I» «Qa ■ poštnino M h t Maribora «yom^eautai tU Ml« Mi I 4.-M ht» , «--tilHMi.L-
SkroSnina M pflBQa
(pandfera t tiskani ■L OdU, ksroftka gfc» Utr. i. Ltt m yafiUa 4» «4pov«4L
katoL tb-faiitra do-tfw^e bi btres po-MbM naročnine.
j. i
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Ime rati se sprejemaj« do irede opolodaa.
Stev. 34.
V Mariboru, dne 20. avgusta 1903.
Tečaj XXXVII.
Tretji mladeniški shod.
Predvečer.
Petrovče so se praznično oblekle. Raz hiSe so visele narcdne in cesarske zastave. Na sredi vasi je bil postavljen slavolok, okrašen z zelenjem, na katerem se je čital napis: Srčno pozdravljeni, mladeniči slovenski ! Ko pa je mrak legel na zemljo, zažarele «o v oknih mnogobrojne lučice, Petrovčani so namreč napravili razsvetljavo na čast slovenskim mladeničem.
Prihod mladeničev,
Ž3 na predvečer so prihajali mladeniči; največ je bilo Frankolčanov, kateri so bdi okrašeni z narodnimi znaki. Prišli so v lepem sprevodu in peli lavretanske litanije. Drugo jutro so prihajali mladeniči od vseh stranij; nekateri so prišli peš, drugi so se pripeljali z železnico ali na z zelenjem in narodnimi trobojncami okrašenih vozovih; tretji so prikorakali v sprevodih. Št. Jurčani ob Taboru so prišli z zastavo, Št. Jurčani ob južni železnici so prišli v spremstvu vrlih ondotnih tamburašev. Bili so navzoči mladeniči iz cele Savinjske doline in celjske okolice, iz Konjic itd. Vseh skupaj je bilo gotovo precej nad tisoč, prisotnih je bilo pa tudi veliko očetov, kar je veselo znamenje, da se zanimajo za mladeniško gibanje.
V cerkvi.
Kmalu po deveti uri je bilo skupno sv. obhajilo, katerega se je udeležilo veliko število mladeničev. Slavnostni govor je imel preč. g. dr. Ant. Medved iz Maribora. Go-
Listek.
Pot do sreče.
Prevel F. L.
(Dalje.)
»Tega ne smem izdati«, odgovori zdravnik, ki se je med tem vsedel na stol, katerega mu je prinesla Jelica.
»Jelica, gotovo nama je zdravnika poslala Mati božja! Ona nama hoče pomagati, drugače ne more biti. Ako je tako, gospod doktor, potem vas nočem izpraševati dalje. Povejte tedaj neznanemu dobrotniku, da mu naj tisočero Bog povrne, kar stori meni ...«
»Ž9 dobro, že dobro«, prekine ji zdravnik besedo, »zdaj položite nogo na stol, da jo preiščem.« Odveže ji cunje, s katerimi je imela obvezano nogo.
»Za božjo voljo, mati!« vsklikne nakrat zdravnik, »s čim pa ste mazali vašo nogo? To so vendar sama smrdljiva in škodljiva mazila! Hočete, da vam noga segnije!«
»Jojmine, gospod doktor«, se opravičuje starka z jokajočim glasom, »ali je res tako nevarno? Saj sem mazala samo s celečimi mazili! Najprej z lisičjo, potem z zajčjo, nazadnje s kačjo in . . .«
»In s hudičevo mažo«, ji prekine zdrav-
voril je prepričev8lao le z njemu lastno navdušenostjo. Pohvalil je mladeniče, da javno kažejo svoje krščansko prepričanje ter jim je priporočil pet čednostij: pobožnost, čistost, modrost, zmernost in stanovitnost. Za vsako teh čednostij jim je navajal kot vzgled sledeče svetnike: sv. Janeza Berhmans, sv. Alojzija Goncaga, sv. Stanislava Kostka, sv. Antona puščavnika in sv. Sebastijana. Slovesno sv. mašo je imel gosp. Al. Kokelj-Petrovški cerkveni zbor je prav lepo pel, za kar mu bodi tu izrečena prisrčna zahvala!
Slavnostno zborovanje.
Slavnostno zborovanje se je vršilo na vrtu g. Kavčiča. Vili petrovški tamburaši so nam najprej zaigrali «Ljubezen vatrogasca» in «Liepa naša domovina», Št. Jurški ob južni železnici pa koračnico «Slava Slovencem». Na to je narodni župan petrovški, g. Koren, kot predsednik ondotnega bralnega društva «Gospodar», otvoril zborovanje. Pozdravil je prav prisrčno navzoče mladeniče v imenu društva «Gospodar» in v imenu petrovških občanov ter je izrazil veliko veselje, da se je ravno v Petrovčah priredilo tako zborovanje. Rekel je, da naj bo mladina le vedno navdušena za našo sv. vero in za ljubo slovensko domovino.
Al. Kokelj je kot sklicatelj shoda prav prisrčno pozdravil mladeniče ter se jim je zahvalil, da so se shoda vdelež.Ii v tolikem številu. Zahvalil se je tudj vsem drugim, ki so kaj pripomogli k temu, da se je shod tako veličastno obnesel. V nadaljaem govoru je rekel: Mladenič slovenski, bodi zvest svoji
nik jezno besedo. »Človek bi kar iz kože kože skočil! Najprej se lečite z vsemi mogočimi in nemogočimi žavbami in mazili, iščete nasvetov pri različnih konjedercih, poslušate vsako staro babo in nazadnje, če vse nič ne pomaga in je rana vedno hujša, potem seveda pokličete zdravnika, — zdaj naj on pomaga, ko je že skoro prepozno. Takoj mi vrzite vaša mazila skozi okno I — Najprej vam bom rano dobro izpral in osnažil ter na novo ovil. Če ubogate moje nasvete, vas zagotovim, da se bo rana kmalu zacelila.«
Č^trt ure pozneje se je odpeljal zdravnik.
»Tako lahko mi je pri srcu«, vzdihne starka, »kakor da se mi je odvalil težek kamen. Rana me nič več ne skeli in če stopim na nogo, ne čutim skoro nobene bolečine. Vidiš, Jelica, to je naredila tvoja molitev; gotovo te ima Marija zelo rada. Vresničile so se besede našega gospoda župnika, ki je večkrat rekel: Čd nas Bog tudi takoj ne usliši, zaradi tega ne smemo obupati. Zdaj pa idi v vas h trgovcu ter nama nakupi nekaj živeža. Saj veš, kje je shranjen denar.«
Deklica se odpravi hitro na pot. Tako veselo ji je bilo pri srcu, da bi bila najrajši skakala ter glasno pela. »O ti dobrotljiva in ljubezniva mati Marija«, Šepetala je, ko je lahkonogo hitela čez travnik, »iz celega srca se ti zahvaljujem za tvojo milost. Ti si nama
veri! Da smo Slovenci sploh ohranili svojo narodnost, k temu je največ pripomogla vera, katero so naši očetje vsekdar in povsod branili. Dober kristjan je navadno tudi dober narodnjak. To vidimo tudi dandanes, da se le tisti Slovenci vežejo z nasprotniki, katerim ni dosti za vero. Sledimo vzgledom svcj h očetov! Ni se nam treba vere sramovati. Kdo je avstrijske armade vodil k slavnim zmagam? Imenitni vojskovodje Tilly, princ Eugen, Ra-decki, nadvojvoda Karol in Albreht. In ti se nikdar niso sramovali svoje vere. Zakaj bi se je sramovali vi, slovenski mladeniči?
Mladenič, bodi zvest svojemu cesarju! Slovenski očetje so že na mnogih bojiščih prelivali kri za svojega cesarja, zadnjikrat v Bosni in Hercegovini 1. 1878. Tako storite tudi vi, če vas cesar pokličejo. A ostanite tudi pri vojakih zvesti veri in slovenskemu imenu! Mladenič, bodi zvest domovini! Kristus, sv. Pavel nam dajeta lep izgled domovinske ljubezni. Slavni možje kot sv. Ambrož, Leon XIII. itd. nas spodbujajo k ljubezni do domovine. Narodi, ki so najbolj verni, so najbolj pogumno branili domovino pred sovražniki kot naši Tirolci v Napoleonovih vojskah. Buri so vselej molili pred bojem, pobožni Črnogorci so se junaško borili z Turki. Mladeniči, ljubite i vi prisrčno svojo domovino! Podpirajte najprej domačine-trgovce in obrtnike, zahtevajte povsod pravico za svoj jezik, podpirajte le tiste časopise, ki ne blatijo naših narodnih svetinj, sv. vere in slovenske narodnosti! Izobrazujte se, gtojte vsekdar in povsod trdno za naSe narodne
pomagala. Gotovo boš uslišala tudi mojo drugo prošnjo, da bo postal Dragomir priden.«
Prestrašena prekine svoje napolglasne misli, ker ta trenutek stopi iz bližnjega grma pred njo mlad, krepak fant. Smehljaje je stal pred njo tist', na katerega je ravnokar mislila, ter jo gledal kako si je opomogla od svojega strahu.
