev da« 19. junija roipžsatie	naloge se glasi:
Aktivni Secitin v Sule« milu na najidealnejSi načir. d o p o I n j u j • ačinek, kožo krepililega Uleaieriu« v Soje« kremi. V kuii deluj®?« bor-•aojiake naovi se n lecitinom in Mcster!n«ro, ki tla u to »itjpnmeir. »ejSa, presenetljivo ic Magsdejso pošivc. Vmsi- te najtepfe jahvaljujeaio u isredno številno udeležbo iu sa noravaoaS »bžiidovsjija vreden trud iu dufcaost pri sestavljanju pravilnih odgovorov. Frav potebM pa »e tahvaljujerc® vsem tistim, ti jih Sreii to not ni osreSi! t nagrado. Zt plačilo iu>j v»m ho sveSa ia elastiji« koi«, ki dobro diha is j« devoljno prekrvijena, kar m povzroia redna Solca-kožas neg«. Prvih pet nagrajencev je doloiilo ralsodišče kakor sledi: i'"J* H?1''- An» G»rodc«lil. Karlovac. St.rt.vli.va IS. - S. t(o S.
OstftIiJi 305 3Mflraj«Bcev jc pismeuo abvefičenik
Tvornice Zlaiorcgt oddelek So?m, Mnrlbce
Poslanec
Bliža se volitve čas, domovina kliče vas, da izberete moža za poslanca, kot sem jaz.
Komur je za službo maetno, ta naj zame glas odda, jaz mu obljubujem častno, vse dobil bo, to naj zna!
Komur je za javna dela, ta naj zame glas odda, nihče več nc bo brez dela,
vse dobil bo, to naj zna! *
Davek štejeS zdaj težko, vse birič na boben žene, toda izvolite mene, -- davek trikrat manjši bo!
Hočete li novo cesto? Dobro! Kw volite me, jaz imam nekje za cesto shranjenih miljonov dvesto.
Hočete li kje podpore? laz lahko jo preekitiim! Vi pa dajte mi opore, da kak stolček kje dobim.
Komur je za boljše čase, ia naj zatne glas odda, v rokah bom imel vse kaee, polne »urnega zlata!
ZA DOBRO VOLJO
Mina in Meta sta v Kranju na trgu tržiti vkup: »Mana mi je povedala, da si ji.povedala, kar sem ti rekla, da ji ne povej,« pravi Mina.
Meta: »Poglej jo, niJvrednico, pa sem ji povedala, naj ti ue pove, kar sem ji povedala.«
Mina: »Avrtpjtk nikar ji ne povej, rta se«? ti
povedala, kar tni je ona povedala.«
*
Škotski skopuh je Sel, da kupi novo mišjo past. Trgovec mu je razkazal pasti vsake vrste, a Škot ni bii * nobeno zadovoljen. »To-le je najcenejša past na svetu,« je končno dejal nevoljen trgovec. »Ni tako poceni, ne,« pravi Škot, jaz bi rad tako past, da bi se miš vjela prej, predno bi vabi! požrla.«
»To je vse lepo, kar mi pripovedujete. Toda, kdo naj mi bo porok, da mi denar vrnete?«
*T)a!n vam besedo poštenega človeka.«
»Dobro. Privedite sem tistega poštenega Ho-I veka, potem bomo dalje govorili.«
»Policaj je ob dvelt ponoči zasačil vlomilca, ga Kve*»l ter prijel j® ramo: >Zdaj mi pa hitro
povejte, kje je policijski komisarijat, jaz sem namreč novinec v tem delu mesta.«
J> « p i s n i k o m. Zadnje čase prejema uredništvo celo vrsto dopisov tako pojno, da, jih ai ino-ga*« iti pruvoiSasn« »bjaviti. Fakljite depia® tabo, «!a pridejo vsaj v torek /, jutranjo pošt« v Ljubljano. Kasneje došffh dopisov ne moremo tei pri-oMiti f Številki Jfiegs tedni?-
Vrednostne paplrfe
Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 1 Telaloo 37-52
Trgovski pomočnik je izpraznil vsa s'	i m
vse predale, da bi poiskal primerne i	s za
damo. Končno se je ves obupan obrnil c	>spo-
darja: »Z menoj ja proč, gospod Set, poek	vi.
T* gospa hoče namreč čevlje, ki naj bi t>ii	J'
msjhni. znotraj pa veliki.«
»
Sredi popoldneva je Tinček stopil pred blagajno kina ter ffltbteval vstopnico. Blagajuičarka je bila presenečena: »Mnr ne hodiš v kilo in zdajle je vendar pouk?«
Tinček: jSeveda hodim, ampak jaz imatr jopice iu ker je lo nalezljiva bolezen, »o me i glali domov.c
kupuje OROSLAV DOLKNEC, Ljubljana, WolloTa ulica 10.
Mirko se je igra! v sobi, a ker dalj časa nI bil« nobenega glasa, ie stopil« mati notri, da pogleda, kaj je z njim- PriSla je ravno v trenutku, kt< si je fant obvtaeval prst na roki.
