Odmev. i. Clai* pacta — — —. Velecenjeni gospod tovariš! Na VaSe prijazno pismo odgovarjamo slede.e: 0 učni metodi govori § 62, odstavek 2 in 3 Solskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. 1. tako-le: nStanovitna učna metoda (eine bestimmte Lebrmethode) se ne ukazuje nobenemu predmetu ljuds,ke šole. Okrajnim in deželnim §olskim nadzornikom je pa paziti, da se učitelji ogibljejo poskušanja (Experimentieren mit Methoden), s premembami raznih metod. Privaditi se je metode, katero je potrdila vednost in dejanska izkušnja (Praxis) ter odobrila okrajna učiteljska konferencija." — Ministerski ukaz, z dne 8. junija 1883, štev. 10.618, IV. 3. b pa govori o koncentrični metodi in sicer: rKoncentri2na metoda razdelitfe učne snori onih predmetov, ki se pou.ujejo v več razredih, naj ge obdrži (ist beizubehalten)'*. — Tako torej zakon. Če mislite, da je Vaša metoda dobra in Ce Vas uči izku.nja, da dosežete ž njo dobre uspehe, Vam ni treba iste preminjati. Vendar moramo pa pripomniti, da živimo v času rsestranskega napredka, zato se kot napredni učitelji ne smemo braniti izboljšanja metode, če nam pribaja to izboljšanje od dobrohotne strani. Kakor se z vso vnemo potegujemo vedno za izboljšanje gmotnega stanja, prav tako je tudi naša sveta dolinost, da si prizadevamo, izboljšati uSno metodo in to v prvi rrsti s stališča napredka, na katerem stoji napredno učiteljstvo. Čim boljšo metodo ima u2ite\j, tem boljše uspebe bo dosegel v čoli in čim boljši bodo pa uspehi, tem zavednejši bo postal naš narod in tem preje bo nehala gospodariti v naši deželi tista stranka, ki se boji vsakega napredka ter ji je šola nprokletstvo za ljudstvo". Metoda pa, katero je potrdila vednost pred dvajsetimi, tridesetimi ali še ve2 leti kot najboljšo, dandanes ni ve. najboljša. Seveda, kar črez no5 se pa učitelju ni mogože privaditi boljše metode in zato je nespametno, zahtevati od 8tarejših učiteljev, da bi se kar .rez noč privadili boljši metodi. Dolžnost in naloga nadzoraikov je pa, da dajo u.iteljstvu kot taki in kot dobrohotni prijatelji pri inspekcijab med štirimi očmi, pri lokalnib in okrajnih konferencijah in potom odredeb potrebna navodila ter se kar najbolj mogo.e ogibljejo, da ne tirajo učiteljstva v disciplinarne preiskave zaradi morebitnih nepovoljnih uspehor. Z brezobzimo strogostjo, s cepljenjem dlake in z glavo skozi zid, se pri omikanih ljudeh navadno ne dose_e zaželjenega namena. Šolstvu se s takim postopanjem prav nič ne koristi, posameznikom izmed učiteljstva, njih rodbinam in tudi učiteljstvu sploh pa labko prav mnogo čkoduje. V takih žalostnih in obžalovanja vrednih slučajib ni navadno nobena stranka popolnoma nedolžna; vsaka ima gotovo kolikor toliko peg in madežev na sebi. Znano je pa, kjer se drgneta kotel in lonec drug ob drugega, se navadno zdrobi loncc, zato prosimo vse v naprednem taboru stoječe učiteljstvo, da bodi vsakdo t šoli in zunaj šole c e 1 m o ž, da ne bo imel nihče prilike, izpodtikati se nad nami. Prosimo tudi vsakega, kdor želi biti res napreden, da se za pouk vselej vestno pripravi. Skušnja nas pa uči, da je laglje to svetovati, kakor pa storiti, ker veliki večini u.iteljstva nedostaja v ta namen potrebnih učnih pripomočkov t. j. učil in metodičnih navodil za posamezne predmete. Učitelji smo reveži in si ne moremo sami iz svojib skromnih dohodkov priskrbeti teh pripomožkov, pač bi morali pa poskrbeti za to krajni šolski sveti. A kaj ho.emo _ njimi, ker so po veliki večini šoli v nasprotnih rokah! Saj je znano, da te korporacije kot take čestokrat najbolj ovirajo redni šolski obisk, kamoli, da bi preskrbele učitelju najpotrebnejših pripomočkov za pouk. Te odnošaje bi morali naSi nadzorniki pri inspekcijah in pri sestavljanju inspekcijskih poročil upoštevati. To, kar se zapiše, ostane zapisano in le težko, težko se popravi učitelju storjena krivica. nSemper aliquid haeret". Ljudje smo vsi in vsi tudi podvrženi zmotam. V človeški naravi je pa tudi, da se vsakdo raje in preje pripravi na boljšo pot, če se mu slučajna osobna ali službena napaka razjasni prijateljsko iu dobrohotno. To je torej človeku že prirojeno. Neprijazen, osoren nastop nadzornikov, disciplinarna preiskava in grožnja s kaznijo so jako opolzla sredstva za vzdrževanje nadzornikove avtoritete. V današnjih razburjenib časih, ko se mora učitelj boriti na vse strani za svoj obstanek in za mali košček rsakdanjega