»Dober dan, Jelica!« jo pozdravi ter ji poda roko. »Dolgo se že nisva videla! Kako ti Se kaj gre? Kam pa greš?«
»H trgovcu«, mu odgovori ter zarudi, ker ji je tako krepko stisnil roko, katero je še vedno držal v svoji. »Moram nekaj nakupiti za dom. Pa kaj je s tabo, Dragomir, kam pa greš s sekiro in v tej obleki?«
»Ni res, se čudiš, ker nisem dozdaj nič delal ter hodil v petek in svetek v nedeljski obleki«, se nasmehne fant, »je-li, to se ti čudno zdi. Da, vidiš, Jelica, hočem se od zdaj naprej poboljšati ter se vrniti na pravo pot, kakor izgubljen sin v svetem pismu. Zato sem danes oblekel delavsko obleko ter grem gledat, kaj delajo hlapci, ki sekajo zgoraj v gozdu smreke. Oče so vedno nekoliko bo-lehni in se ne morejo toliko brigati za posle. Če jim pa nihče na prste ne gleda, delajo kar hočejo. Dozdaj sem jim seveda delal slab vzgled, toda zanaprej postane drugače.
SLOVENSKI
RoktpU M M TT».
fatjo, neplačani llatf M n« sprejemajo.
Za oznanila se pla&tf« od navadna vrstie«, i« se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
toaiMznJ m iofct
oo ▼ tiskarni in fd gospoda Norsk-« m velikem trga pa 10 k

svetinje kot trdno stojč že tisočletja naše Savinjske gor
DrugI govorniki.
Mladenič Franc Žličar iz Št. Jurija ob južni železnici je prinesel pozdrave ondotnega kat. izobraževalnega društva, pozdrave tam-burašev in vseh narodnih mladeničev. V govoru je razvijal prav lepe misli: Nove moči smo dobili pri Marijinem oltarju za naše narodno delovanje. Sovražniki hočejo odvrniti našo mladino od duhovnikov, ncbeno sredstvo jim ni prenizko, a to se jim ne bo posrečilo. Mladeniči, trdno stojimo kct hrast! Podpiraimo le dobre časopise, proč s tistimi, ki so že prej hujskali zoper naš shod. Iz-obrazujmo se zlasti v gospodarski vedi, pre-birajmo kmetijske časopise, bodimo varčni, da bomo enkrat dobri gospodarji. Bog živi vse mladeniče, ki se bore za naše narodne svetinje!
Karol K u m e r je prinesel pozdrave vranskih mladeničev. Prišli smo sem iz dveh vzrokov. Prvič, da si poživimo ljubezen do vere in slovenske domovine, drugič, da bi sklenili z vami prijateljsko vez. Mladeniči, združujmo se! Stojimo trdno! Prej bo solace zapustilo svojo pot kot mi slovensko domovino.
Franc Ter glav iz Polzele je govorilo pijančevanji. Mladeniči, varujmo se pijančevanja! Kjer se čezmerno pije, tam ni ljubezni, ni miiu, ni navdušenja za vero in domovino. Pijančevanje škoduje id aviu, imetju in časti. Po pameti vživsjmo alkoholne pijače!
Martin Kranj c je prinesel iz Galicije pri Celji pozdrave bralnega društva ter je v govoru zavračal nasprotnike, ki pravijo, da se s slovenščino ne pride daleč. Pokazal je na zglsdih, da to ni resnica. Stojimo trdno! Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Gosp. svetnik in župnik žaljski Matija Koren so tudi povedali nekaj takih zgledov iz svojega potovanja po sveti deželi.
Alojzij Čulk iz Št. Jurija ob Taboru: Prišli smo od Tabora, kjer so se nekdaj borili naši očetje zoper Turke. Prihiteli smo na drugi tabor, kamor nas kličejo v boj za naše narodne svetinje! Mladeniči, ravnajmo se po besedah, katere ima «Naš Dom» na svojem čelu: «Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bedi vam ključ do z veličanske narodne omike!»
Gašpar Špes iz Novecerkve: Naši očetje so se zbirali pri cerkvah, da so.se branili zoper Turke. Pri cerkvah se zbiramo tudi mi, da branimo naše naredne svetinje. Bodimo zvesti svoji veri in bomo dobri na-
Skrbel bom, da me bodo spoznali za svojega prihodnjega gospodarja.«
»Res?« vsklikne deklica veselo. »No to me zelo veseli, tako me veseli, da se ne morem izraziti. Tvoji dobri stariši pa tudi zaslužijo, da jim delaš veselje namestu žalosti. Tudi ti sam boš imel večje veselje in občutil večjo srečo, če bi š ubogal svoje stariše. Pa povej mi, kako se je to zgodilo, da si se nakrat tako spremenil? To je vendar skoro čudež!«
»Res je čudež, Jelica, pravi čudež«, reče mladenič in pogleda deklici ljubeznivo v oči. »Čakaj, da ti povem, kako je vse to prišlo. Včeraj okoli petih popoldne sem tako brez dela ležal doma in premišljeval. Nakrat se mi je zdelo, kakor da bi se mi odprle oči, začel sem se sramovati svojega prejšnega življenja ter sem sklenil, se poboljšati in priden postati. Kaj misliš, Jelica, kako je to prišlo, da sem prišel k spoznanju? Ti tako čudno gledaš, morda ne veruješ na čudež?«
»Tega me Bog obvaruj«, mu hitro odgovori deklica, »zelo bi se pregrešila, če bi dvomila o čudežih. Saj je nama z materjo še le komaj včeraj na čudežen način pomagala Marija v Gozdu, katero sem prosila pomoči.«
»Kaj praviš?« reče fant začudeno. »Tvoja mati ima majhno hišico in je še celo bolana;
rednjaki. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Matevž Božnik iz Dobrne je prinesel pozdrave dobrnskih mladeničev. Z veseljem smo prihiteli semkaj, ker smo vedeli, da bomo našli tu mladeniče, ki so z nami jednega duha, jedne misli in jednega srca. Lep in obširen govor je zaključil z besedami: Bog čuvaj našo lepo slovensko zemljo! Bog čuvaj slovensko domovino!
G. g. Franc Schreiner iz Dobrne: Mladina slovenska je naš up, če je verna in narodna. Zahvalimo se za mladino, ki prehaja k tujcem. To so večinoma ljudje brez vesti in značaja. Te narodne izdajice mislijo, da jih imajo nasprotniki radi, a to ni resnica. Poslužujejo se jih samo tako dolgo, dokler jih rabijo. Mladeniči, prisezimo danes zvestobo veri in slovenski domovini! Bog živi vrle fante!
Matija Bošnjak iz Braslovč: Ganljivi govori predgovornikov so ma podražili, da še jaz povzamem besedo. Prinašam pozdrave bralnega društva iz Braslovč. Pokažimo se prirediteljem tega shoda hvaležne s tem, da se bomo povsod in vsekdar ravnali po njihovih navodilih. Bodimo zvesti veri in domovini! Marsikater slovenski oče da sina študirati. A ta se mu potem izneveri, ko postane neodvisen ter preide v tabor nasprotnikov. Postane nemškutar ter se obnaša proti očetu kot Absalon proti Davidu. Takih ne bodi več med Slovenci!
Ludovik Šef prinaša pozdrave celjskih mladeničev ter se zahvaljuje prirediteljem shoda.
Shod je trajal od jedne do treh. Vmes med govori so pa vrli tamburaSi udarjali na svoje mile slovenske tamburice. Posebno slovesno je bilo, ko so se govori končali. Tamburaši so zaigrali «Hej Slovani», vsi navzoči mladeniči so se odkrili ter so navdušeno peli zraven. Na to so zapeli mladeniči isto-tako odkriti še lepo pesem «Liepa naša domovina» in g. župan Koren je zaključil shod z navdušenimi živio-klici na pepeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa.
Omeniti mi je, da je pri posameznih govorih bilo velikansko navdušenje, mladeniči so res častno rešili svojo nalogo. Prišlo je tudi nekaj pozdravov.
Odhod.
Na to so bile v cerkvi pete litanije Matere božje. Po litanijah so pa mladeniči odšli ter se odpeljali domov med živahnimi živio-klici. Bil je najlepši red, nasprotniki so mirovali.
sem pač slab človek, da vaju nisem še nič obiskal. Toda če ti je prav, pridem čez par dni. Zdaj te nočem več zadrževati, sicer iz-ostaneš predolgo. Pozdravi mi mater in jim reci, da jim želim, da bi kmalu okrevali. Samo bojim se, da ne mislijo posebno dobro o meni.«
»Bodi brez skrbi, Dragomir«, potolaži g» deklica, »jaz te še preveč hvalim. Zato tudi upam, da ne slišim več o tebi nobene neumnosti.«
»Javno me smeš ošteti, če boš še enkrat o meni kaj slabega slišala«, zagotavlja fant. »Srečno, Jelica! Zdaj pa moram iti, kajti stara klepetalka naju opazuje izza vogla in potem prideš še v slabo ime.«
Krepko stisne deklici roko, dene sekiro na ramo ter odide s hitrimi koraki. Jelica pa hiti k trgovcu, kjer nakupi, kar je potrebovala ter se napoti proti domu. Oči ji žare srčnega veselja in njene ustnice se srečno smehljajo. — »Ona me je uslišala, spreobrnila je njegovo srce«, so šepetale njene ustnice.