»TJbožec, kaj pa si si nnredil?«
>S kladivom sem po pretil udaril,« pravi Mirko.
»Ps ni bilo siiSatl, da bi jokal.«
»Nisem vedel, da ste doma, mam«,' je dejal Mirko odkritosrčno.
Stamcmkl dom
31 nas ceneni popoldnevu!®, ki (ja svojim citateljbs! toplo pihporoca-
m, vmuh vsak delavnik m is »n
stane uesbtno sam® 18 DINARJEV. SA mmk, ki 31 nr more k&sočm »slo-venca« j8 »slovkksk1 dos« popolno »a0omkstilo. pišite sa dopisnici upfiavi »slovenskega doma« V LJUBljano, naj vam posljk nekaj številk lista na ogled,
Stibernik je prišel iz Amerike in seveda v svojem pripovedovanju silno pretiraval. V gostilni na Cepulah je pravil navzočim, da je bil v Ameriki, kjer je bik) toliko mokrote, da so morali celo ob suši hoditi okoli v visokih škornjih.
»To še ni nič,« se je oglasil Dobernik, »jaz sem bil pa v tako mokrem kraju, da so se morali v podmorskih čolnih spuščati v vodo, kadar bo krave uiolzii.«
Naznanilo. -
Velecenjenim odjemalcem in občinstvu vljudno naznanjam
g»res@!S3«¥ fcrgovBft®
iz Vegove ulice 12
v aesiao hiSs ol IjsMjaBid. isfereij« 30. sap-teaifera ob fraaiiffesiBSke®. tremas&ifjs afesSJsk
Zagotavljam, da bodem tudi v svoji novi trgovini vedno postregel z veliko izbiro vsakovrstnega svežega manufakturnega in mednega blaga po najnižjih cenah. Postrežba strogo poSter. a.
Za obilen obisk Ee najvljudneje priporočam
F« Osftreliš
UaMjasa, žSafcralje m skesatea UL 3L
\ pisarno norišnice Je stopil sluga: »Gospod ravnatelj, zunaj je nekdo, ki vprašuje, če od včeraj pogrešamo kakega norca.« »Eakaj pa to vprašuje?« »Ker je snoči nekdo z njegovo ieno pobegnil.«
. ^fal! oglasnik
/saka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrehlčine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
i
•Hispus« hm »sle Sgfatt te pJsiaj« MpraJ.
t»d > spr Ljt v-
močno, pošteno, (priporočano ega župnika) j/pnišče blizu .8. - Nlsslov v pod St 12014.
M I|8tl3gl IS*
8SHS "a 86 ohlečete B»p0« dobro in poceni, nadi staroznana tvrdka Presker, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 14.
simen-dolske pasme prodam. Peršin, Brest pri Igu.
10 letnega fanta — samo za hrano — v bližini Ljubljene ali Kranja. Naslov v upravi lista pod št. 12505.
Vrnirian " Šivalne stro-rrmm jei moško kolo, več orodja za mehaniko. tesarje iu mizarja. Berifevo št 48.
Me m tm
pošteno z dežele, iz krščansko hiše, za vsa dela r gostilni, trgovini in kuhinji na deželi. Ponudbe z osebnimi podatki poslati »a upravo Domoljuba pod »Pridna« Stev. 12887.
PlSSStfS d^telTVI-
dovno, v prijaznem kraju, naprodaj. Pojasnila v gostilni Repovž, St. Janž, Dolenjsko.
z mlinom in žego prodam. Nfesk>v v upravi »Domoljuba« pod št. 12612.
tm, z 2 sobama, ku-binje, shrambo, klet hlev, svinjak, kozolec, vrt, njiva, gozd, naprodaj ali v najem. Podmolnik 80 p. HruSi-ca pri Ljubljani.
«a kovaško
obrt iz poSte-ne kmečko družine ssprojm« Jože Koščak, kovitžki mojster, Trebnje M. 4.
in dva vajenca sprejmem takoj. Janez Krmelj, aekirni kovač, Hotovlje št. 40, p. Poljane nad Skofjo Loko.
poštenega in pridnega za kmečka dela sprejme Sojar, Vič 80,Ljubljana
Sovo, visokopritlično Mlci I1/« ure od Ljub-SsstS ljaso prodam za Din 25.000'—. Poizve so v upravi Domoljuba ped štev. 12651.
dvo-
cevko, kal. 16 mm, jako dobro ohranjeno, prodam za Din 500-—. Izvrstna za šibre, leva cev tudi za krogle, Alojzij Hudo-klin, Brusnice — Novo mesto.
Peada sa '"koj 'eIitt v®5i® posestvo, na katerem r rBSIfl 88 se r(K)j jo gtev živine, več lepo zaraščenih gozdov, lep sadovnjak in vse posestvo je v bližini. Proda se zaradi smrti gospodinje. - Štefan Koničar, Zg. Lipnica pri Kamni gorici, Gorenjsko.