kruha, katerega mu pa nasprotniki šolstva tako zelo zavidajo in zagrene, da mu še ta košček nič ne tekne, v teh hudih časih tudi učiteljeva sicer miraa kri rada vskipi. Zato si nekateri na§i nadzorniki tudi prizadevajo, da žive 8 podrejenim u.iteljstvom kolegijalno in v soglasju, ter se trudijo pridobiti zaupanje, spostovanje in ljubezen učiteljstva; saj je znano, da zaupanje vzbuja zaupanje in ljubezen pa zopet Ijubezen. Zato upamo, da bo tudi nadzornik Vašega okraja prišel do tega spoznanja in prepričanja. Kdor aili z glavo skozi zid, bo najpreje samega sebe ranil! Kakor razvidimo iz Vašega pisma, stojite tudi Vi na stališču, da se mora učitelj(ica) za pouk pripravljati, ker naa prosite, da naj Vam naznanimo primeme metodiške knjige, iz katerih bi se labko pripravljali za pouk. Slorenakih takih knjig, _al, nimamo. Lapajnetov nPrvi pouk", GabrSkov nNazorni nauk" in pa kar je raztresenega po naših strokovnih listih, to je vse, kar imamo. Upamo pa, da se bo tudi v tem oziru kmalo obmilo na bolje, ter prišlo temu velikemu nedostatku v našem ljudskem šolstvu čim preje v okom. Sklenjeno je že, da se bo lotila tega dela naSa vrla nSlovenska eolska Matica", katero ob tej priliki zopet kar najtopleje priporo.amo vsemu učiteljstvu. Za sedaj se moramo pa slovenski učitelji zatekati k nemškim knjigam te vrste. Svetujemo Vam, da si polagoma nabavite te-le pomožne knjige: I. Anton Bohm: Der deutsche Sprachunterricht in der Volksschule. (I., II., III. Teil.) Hilfsbuch zur sachlicjien und spracblichen Behandlung der Lesestiicke mit Beriicksichtigung des der Stufe entsprechenden Anschauungsunterrichtes. n. JosefAmbros: Das erste (zweite dritte, vierte, fUnfte) Schuljahr (die drei letzten Schuljahre). Methodischpraktische8 Handbiich fiir den Volksschulunterricht. III. Josef Satzer-Frauz jFrisch: Das erste (zweite, dritte, vierte, fUnfte) Schuljahr. Specielle Mcthodik des Unterrichtes der Volksschule. IV. Franz Frisch: Einflihrung in das Lesebuch. Eine Anleitung zur allseitigen unterrichtlichen Behandlung deutcher Lesestucke. (1., II., III. Band.) V. Dr. W. Rein-A. Pickel-E. Scheller: Theorie und Praxis des Volksschulunterrichtes nach Herbartischen Grundsšitzen. (I., II., III., IV. Schuljahr.) VI. Josef Stegbauer: Das Wissen der Volksschule. (I., II., III. Band). VII. Karl Schubert: Deutsche LesestUcke in unterrichtlicher Behandlung und Verwertung. (I. II., III., IV., V., VI. Band.) VIII. Eduard Blitz: Praktische Anleitung zur Behandlung des Schreiblese- und des Auschauungsunterrichtes, wie der Lesestiicke in der 1. Classe. IX. Karl Streng: ,,Anleitung zur praktischen Behandlnng des ersten Teiles des im k. k. Schulbiicherverlage zu Wien erschienenen Lesebuches" in: ,,Das erste Schuljahr". X. Mann - Czermak: Specielle Methodik der Elementarclasse. XI. Tischendorf: Praeparationen. XII. Ricbter: Die Herbart-Zillerschen formalen Stufen. Za računstvo priporo.amo se posebej: Dr. Fr. Močnik: Der Rechenunterricht in der Volksscbule. Eine Anleitung fiir den Lehrer zum Gebraucbe der Recbenbucher fiir Volksschulen. Potem ,,Methodische Anleitung" za L. Lautarjere računice in pa Gauby: Der erste Rechenunterricht. Pripomnimo pa, da bo še letos izšla v založbi šolskih knjig nova nRačunica" za I. in II. razred in k njej tudi metodi.no navodilo iz peresa znanega strokovnjaka g. prof. A. Črnivca. To bi bile nekako najpotrebnejše knjige, katere bi morala imeti vsaj vsaka štiri- in večrazredna šola v svoji -iičiteljski knjižnici" in pa vsaj nekatere teh knjig tudi vsak u.itelj(ica) v svoji domači knjižnici. Seveda pogrešati bi pa ne smeli nobene teb knjig v okrajnih učiteljskih knjižnicah in tudi okrajna učiteljska društva bi si jih morala nabaviti. Okrajaim učiteljskim knjižnicam priporočamo poleg tega še:Dr. Gustav Ad. Lindner: Encyklop_disches Handbuch der Erziehungskunde in pa W. Rein: Encyklop3- disches Handbuch der Paedagogik. To Reinovo delo je velezanimivo, zelo natančno, temeljito in obsežno, a tudi drago. Vsi zvezki stanejo blizo 150 K. Kedar pridete v Ljubljano, si to in tudi vse druge nasvetovane knjige lahko ogledate v ,,Slovenskem šolskem mnzeju". Toliko za danes. Le oglasite se še! Tudi drugim tovarišem je na razpolago n0dmev". Dragevolje bomo priobčevali vse učiteljske tožbe, a še raje bomo pa hvalili, kar bo vredno hvale, namrež glede notranje uredbe našega šolstva in učiteljskih pravic. Ve5 oči veČ vidi.