»O ti ljuba, zlata devica Marija!«
* *
*
Z veseljem je vsak tujec gledal hišo Vršnikovih. Kakor majhen grad je ležalo lepo
Zborovanje kat. pol. društva kozjanskega
na Prevorju dne 16. avgusta 190B.
Na Prevorju zborovalo je pretečeno nedeljo, dna 16. avgusta katol. polit, društvo za kozjanski okraj. Zbralo se je mnogo ljudstva od vseh strani. Prišli so Kozjani, Pil-štanjčani, potem iz občin Zagorje, Sv. Vid na Planini, posebno pa še je prišlo lepo število vrlih Žasančanov. Predsednik društva otvori zborovanje in g. podpredsednik pozdravi vse navzoče, ki so prišli od blizu in daleč, posebej še g. poslanca Žtčkarja, kateremu da potem besedo. V jedrnatem govoru gospod poslanec poroča o svojem delovanju in o sedanjem brezupnem političnem položaju. Po eno uro trajajočem govoru izrekla se je govorniku prisrčna zahvala in popolno zaupanje. Sledila je na to daljša debata o nameravani prevor3ki cesti, katera je gotovo prepotrebna ne samo za Prevorje, ampak za ves kozjanski okraj.
Sprejele so se na shedu enoglasno sledeče resolucije:
1.	Zborovalci na shodu katol. političnega društva na Prevorju enoglasno sklenejo in prosijo, da se vendar enkrat spravi na dnevni red cesta čez Prevorje in merodajni faktorji naj zato skrbijo, da se ista s pomočjo država in dežde ter okr. odbora kmaiu zgradi in naši poslanci naj se z vso močjo za zgradbo iste potegnejo.
2.	Zbrani zborovalci pričakujejo od okrajnega odbora Šmarje, kot slovenskega zastopstva, da jih vendar podpira, ter enkrat de-finitivno sklene, da sprejme trasiranje, gradnjo in poznejše oskrbovanje te ceste od kozjanske meje v šmarskem okraju.
3.	Obžalujemo piemeSčenje g. okrajnega glavarja Vistarimja in to navzlic prošnjam skoro vseh občin kozjanskega okraja in obžalujemo to tembolj, ker je bojda to povzročila le peščica brežiških Nemcev.
4.	Obsojamo ustanovitev nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru, ker je iasno, da bo isto le za ponemčevanje Spodnje Štajerske in bo slovensko učiteljstvo le škodo trpelo.
5.	Sedanja vlada ne zasluži nobenega zaupanja Slovencev, ker nima srca za Slovence, kar kaže posebno s tem, da nam nastavlja uradnike, katerih mi ne razumemo oni pa ne nas, ker ne znajo slovenski. Zato mi Slovenci zahtevamo od vlade, da nam nastavlja slovenščine zmožne uradnike, kateri imajo srce za naše ljudstvo in so iz naroda in za narod.
zidano poslopje med sadnim drevjem, med katerim so je svetil bel zid. Tudi grič, ki se dviga za poslopjem je posajen s sadnim drevjem.
Okoli hiše in gospodarskega poslopja je povsod snažno pometeno in okusno prirejeno, kamor pogleda oko.
Nekega lepega poletnega večera — nekoliko tednov po dogodkih, katere smo zgoraj popisali — sedt l je na klopi debel mož z rudečim obrazom, raz katerega je sevala sama dobrosrčnost. Kadil je majhno pipico ter počasi spuščal oblake dima v zrak. Gledal je za njimi, kako so se počasi dvigali vedno višje in višje ter slednjič izginili v sinjem zraku. Večerno solnce se je ravno nagibalo proti zatonu ter zlatilo s svojimi žarki bližnje gore.
Medtem stopi na prag hiše ženica prijaznega obraza, gre počasi h klopi ter se vsede k možu: »Ali ne greš v sobo, Božidar?« ga vpraša. »Jaz mislim, da je že zale zunaj prehladno. Č9 se izpostaviš večernemu hladu, te bods zopet trgalo po nogi.«
(Dalje sledi.)
6.	Ker so na Spod. Štajerskem na železnicah sami nemški napisi in uslužbenci kličejo le nemška imena na postajah, zato tirjamo, da se v bodoče naredijo dvojezični napisi na postajah in se izklicujejo imena postaj v obeh jezikih.
7.	Glede na dejstvo, da se nas Slovence in naše težnje v Gradcu popolnoma prezira in da se dela le na ponemčevanje Sp. Štaj., sliši se enoglasen klic vseh zborovalcev: »Proč od Gradca«.
8.	Prebivalci severnega dela kozjanskega okraja proti šmarski meji so zadnji čas v vednem strahu pred tatovi in roparji, ki se posebno po noči okolu klatijo; zato naj se prosi deželno brambovsko ministrstvo, da se ustanovi orožniška postaja v Loki okrej Šmarje, ker med Šmarjem in Kozjem, toraj kakih 7 ur, ni nobene orožniške postaje.
Predsednik se spomhi k sklepu presvitl. cesarja, ki obhaja svoj rojstni dan in pozdravlja novega sv. Očeta Pija X. ter povabi zbrane, da jima zakličejo gromoviti »živio«.
Naše trgovinske razmere.
Splošna žalibog je resnica, da naše kmet-sko ljudstvo zadnja desetletja čedalje bolj ubožava in hira. Vzrokov za to je več, kakor čedalje večja draginja dela, slabe letine, visoke cenitve zemljišč ob izročitvi teh naslednikom in še mnogo, mnogo drugih težav, katere skoro dan za dnevom zadevajo kmeta. Toda to še ni vse, kar ga pokončava, še več mu škoduje nekaj, kar sicer težko čuti, pa malokateri ve izvora temu, to so namreč naše slabe trgovinske razmere. In o teh hočem povedati danes nekaj pojasnil in priporočiti par nasvetov.
Znano je menda že po celem svetu, da kjer se žid naseli, molze in izsesava ljudstvo. Marsikdo, ki ne pogleda daleč od rojstnega praga, bode morebiti vzdihnil: hvala Bogu, pri nas pa ni še veliko teh pijavk! Toda kako se motimo, akn tako mislimo, dokažem v kratkih besedah. Žulibog je še tudi pri nas resnica, da je skoro vsa večja trgovina od židov odvisna!
Poglejmo bolj natanko. Odkod dobiva naš kmet denar? Skoro vsak redi kak rep domače živine, katero ob svojem času žene na prodaj. Kdo pa je na naših sejmih sedsj najbolj mogočen kupec? Gotovo žid s svojimi mešetarji, kateri kar narekuje ceno živini, ne brigaje se za kako konkurenco, ker je — ni!
Kam ima svoj tok naša lesna trgovina ? Večinoma za Dravo na Ogrsko in še dalje. Tam se je že pred kakim pol stoletjem uta-boril žid, kateri ima s svojim društvom monopol nad celo lesno kupčijo. Le malo jih je še, ki si upajo mimo njega s svojim blagom. Iz prejšnih mešetarjev so postali ondotni židje bogataši-milijonarji!
Kako pa naši kmetje z žitom? To pa je Se slabeje, ker tudi na to kupčijo preži žid, vsaj okoli Ptuja je dosti takih židovskih mrež nastavljenih.
Enako je tudi z vinom. Prav dobra kapljica se začasa dobi od vinorejcev, katera potem pod drugim imenom slovi po svetu in polni žepe barantačev, medtem ko naš vinorejec žalostno tolče^svojo revščino doma, ne sanjaje že več o tem, kakšna je bila kapljica lani.j
In tako bi lahko našteval še več primerov, kako so se že zagrizli židje v našo trgovino. Kdor je toliko drzen, da se jim skuša ustaviti s konkurenco, je navadno izgubljen, ker židovska brezobzirnost v tem ne pozna nobene meje! Zato pa so že skoro popolnoma utihnili domači trgovci in prekupci, vedoči iz skušnje, da delajo s tem le v svojo škodo.
Ali temu ni več pomoči? Mi mislimo, da naše ljudstvo še ni tako izmolzeno, da bi se ne moglo postaviti na lastne noge. To seveda skupno z združenimi močmi. V to pa je nam pred vsem treba podjetnosti in skup-
nega delovanja. V to naj mi bode dovoljeu prvi nasvet.
Kakor mnogim znano, cveli so ob svojem času lesni sejmi v Ptuju. Ti so se do danes sicer še ohranili, toda prave živahnosti radi znanih vzrokov ni več. Pohorci in Korošci sicer še pripeljejo dosti lesnega blaga, ali store to, kakor da bi šii na igro, brez vsake gctovosti na vspeh. Ako ni dosti kupcev, ali le ti so ubogi, zgodi se često, da se morajo na sejmu dolgo muditi, nazadnje pa še v izgubo blago prodajati. Nasproti pa mo-rajoJDolinci večkrat pogrešati potrebnega lesa, ker razun ob sejmih ga drugod ni dobiti nego pri zidu. Ta pa molze oboje, prodajalce kot kupce lesa. Prav kratke pameti je gotovo vsak, kdor se zanaša na dobro kupčijo z židom.