»višja, ii tednov stara, Lele barve, na križu zaznamovana s Volomazom, je 5. avgusta ušla z voza na cesti od Mokronoga do Mirne. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi odda lastniku Fr. Joršinu, Brezovo 1, po Sv. Križ pri Litiji.
Preklicujent Večkrat izrečene in popolnoma neutemeljene obdolžitve glode Kravanje Rudolfa in Arh Minke na Blejski Dobravi. Zahvaljujem se za opustitev tožbe.
Jesenice. 7. avgusta 1037.
Mulej Minit«, Blejska Dobrava.
Dobernik je bil dober lovec, a še večji iažnik. Nekoč je pripovedoval »pri Jaku«, kako je šel v Ameriki na lov na divje race.
5-Bil je najbolj mrzel dan v letu. Prišel sem do nekega jezera, ki je bilo čez in čez zamrznjeno. Na njem pa je čepelo na tisoče in tisoče divjih rac, zamrznjenih v ieu. Ustreli! sem in — če mi verjamete ali ne — vsa množica rac se je dvignila v zrak ter s seboj odnesla ledeno jezersko površino.«
Hranilne* vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne pa. plrje vnovSIm najkulantncje po najvišji ceni tekaj v gatavini.
M.PIainlniek » Iijufeljana
Beethovnova ul. 1471. Telefon 85-10,
»Ivanka pa več na hodi i zdravnikom, ali m je morda zaroka razdrla?«
»Seveda, ali ne vež. In njenemu očetu je poslal račun za šest in petdeset obiskov.«
*
Neki zdravnik Je vedno trdil, da ljudje sploh niso bolni, marveč si le domišljajo, da se. Neko Jutro mu pravi njegov asistent: »Ali ae spominjate gospoda Vrankarja, ki je bil tako bolan?«
»Hočete reči, »I je domiSljal, da Je bil bolan.«
»Prav, pa naj bo po vašem. Torej, Vrankar a! zdaj domišlja, da Je un>r!.<
VBttB.Wffli&ffHttPA fttdi ttflsnilne knjižice rltŠMiiifiMlIif W članic Zadružne zver*
dobite že vedno pri ©MalMlESleJ	Slsa^emffcs
SJssiSSifSM, ¥©r§€?« c. %9
(hiSa Gospodarske zveze)
V letovišču je prišla gospa v prodajalno ter naročila raznih potrebščin, kar ai je trgovec pridno zapisoval. Ko ae Je obrnila, d« bt odšla, je nagubančila čelo. »Ne, breskev mi pa ni trebs pošiljati, vidim, ds mačka spi n« njih, ne maram jih.«
»Kaj zato, gospa, saj ne bo nič huda, če jo
prebudim.«
K rum ar je odhajal po poslih; »in Se bo treba ostati t!or«a več kot en dan, ti brzojaviin.«
Ona: »Prihrani si stroške. Rreojsvito nem ie brala, sinoči aem jo našla v tvojem žepu.«
kupuje j>j najvišji cani
Seter A Mgjatp.. LjjeteiilftMa, Gospo.^tsk« c.^'
Turk je bil obtožen, da je nezakonito prodajal žganje. Ko je stal pred sodnikom, je vsakdo lahko opazil, da Je Turkov nos odseval v vseh mavričnih barvah. Obtožba je bila prečitans ln tudi priče so izpovedale svoje. Sedaj je vstal zagovornik: {Gospodje, oglejmo si obtoženca in njegov nos. Ali si moremo misliti, da bi človek s takšnim nosom žganje sploh mogel prodajati.^
Po poteku ene minute je sodnik Turka oprostil.
Radi velike zaloga poletnega blaga dajemo od 15. julija t 1. naprej dokler traja zaloga
107» popusta
na vse blago za moško in ženske obleke.
Velika zaloga ostankov svile, krepov, delenov, Stolov za moške obleke, ostankov blaga za srajce m
predpasnike itd. jpes^rolSnife mmsbIs« bkaristKc sigedMt prillfes tsf mej ps&ima i trge*l*«>
F. I
SV. PETRA CESTA 29
'Zupan: »Ampak, še nikdar niser« videl, da b> bil naš park tako nastlun a papirjem kot daues. Kako to?«
Čuvaj: »Včeraj je županstvo delilo letake, na katerih je stalo, naj ljudstvo ne odmetava papirja.«
»Dosinljcb« slane IS Din rs celo leto, s;®'inozemstvo M Din. - Dopis.? Ia spiae sprejema nre4gl£tvo sDnmoijabai, naročnino, I"*«" rate m reklamacije pa oprava žDutnuljnb««. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem ceniku. — Tefelou nredniSiva in oprave:
29-94, 29-^, 89-94. - Izdajstelji Dr.Grcgorij Pečjak, - Uredniki Jože Kotttek. ~ Za Jn«o.lovaissko tSskaraos Karel C e &