Da se tem nadlogam pride v okom, skrajni čas bi bil ustanoviti nekako središče naše trgovine, kar bi bila novoustanovljena »trgovinska zadruga« s sedežem v Ptuju. Ona, dobro organizovana, bi lahko potegnila na se in združila vse naša moči in posredovala v vseh trgovskih zadevah med nami. K njej bi lahko pristopili vsi naši neodvisni in zavedni kmetje ter v kupčijskih rečeh šli drug drugemu na roko. Napraviti bi si morala »Zadruga« skladišče raznih naših pridelkov, tako, da bi lahko odjemala in prodajala vsakovrstne naše pridelke in med druge rojake spravila v denar. Po njej bi lahko zvedeli gorjanci, kakšnega lesnega blaga naj pripeljejo in po kakšni ceni, nasproti bi pa tudi »dolinci« vedeli lažje izpečavati svoje zrnjo in vino. Tako bi »Zadruga« marsikdaj tržila z menjalno kupčijo, brez velikega kapitala.
Ko bi se to enkrat uresničilo, nastopila bi — kar bi bil moj drugi svet — »Zadtuga« kot posredovalnica za pošiljanje našega blaga v daljno tujino. Ondi na daljnih trgih bi se morda našla našim pridelkom vse drugačna cena, nego jo imamo sedaj doma, ko pitamo znane pijavke. Vsaj razne poizvedbe pričajo o tem, da smo mi v denarnih zadregah večkrat edino le radi tega, ker dobička naših pridelkov mi le malo okušamo.
Dragi bratje Slovenci, zlasti vi tovariši kmetje! Napisal sem t3 vrste vam v premislek s prošnjo, da bi se odzvali v ljubem »Gospodarju« in povedali o važnem tem vprašanju svoje mnenje. Upati je, ako se združimo, da storimo v tej stvari za nas in naše ljudstvo mnogo več nego vsi drugi napori za naše blagostanje. Stopimo na lastne noge, videvši, da od drugod zastonj pričakujemo pomoči. Na svidenje v tem smislu!
Kmet s Pohorja.
Politični ogled.
Okupacija Bosne in Ercegovine. V Ljubljani so zadnjo nedeljo udeleženci bojev pri okupaciji Bosne in Ercegovine slovesno obhajali 25 letnico teh bojev. Naši slovenski spodnještajerski bojevniki pri okupaciji pa so 25 letnico zaspali, ka-li?
Dvorni svetnik Šnklje je imel dne 13. t. m. v Ljubljani kandidatni govor, v katerem se je izrazil tudi o kmetskem vprašanju. On bo glasoval v državni zbornici le za tako pogodbo z Ogrsko, v kateri so varovane zahteve naše državne polovice in zlasti zahteve naših kmetov. Izrazil se je za prisilno deželno zavarovanje proti požarom in proti toči in za državno zavarovanje živine ter tudi za zavarovanje poljedelskih delavcev za slučaj starosti in onemoglosti.
Shod češke kmetske stranke se je vršil dne 16. t. mes. v Pardubicah in se je sprejelo na njem več za kmete koristnih sklepov. Med drugim se je tudi zahtevalo, naj se uvede enoten kilometerski tarif ter znižajo železniški tarifi za kmetijske izdelke.
Presvitli cesar se mudi na Ogrskem, da se sestavi novo ministrstvo. Ministrstvo
grofa Khuen Hedervayja še bo opravljalo državne posle, dokler ni novo ministrstvi sestavljeno.
Dogodki v Makedoniji. Nikakega dvoma ni več, da se zmedene razmere na Balkanu ne bodo mogle več poravnati mirnim potom. Le z velikim naporom se še tišči k tlom plamen, ki grozi vsak čas vzplapolati po celem polotoku. Ne le v Makedoniji in Albaniji, tudi v Srbiji in Bolgariji je že začelo nevarno vreti. V okrajih Solun in Monastir je klanje in požiganje na dnevnem redu.
Dopisi.
Polje pri Kozjem. Polje je lepa, majhna župnija za Sotlo v kozjanski dekaniji. V tej fari pastiruje že nad 33. let veleč. g. Martin Kragl, ki je obhajal v sredo, dna 29. julija svojo zlato sv. mašo. Bedko je to slovesnost doživeti 50 let v težavni in naporni duhovni službi. — Naša škofija je letos srečna, da ima na novo 4 gospode zlatomašnike. — Poljski župljani storili so vse, da bi svojemu priljubljenemu gospodu ta izvanredni dan tem večje veselje pripravili. Pridne roke pletle so že več mesecev lepe vence, s katerimi so bila preprežena vas Polje, cerkev in župnišče, veličastni maji pa so kipeli proti nebu z različnimi zastavami, največ slovenskimi trobojnicami.
Na predvečer zlate sv. maše priredili so farani bakljado z godbo. Marsikoga je do solz ganilo videti, pomikati se v prvi temi na stotine lučic in lampijonov proti župnišču od Goleče ve hiše; po hribčekih pa so žareli kresovi in streljanje je oznanjevalo daleč na okrog, tje doli v hrvaško Zagorje veselje Poljancev. Vsa dolga vrsta vstavi se pred župniščem, kjer je pričakoval sivi starček — jubilant z nekaterimi že došlimi gospodi gosti bakljado. V imenu obeh občin, torej cele fare, pozdravi gospoda zlatomašnika načelnik okr. odbora Kozje in župana iz Lastnič ter Sedlarjevo izročita lepo diplomo častnega ob-čanstva. Solza je zalesketala v očesu jubi-larjevem in ginjenim srcem zahvali se za vse, kar je že prejel v Polji preje in tudi sedaj. Nato se vžge bengalična luč in po zraku in med ljudmi švigajo sem in tje »žabe« t. j. s smodnikom napolnjen in zavit papir. Od začetka je bilo veliko strahu, a pozneje veliko smeha, ko so ljudje spoznali, da ni nobene nevarnosti. Ta večer ostane gotovo nepozabljen vsakemu navzočih.
Drugo jutro, dne 29. julija privrelo je ogromno število ljudstva in 42 duhovnih so-bratov, med njimi 5 gospodov iz Hrvaške.
V spremstvu teh podal se je gospod jubilant ob 10. uri v cerkev, s palico in prekrasnim šopkom, dar gospe Gelingsheim iz Kozjega. Pod slavolokom pri župnišču izročila je dekanijska duhovščina po prečast. gospodu kanoniku adreso-čestitko, krasno delo Cirilo ve tiskarne ter pozdravijo gospoda jubilanta šolar, šolarica, gospod nadučitelj in posebno prisrečno mladenič in dekle. Lepa je bila vrsta belo oblečenih deklet in poveličevali so vhod v cerkev tudi vrli ognjegasci iz Št. Petra in njih dični vodja g. dr. Mirko Crkvenao. Cerkveni govor imel je stari prijatelj gospoda zlatomašnika duh. svetov, g. Jožef Tombah, župnik šentpeterski. Koncem pridige prebral je prav razločno res prekrasno pohvalno pismo, katero so poslali naš pre-vzvišeni knez in škof in v katerem se naštevajo obilne zasluge jubilarjeve, za katere se imenuje kn. šk. duhovnim svetovalcem. Z močnim glasom je potem pel gospod jubilar svojo zlato sv. mašo. Po sv. maši izročila se je slavljencu še diploma častnega občanstva vrlega narodnega trga Sevnice, rojstnega kraja jubilantovega.
Kosilo se je vršilo v lepo okinčanem, blizu župnišča postavljenem šotorčku. Vdele-žilo se je istega do 60 oseb. Slavljenec je znan ¡daleč na okrog zaradi svoje gostoljubnosti, a ta dan je imel vse shrambe odprte.
Bilo je mnogo veselja. Običajnih napitnic ni manjkalo; dobil jih je seveda največ gospod zlatomašnik, kateremu tudi mi kličemo besede, ki so stale na jednem slavoloku: »Kar danes je 2lato, postani Se biserno«.
Bazne stvari.
Iz domačih krajev.
Ljudski shod na Spod. Polskavi se
vrfii v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. v gostilni gosp. Drag. Hrastnika. Poročata gg. poslanca R o b i č in R o š k a r. Zakaj zahtevamo narodne šole? govori g. dr. Vekoslav Kukovec. Po zborovati ju prosta zabava, pri kateri sodeluje slovenjebistriško pevsko dru3tvo. Kmetje, vdeležite se polnoštevilno tega važnega shoda! Shod se vrši ob vsakem vremenu.
Politični shod v Hotinjivasi pri Maribora se priredi dne 30. avg. pri gosp. Francu Primecu. Slivničani in sosedi, agiti-rajte za shod, da bo vdeležba velika!
Politično zborovanje pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo. Katoliško slovensko politično druStvo »Sloga« v Ormožu priredi dne 30. avgusta 1903 ob 3. uri popoldne pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo v gostilni g. Alojzija DolinSek občni zbor, kjer bodeta poročala naSa poslanca gg. dr. Miroslav P1 o j o svojem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju in Ivan Kočevar o deželnem zboru. Zadnji bode tudi govoril o gospodarstvu. — Slovenci! Prvokrat zboruje druStvo »Sloga« v tem lepem kraju! Pridite v mnogobrojnem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se zanimate za svoje politične in gospodarske težnje. Pritisk na nas narodni obstanek je velikanski in treba se bo postaviti javno in glasno v bran zoper krSenje naSih pravic. — Odbor društva »Sloga«.
Shod na Majšperku pri Ptuju. Volilni shod se je doe 16. avg. vršil v navzočnosti poslancev dr. Ploja in dr. Jurtele. Prvi je obrazložil posledice svojedobne nemške in čeSke obstrukcije ter pomen vseh zakonov, katere je državni zbor sklenil v teku časa. Dr. Jurtela je v svojem govoru protestiral zoper perhdno postopanje nemških časnikov, kateri dolže slovenske poslance, da na volilnih shodih zoper Nemce hujskajo in na nemški narod zabavljajo, da bi Nemci nas dolžili, da oni prinašajo za nas žrtve. Opozarjal je volilce, da smo morali Slovenci leta in leta plačevati, ko so se reke, hudourniki in potoki med štajerskimi Nemci uravnavali in zajezo-vali; da Slovenci plačujemo za razne srednje in visoke šole, da tega denarja ne dobimo nič nazaj, pač pa bode moral med nami vsak posestnik vinograda, če ga izjemoma zadene milost, da dobi nekaj kron brezobrestnega posojila, to posojilo točno vrniti. Dalje je ta poslanec povdarjal potrebo napredka na gospodarskem in narodnem polju, primerne izobrazbe kmečkih sinov za svoj bodoči stan, naglašal potrebo in pomen kmečkih zadrug. Končno je g. dr. Jurtela omenjal krivice volilnega reda za deželni zbor, da je v tem skrbljeno le za mesta in trge ter velike posestnike, nikakor pa ne za kmečke občine, da je treba misliti na volilno reformo, občno in enako volilno pravico. Volilci so izrekli poslancema po posestniku Plober in županu TurkuS zaupanje ter so se sprejele soglasno nekatere resolucije. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Letos se v mariborskem okraju posebno gibljejo Slovenci, naj ptujski okraj ne zaostane.
Mariborske novice. V sredo, dne 12. avg. je stal 37 letni, oženjeni slikarski po-
močnik Janez Caf pri železničnem mostu ter opazoval delavce, ki so v bližini most popravljali. Cafa je prijela naenkrat božjast ter se je skotal po strmem obrežju v Dravo. Pri mestni klavnici ga je opazil čevljarski pomočnik Franc Šalkovič, kateri je skočil v vodo ter potegnil potapljajočega na suho. Cafa so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je kmalu okreval. — Mariborsko dirkalsko društvo priredi dne 6. in 8. septem. dirko na Tezni povodom dvajsetletnice svojega obstanka. — Predrzno je varal 49 letni Janez Zorko, viničar v Št. Jakobu v Slov. gor. tu-kajšne fijakarje. PriSel je v Maribor ter naročil več fijakarjem, da naj gredo po gospodo v okolici. Imenoval je takšna imena, da so mu verjeli; dali so mu še celo nagrado. Prevarani so se vrnili, ko niso nikogar našli ter naznanili celo stvar sodniji. Zorko je že pod ključem. — V Gradcu je umrl 16. avgusta nekdanji mariborski veletržec Avg. Schrofl v 50. letu svoje starosti. — Na tukajšni sadje-in vinorejski Soli se je zaključilo leto dne 13. t. mes. Učencev je bilo 44 in sicer Nemcev 16, Slovencev 27 in 1 Srbobrvat.
Poročil se je ljutomerski rojak gosp. Anton Novak, c. kr. sodni kanclist v Senožečah na Kranjskem, z gospico Angelico Može.
Pohvalno priznanje je izrekel deželni Šolski svet nadučitelju v Svetinjah pri Ormožu, g. Mihaelu Vauhnik, za neumorno in plodonosno delovanje v Šolskem vrtu oziroma v drevoreji. Istočasno se mu je izrekla zahvala za vzorno delovanje kot učitelj in kot ud kraj. Sol. sveta od ormožkega okrajnega Šolskega sveta.
Cesar je pomilostil povodom svojega rojstnega dne 64 jetnikov. Od teh pripadajo na mariborsko kaznilnico trije kaznjenci.
Tako je prav! Odvetnik dr. Brejc, ki se je preselil pred kratkim iz Ljubljane v Celovec, je izjavil pri dežela, sodišču v Celovcu, da bode pri vseh obravnavah vedno le slovenski govoril in tudi na nemška vprašanja le sbvenski odgovarjal. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen . . .!
Strela je ubila v Starinovivasi pri Ljutomeru 18 letno posestaikovo hči Franči-ško Majcen, ki je zvonila proti nevihti v kapelici. Drugi deklici, ki je stala v kapelici, se ni nič zgodilo.
Toča. Iz Št. Lenarta v Slov. goricah se nam poroča, da je minoli četrtek dne 13. t. m. močno upostošila toča polja in vinograde. Okoli 4. ure popoldne je nastala nevihta, ki je prinesla točo debelo kakor kurje jajce. Še celo opeka na strehah je pobita. Mnogo ptičev je ležalo ubitih na tleh. Več kot dvajset let ni bila pri nas taka nevihta. — Iz Sv. R u-p e r t a v Slov. gor. Se se nam posebej poroča: Dne 13. avgusta ob 4. uri popoldne nas je obiskala strašno huda toča. Najstarejši ljudje ne pomnijo take toče. Šest minut je padala tako grozno, da nam je vse strehe pobila, ki so z opeko pokrite. Pri vsej nesreči so vendar srečni še tisti, ki imajo slamnate strehe. — Kdor ni videl in sliSal, kako je to pokalo in pobijalo, si niti ne more prav predstavljati teh groznih trenutkov. Najbolj zadete so občine: Spodnja in Gornja Voličina in vas Šetarjeva. Mislim, da ni pretirano, ako rečem, da je samo na strehah škode 8.000 K. Iz tega pa lahko sam sklepaš, dragi bralec, kakSni so potem naši sadonosniki, njive, gorice in travniki! Res, ubogi kmet! — Tudi od Sv. Bolfanka v Slov. gor. se nam poroča o strašni nevihti, 13. t. mes. Toča je padala debela kakor laški orehi, toda hvala Bogu ne preveliko. — Dne 13. t. m. proti večeru razsajala je okoli Nove cerkve pri Celju huda toča, ki je povzročila precej Škode.
Ogenj. V Leskovcu pri Grešnovcu je do tal zgorela 3. t. m. hiša in gospodarsko poslopje posestnice Terezije Ernecl. Sumi se, da je zažgal neki tuji mož, ki je ležal na podstrešju v senu in katerega je posestnica napodila. — Dne 10. t. m. okoli 1. ure po noči je začela goreti hisa in gospodarsko
poslopje Jurija Leskovar. po dom. Čunder v Gornji L o ž n i c i. Živino in nekaj pohištva so rešili, vse drugo je uničil ogenj. — V noči od 10. na 11. avgusta je treščilo v J e 1 o v c u pri Makolah v prazno viničarsko hišo, katera je popolnoma pogorela.
Krava je bila ukradena na sejmu v Mariboru v torek dne 11. t. m. posestniku Jožefu Zajko iz Kostrivnice pri Ptuju. Krava je stara 8 let, rudeče lisasta in ima en rog naravnost, drugega pa nazaj zraščenega.
Iz Slovenskih goric. Spodnještajerski, nam nasprotni listi, sevedaJv prvi vrsti »Šta-jerc«, kvasijo zadnji čas Se venomer o zadnjem mladeniskem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. gor., kateri je vse spodnještajerske, od Slovencev živeče nemskutarje spravil v grozno nervoznost, ker smo sa od takrat začeli malo resneje poprijemati nam edinega pripomočka »Svoji k svojim«. Seveda bi radi sedaj naše zborovanje pred svetom popolnoma počrnili s svojimi patentiranimi lažmi, zato ne nehajo kričati, kakšni poboji so se vršili od naše narodne strani. Pa seveda ne morejo trditve niti v jednem slučaju dokazati, niti tega ne, da bi vsaj eden od naših storil kako kaznjivo dejanje. Pač pa se je zadnji teden pralo umazano lenarčko nemčursko dejanje, katero je vprizoril vodja nemškutarskih izgrednikov mizar Franc Senekovič, kateri je obsojen na dva meseca ječe ter 52 K globe radi telesne poškodbe, ker je po starogrmanski kulturi s kamenjem napadal posamezno domu se vračajoče zborovalce- mladeniče. Ali slišiš, »Šta-jerc«, tudi to poročaj! Dragi sotovariši, slovenski mladeniči! Ne ustrašimo se nemškutarskih napadov, ker ravno ti značijo, da smo na pravi poti. Gorje nam, ako bi nas nemškutarji po svojih listih hvalili. Zapomnimo si pa za vedno, s kako prijaznostjo so nas nemčurski tržani sprejeli v Št. Lenartu in pri Sv. Trojici. V prvi vrsti ne smemo pozabiti na Trojičane, posebno na trgovca Goloba ter drugih. Le edino g. Friš se nam je pokazal očitno naklonjenega. Pri Sv. Lenartu pa, kakor znano, je posebno župan in trgovec Sedminek imel mnogo posla, da je svojih 5 ognjegascev spravil skupaj nad naSe mirne zborovalce. Iz vseh gostiln so se čuli izzivajoči klici razun naSe narodne in Aublnove gostilne. Zapomnite si to, prihodnjič ne pozabimo obiskati izborne Poličeve gostilne ter šaljivega trgovca Dimnika! — Goricopoljski.
Celjska „Domovina". Piše se nam: Celjska «Domovina» je v št. 62. posvetila uvodni članek: «NaSim mladeniškim shodom». Ko sem istega prebral, sem listu Se enkrat na čelo pogledal, kako da se zove, kajti menil sem, da more tako nesramen članek prinesti samo — «Štajerc». «Domovina», tako zaslepljena si toraj postala, da hočeš ovirati velikansko narodno gibanje, ki se pojavlja na mladeniSkih shodih? Iz članka se vidi, da so «Domovini» dejanske razmere popolnoma neznane. Ali je njeno uredništvo tako kratkovidno ali tako leno, da se o njih noče poučiti, ne bomo preiskovali. Člankar blebeta, da so «činitelji, ki so se postavili temu gibanju na čelo», pometali mladeniške zveze v eno bisago s cerkvenimi bratovščinami. Neumnost! O cerkvenih bratovščinah se ni govorilo na nobenem shodu, nje ustanovljati je zaradi enotne organizacije edino mogoče na posameznih župnijah, ne pa na shodih, kamor prihajajo mladeniči iz različnih, oddaljenih krajev. Mladeniški shodi imajo plemeniti in vzvišeni namen, utrditi versko in narodno prepričanje. Obojno! Kajti obojno ima krutih sovražnikov v obilici; tiste pozna brezdvomno tudi člankar; enim, (že ve katerim), morebiti na tihem bratsko roko stiska. Z ozirom na tak smoter je bila dosedaj na shodih povsod cerkvena slovesnost in potem javen shod, pri katerem so mladeniški govorniki v vznesenih besedah dali duška svojim narodnim čutilom ter s o vnemali z ognjevitim povdarjanjem k narodni navdušenosti slovensko mladino. To bi bil člankar lahko povsod slišal,
20. augusta 1903.
SLOVENSKI GOSPODA«.
ako bi bil priSel na shod, in sicer prišel o pravem času, ne Se le tako — «po obedu», kakor zastran petrovškega shoda sam prizna. Da je bil kateri mladenič s shodom v Št. Lenartu nezadovoljen, je pač ob sebi umevno, ker je shod nemčurska sodrga tako grdo napala. Ali so pa tega oni «činitelji» krivi? Isti so pri tem tako nedolžni, kakor celjski narodni voditelji pri sokolskih slavnostih, pri katerih je kri tekla in od kojih se slovenski in češki vdeleženci tudi niso ukaje poslavljali, ker so njim glave krvavele. Kako se »Domovina« zlobno zavijati uči, kaže v št. 64, ko poroča, da je bilo v Petrovčah število vdeležencev — 200 do 300. Urednik, pojdite no ob priložnosti v Petrovče, saj nimate daleč, m si oglejte cerkev, ki je]bila ob shodu, akoravno [obsega do 2500 oseb, natlačeno polna in zunaj še oblegana od stotin tistih, ki v njej niso mogli prostora dobiti, in to so bili v veliki večini sami mladeniči, kajti ženske so v cerkvi le malo prostora na desni zavzele. Nadalje si oglejte tisti prostor »pod lipo«, ki je bil pri zborovanju tako poln v celem obsegu še daleč doli po Jcesti, da v bližino odra ^i bilo mogoče priti. Točno ob 3. uri se je pa zborovvnje zaključilo, kar se je moralo zgoditi in kar je eden od »či-niteljev« odločno zahteval, da mladeničem iz gornje savinske in šaleške doline ter iz bistriškega, konjiškega in laškega o-kraja ni bilo treba v pozni noči domu hoditi. »Domovina« se pritožuje, da ni dobila nobenega obvestila, da se shod vrši. Urednik, ali nič ne čitate časnikov? V »Naš. Domu«, ki najbolj neti mladeniško gibanje, je bil shod večkrat naznanjen. Osebno pa ni bil n i k d o povabljen. Da oni »činitelji« Vas niso posebej vabili ter si niti Vašega blagohotnega dovoljenja niso izprosili, je bilo za nje seve zelo neprevidno, kajti — odtod izvira Vaša mržnja proti shodu sploh, tu menda tiči vzrok Vaše besne jeze; drugače si iste ne moremo razlagati, razun če se hočete «časom ^pobratiti s »Štajercem« ali pa na Štajersko uvesti bratomorni boj po vzgledu — »Slov. Naroda«. Ako je pa to Vaša nova struja, povejte! Potem bomo pa jasno o tem govorili — tudi na mlade-niških shodih. Zaradi užaljene častila-komnosti ni treba pisati uvodnih člankov, ni treba ovirati nadepolnega in vele-pomenljivega gibanja med krščansko in s 1 o v e n s k o • n a r o d n o mislečimi mladeniči, ni treba brez-miselno in hudomušno rušiti narodne discipline! — R. S.
Na mladeniški shod v Petrovčah je prišlo več brzojavov, katere priobčimo prihodnjič.
Sv. Križ na Murskem poljn. Tukaj -Sni trgovec Nemec Honigmann bo kmalu opustil svojo trgovino. Ne mislite pa, da je postal siromak. Kaj še! Njegov prednik, ki je ustanovil tu trgovino, je prišel sem s krošnjo na rami. S slovenskimi žulji pa je obogatela družina tako, da zida zdaj v Ljutomeru palače. Križevski Honigmann sicer ni delal javno proti Slovencem pri Sv. Križu, [to se mu mora priznati, vendar ga ljudstvo ni maralo več, ko je videlo, kako dela brat v Ljutomeru proti Slovencem in ko je dobilo druge trgovce-domačine. Zato bo opustil trgovino. Namestu tega pa si je napravil v Lukavcih tovarno za opeko, v kateri bi si Slovenci zase lahko delali denar, ne pa da bodo zdaj delali zopet tlako tujcu, ki jih bo vladal iz svoje palače v Ljutomeru. Slovenska podjetnost in narodna samozavest, kje si?
Konkurz je napovedal trgovec Julij Schmidt v Pilštanju. Konkurzni komisar je g. notar Barle v Kozjem.
Nesreča. Posestnika Prezata sin v MoS-kajncih je našel doma steklenico in ker je mislil, da je v nji žganje, privoščil si ga je eden požirek. Toda spekel se je grozno, ker je bila v steklenici očetova kislina. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ptuj.
Slovenska realka v Idriji, štajerski Slovenci ne moremo agitirati za obisk realke
v Mariboru, ker je nemška in ker nas skušnja uči, da se slovenski dijaki vsled tam vladajočih razmer skoraj vsi brez izjeme po-nemčurijo. Vendar pa je nujno potrebno, da začnejo tudi štajerski Slovenci skrbeti za razumništvo z realčno izobrazbo, kajti že sedaj jo težko pogrešamo pri naših narodnogospodarskih prizadevanjih. Opozarjamo torej rodoljube na realko v Idriji, ki je slovenska, in kjer se ni treba bati, da bi se slovenski dijaki izneverili slovenski narodnosti.
Razglednico s sliko novega papeža je založil g. Bahovec, knjigotržec v Ljubljani. Komad stane 10 v.
Lopovstvo. Pri cinkarni blizu Teharjev je dne 14. avg. priletel kamen v brzovlak, ki vozi okoli pol 12. uri ponoči. Kamen je poškodoval neko gospo ter razbil okno.
Iz Majšperga. Krajni šolski sv6t je v svoji seji dne 9. avgusta t. 1. ednoglasno sklenil: Izreka se g. Simon Kropej-u, nad-učitelju, kateri je 31. julija t. 1. stopil v stalni pokoj, pohvalno priznanje za njegovo neutrudljivo delovanje, katero je dolge leta vodil na tukajšnji šoli za izobrazbo otrok. Omenja se, da je temu gospodu vedno bilo pri srcu, da bi njegovi učenci bili izobraženi v vseh šolskih predmetih. Bil je tudi občinski tajnik in več let tudi odbornik, vedel je marsikaj dobrega svetovati pri občinskih sejah. Tudi za božjo čast je bil vnet, ker je še sedaj organist. Vsegamogočni naj mu toraj še podeli mnogo let uživati zasluženo pokojnino med svojimi dragimi.
Zavrč v Halozah. Utonil se je dne 19. julija pri kopanju v Dravi mladenič Jakob Žaiderič iz Gorenjskega vrha, čegar truplo so pozneje našli na Hrvaškem. Bil je prijatelj «Štajerca». — Tat je dne 10. avgusta, ko ni bilo nikogar doma, prišel v hišo Jožef Veseliča, gostilničarja v Turškem vrhu, ulomil omare in predale ter si prisvojil nekaj čez 90 K denarja, dve žepni uri, okoli 40 smodk in nekoliko tobaka. G. uzmovič se noče objaviti, čeravno mu domači lepo nagrado obljubujejo.
Romarski vlak na Brezje. Na mnogotera vprašanja, ki so prišla od različnih strani, ali bo šel letos poseben romarski vlak na Brezje k Mariji Pom8gaj, odgovarjamo, da se letos, v kolikor je nam znano, skupen vlak ne bQ.de priredil.
Crešnice pri Vojniku. Dne 13. avg. popoldne je prihrumela med hudo nevihto debela toča. Škoda na sadju, vinogradih, ovsu, turšici itd. je silno velika. — Strela je med nevihto užgala Kovačev pod na Kamni gori. — Pred tremi leti, lani in letos toča, tri leta mraz, občinskih doklad 176 %' — Med otroci vlada oslovski kašelj, da je šola zaprta že od 4. julija.
Kozjanska mlada posojilnica. Letošnjo spomlad osnovali smo v Kozjem posojilnico, katera je popolnoma v varnih rokah. V začetku obrestovala je hranilne vloge po 4Va %i a sedaj je načelništvo sklenilo obrestovati iste po 5 %, kar pač malokatera posojilnica stori. — Slovenci kozjanskega okraja, vlagajte torej radi v ta novi zavod svoje prihranjene vinarje, posebno vi, ki imate svoje denarje po tujih denarnih zavodih in se vam tam ne obrestuje po 5 %• Tako bomo mogli tudi mi posojevati potrebnim prošnjikom, katerih se vedno več oglaša. Ne pozabite, da je posojilnica s tem namenom osnovana, da se reši tukajšnje ljudstvo iz rok onih, kateri tirjajo prevelike obresti in zraven teh še jim morate delati različno tlako.
Ulom v Trbovljah. Dne 9. t. m. po noči je bilo v Trbovljah ulomljeno v pisarno cementne tovarne in je tat odnesel okoli 50 K. Sumljiv tatvine je bil pisar Fr. Jakup, ki je bil po tatvini pobegnil iz Trbovelj. V nedeljo 16. t. mes. ga je policija zasačila v Ljubljani in ga aretovala. Odgnali so ga k okrož. sodišču v Celje.
Loka pri Zidanem mostu. Pretekli mesec je umrl mlad fant, Franc Perdih v 21. letu svoje starosti. Razkraspal si je z nohtom mali mozolček na ustnicah in potem si je zažgal cigareto. Strup iz nje je prišel
v rano, kri se je zastrupila in mladenič je v par dnevih v groznih bolečinah umrl. Naj si mladeniči to dobro zapomnijo in nepotrebno kadenje cigaretelnov rajše opustijo.
—	Od nas gre zelo veliko moških in mladeniče v v Ameriko. Baje tam priletijo vsakemu pečeni golobi v usta in vsak golob že prinese v kljunu nož in vilice, da si ga vsakdo lahko razreže. Tudi dvema fantoma, ki še vojaščine nista prosta, se je posrečilo tje popihati. Tretji je tudi poskušal, a že na Zidanem mostu so ga ustavili. Pogum ga vseeno no zapusti in še enkrat poskusi, pa v Ljubljani so ga vjeli, vročo kri pri «ričetu» ohladili in ga nazaj poslali. Sedaj vsaj imamo enega «Amerikanca», čeprav je samo do Liubljane prišel. — V četrtek je utonil v Rimskih toplicah pri kopanju v Savinji 9 letni sin amerikanskega pisatelja John Jay Chapman, ki se je tam v toplicah mudil. Mrtvo truplo so našli v Bričah nasproti oljnati tovarni in so ga pripeljali v mrtvašnico v Loko. Bil je protestantovske vere. Mrtvaški ogled je izvršil okrajni zdravnik Keppa, potem so truplo v rakev zalotali in ga pošljejo v Milan v krematorij (posebna peč za sežiganje mrličev), kjer ga bodo sežgali, in nesrečni stariši si bodo peljali v Ameriko, namesto svojega sina, lončeno posodo z nekaj pepela. — Te dni so vjeli na Dunaju vodjo cele trupe roparjav, ki je v 12. okraju izvršila celo vrsto predrznih napadov, tatvin in ropov. Ta vodja je 23 let star, po imenu Anton Tovornik, in je bil rojen v Majlandu naproti Zidanega mosta.
—	Imamo pri nas letos tudi nekaj letovičar-jev. Saj lepi kraj bi si jih zaslužil še več, samo manjka nam železnične postaje, ki bi jim prihod storila lažji in prijetnejši.
Sevnica ob Savi. V prijaznem trgu Sevnici ob Savi so se 1. 1901. združili požrtvovalni mladinoljubi ter ustanovili za zimske mesece kuhinjo za uboge učence. Z veliko zadovoljnostjo se ozirajo sedaj ustanovitelji nazaj, zahvaljujoč se darežljivim" podpornikom v imenu šolske mladine in proseč jih nadaljne pomoči. Sledeče številke naj označijo delo vodstva in vse pohvale vredno darežljivost podpornikov: Kuhati se je pričelo 1. decern, in nehalo 17. maja. Kuhinjski in jedilni prostor je prepustil obedve leti v svoji kapelaniji t. č. g. kapelan Iv. Čemažar. Šolskih dnij je bilo 1. 1902/3 skupno 92; razdelilo se je skupaj 19692 porcij; na hrano je hodilo povprečno dan za dnevom 214 učencev. Porabilo se je zanje 85147 K v denarju potem pa v živilih: 17 mernikov pšenice, okrog 180 mernikov krompirja, okrog 7 mernikov fižola, 3 met. stote riža, 4 vedre domačega jesiha in 1 met. stot zabele. — S posebno ljubeznijo oklenilo se je te dobrodelne ustanove prebivalstvo v sevniškem trgu in po razprostrti sevniški župniji. Med dobrotniki naj omenim sledeče: blagorod. graščak g. Otto je daroval 260 K, g. dr. Gregorič je nabral v prijateljski družbi znatno svoto 71-45 K, si. posojilnica je darovala 50 K, g. profesor Skopal v Novem mestu 20 K, gosp. trgovec Smole je nabral pri potovalnih zastopnikih raznih tvrdk prav znatno svoto 8614 K. Mtd poslednjimi so se odlikovali posebno sledeči gg.: Ivan Zalokar, Anton Rozman, Anton Bohinski, Sigismund Koaigsberger, Štef. Tri-skič, Rudolf Oesterreicher, vsi ti iz Dunaja; Karol Davila iz Zagreba, Jan. Broz iz Klanjca, Valentin Šetinc, Franc Schiffrer, Jos. Blattner in Emil Tschurn iz Ljubljane, Viljem Eisner iz Jagerndorfa. Med svoje podpornike šteje kuhinja g. dr. J. Hrašovca iz Celja in še obilo drugih dobrosrčnih dobrotnikov in usmiljenih dobrotnic. — Sklepam svoje poročilo s srčno željo, da nadaljujejo požrtvovalni ustanovitelji započeto delo, ohranjujoč s tem slovenskemu trgu slovensko šolo; dosedanji dobrotniki naj ostanejo ustanovi vsikdar zvesti in njihovo število naj se le še pomnoži. Vsem skupaj pa naj bo hvaležna podpirana mladina celo svoje življenje 1
Današnji list ima prilogo lekarne K. Germana v Belovaru na Hrvaškrm o želodčni tinkturi.
Stran 61
20. avgusta 1903
Iz Dola. Sv. maže na dan rojstnega dne Nj. Veličanstva se je vdeležila tudi tako-zvana »gospoda« iz hrastniške tovarne. Odkrito rečeno, večina nas Dolancev bi rajše videla, da bi jih no bilo! Naš narod je veren in zato ga užalosti, če vidi to nemško gospodo stati pred altarjem na vse strani se ozirajoč in govoreč, ki niti med obhajilom ne poklekne, ampak stoji z rokama sklenjenima na •— onem delu telesa, ki je za sedeti. Mene pa Se posebej užalosti to, da je eden izmed prvih oseb naSe vasi prinesel stole tja pred oltar. Taka vljudnost ni prava. Mi Slovenci smo sploh taksni, da bi nosili tujce na rokah, sami sebe bi pa radi o vsaki priliki — s hrenom — ali s kislim zeljem snedli. Posebno Se v cerkvi ni treba te vljudnosti, saj pred Bogom smo vsi enaki, bodisi da smo kmetskega ali plemenitega redu. Prav tako smo pa enaki tudi vsi pred cesarjem, za katerega se je brala omenjena sv. maša, in katerega ohrani Bog še mnogo let! — Dolanec.
Cerkvene stv&rl.
Sprememba v minorltskem redu:
Preč. g. P. Rafael A. Potrč, doslej katehet v Gradcu, je nastavljen za kaplana in kateheta na predmestni minoritski fari pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju.
Sv. Jožef v Mariboru. Občni zbor društva za zidanje novega zvonika pri misijonski cerkvi sv. Jožefa, ki se je vršil dne 16. avg., bil je dobro obiskan. Prilični načrt je postavljen v cerkvi na ogled; kdor pa želi, da se načrt odstrani iz cerkve, naj pristopi v družbo, ki je lansko leto imela 551 udov, ki so plačali 1842 K — kamen do kamna palača! Sv. Jožef nabiraj ude za novi zvonik!
Društvena poročila.
Žigertov stolp. Odbor »Podravske podružnice« slov. plan. društva je sklenil imenovati razgledni stolp, ki se stavi na Ž!gert-ovem vrhu, po vrlonarodnem in zna-čajnem pohorskem kmetu, veleposestniku v občiniv Vojtinje Marku Kapunu po domače »pri Žigeriu« — Žigertov stolp. Stavba se je iz raznih razlogov zakasnela, vendar se bo še ta mesec dovršila. K otvoritvi, ki se še bo razglasila, vabimo že danes vse zavedne Slovence zelenega Pohorja in sploh vse prijatelje slovenskih planin; to bode pravi narodni praznik na Pohorju. Stavba na taki visočini je silno draga, zato prosimo rodoljube, da priskočijo društvu po možnosti na pomoč s tem, da se javijo kot udi ali da pošljejo denarne prispevke načelništvu v Ruše. Planinski pozdrav!
Murski Sokol si je na prvem občnem zboru dne 15. t. mes. izvolil sledeči odbor: Dr. K. Chloupek, starosta; Ludvik Babnik, pedstarosta; Anton Mišja ml., načelnik; Ant. Mišja str., Franjo Sever, Franjo Schneider, Jošfco Rajh, Josip Mursa, Josip Jelen, odborniki; nadalje Matjaš Lebar, Janko Dijak in Anton Božič ml., namestniki in slednjič Fran Žacherl in Janko Karba pregledovalca ra-
čunov. Ustanovna slavaost istega dne se je obnesla vrlo lepo. Nemčurčki so se zbali slovenskih množic in ostali lepo mirni in ponižni. Ker ni bilo izzivalcev, ni bilo tudi nobenih nemirov in pl. Rajner je zaman poklical žandarje v Ljutomer. Govorili so zastopniki različnih Sokolov, največji uiis je naredil govor dr. Magdiča, ki je zastopal varaždinskega Sokola.
Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva je obhajala dne 15. t. mes. v čarobnolepi Logarski dolini desetletnico svojega obstanka. Mnogo prijateljev slovenskih gor in hribov se je zbralo pri slavnosti. Govorili so dr. Tominšek iz Ljubljane, dr. Choudonsky iz Prage, dr. Dečko, dr. Hrašovec in dr. Vrečko iz Celja ter dr. Rosina iz Maribora. Dijaški tamburaški zbor je neumorno sviral slovenske komade.
Prošnja. Častita načelništva podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, ki za leto 1903. še niso naznanila števila svojih udov, t. j. ustanovnikov, letnikov in podpornikov, se ponavljajoč lepo prosijo, naj jih družbinemu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do 5. septembra t. 1.
Veliko cesarsko veselico priredi bralno in gospodarsko društvo v Št. Lenartu v Slov. goricah dna 6. septembra t. L, ne kakor, se je nameravalo 23. t. m.
Čebelarski shod se bo vršil 25. avg. t. 1. ob pol 9. uri zjutraj v Šoaartnem pri Kranju. K obilni udeležbi vabi urednik »Slov. Čebelarja« Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju, kateremu naj se tudi naznani udeležitev najkasneje do 23. avgusta.
Gospodarske drobilnike.
Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina.
Piše Ivan Bole, potovalni učitelj.
Kako se začne zavreliea pojavljati, to v nekaterih krajih naši vinogradniki žalibole predobro poznajo. Vino se začne najprej kaliti in sicer so ti delci, ki delajo vino kalno, tako drobni, da se z najdrobnejšim sitom to je s filtrom ne dajo iz viua spraviti. Filtriranje ali precejanje torej ne hasne nič. V takem vinu se začnejo tudi plinovi razvijati vsled česar vino šumi, zato se bolezen zavreliea imenuje. Okus in duh takega vina postane pa zelo
zopern. Včasih je podoben duhu in okusu gnjilega sadja, včasih nekako po zapaljenem. Vino postane pusto in kmalu ni več vinu podobno, neprikladno za vživanje, da celo zdravju zelo škodljivo. Barva mu postane rujava ali pa črnkasta.
Premembe v vinu vsled te bolezni so kaj temeljite. Posebno značilen je razkroj vinskega kamna. Ta razkroj se ne omeji samo na oni vinski kamen, ki je že v vinu raztopljen, temveč seže celo na istega, ki se je nahajal že prej na dogah v sodu. Ljudje pravijo, da zavrelka vinski kamen poje. Ker se vinski kamen razkraja, postane kalij istega v vinu prost in prosti kalij nikakor ni zdravju prikladen, kajti zlasti na srce neugodno vpliva.
Vinska kislina se razkraja, mesto nje pa nastajajo druge hlapne kisline, kakoršne so sploh proizvod gnjilobnega vrveža. Razpadajoče beljakovine dajo tudi proizvode, katere priprosti vinogradnik sicer imenoma ne pozna, katere pa opazi po duhu in okusu.
Če je ta bolezen precej napredovala, tedaj je vino popolnoma pokvarjeno in ni niti za žganje niti za oeet več porabiti.
Vzrok tej bolezni so bakterije, oni premali rastlinski organizmi, ki zamorejo človeštvu toliko zlega pa tudi marsikaj dobrega storiti. Pred nekaj leti še popolnoma nepoznana bitja pozna dandanes skoro že vsak šolarček vsaj po glasu. Kdo še ni slišal o bacilih kolere, jetike itd. itd. Kakor človeške bolezni, tako povzročajo tudi razpad drugih organskih snovi. (Saprofite) bacile, ki povzročajo, da vino zavre, spoznal je že Pasteur, drugi so jih za njim zasledovali in različno imonovali. Dr. Kramer našel jih je kar devet, katerim pripisuje ta učinek ter jih imenoval primerno njih obliki Bacillus in Mierococus in ker povzročujejo gnjilobni vrvež v vinu saprogenes vini. Za praktičnega vinogradnika je ime teh škodljivcev manj važno. Dovolj je, da ve, da mu to kvar delajo bacili. Važneje mu je vedeti, kako temu škodljivemu vrvežu v okom priti.
Pred boleznijo varovati je lažje nego lečiti. To načelo naj bi vsakdo v vseh položajih življenja vpoštevarl, varoval se bodo marsikatere škode in neprijetnosti.
Loterijske št«vilke
Gradec 14. avgusta: 83, 61, 25, 87, 30.
Dunaj 14. avgusta: 31, 85, 33, 20, 58.
Društvena naznanila.
Dne 23. avg.: Veselica braln. društva pri Mali Nedelji z gledal, predstavami, peljem itd. v gostilni g. Senčarja. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 20 v.
» » » Kmetijsk. društva v Lešnici pri Ormožu zborovanje s poduč. predavanjem in različnimi zanim. poročili. Zborovanje je v šoli točno ob 2. uri pop.
» » » »Moške in ženske podruž. družbe sv. Cirila in Met. v Ormožu« veliki koncert v gostilni g. Kalhbrenerja.
» » » »Kmet. bral. društva v Gor. Radgoni« veselica na vrtu g. Osojnika z gled. igro, petjem in govorom č. g. Gomilšaka.
» » » »Podruž. družbe sv. Cirila in Metoda za t;or. radgonski okraje občni zbor v gostilni g Krefta pri Sv. Juriju ob Ščavnici ob 11. uri dop.
Dne 24., 25. in 26. avg.: Sestanek slovenskega krščansko mislečega dijaštva v Ljubljani.
Dne 30. avg : Veselica bral. društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici s podučnim predavanjem in gled. igrama »Zamujeni vlak« in »Sv. Neža«.
» » » »Kmet. braln. društva v Krčevini pri Pluju" redni občni zbor pri gosp. BI. Vindiš na Štukih. Začetek ob polu 4. uri pop.
ZAHVALA.
Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob bolezni, smrti in pogrebu nepozabne soproge in matere
Marije Kolenc
434 1—1
izrekam najprisrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo prečast. duhovščini, si. občin, zastopu Ijubenskemu, si. požarnim hrambam pri Sv. Frančišku in na Ljubnem, darovatoljem lepih vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli, da izkažejo dragi rajnki zadnjo čast.
Ljubno, dne 17. avg. 1903.
Franc KGlenc z otroci.
mmmmm
laznanilo.
V J jolii j>i"i Žusmu vršili se bodo zanaprej vsako leto štirje novi sejmi in sicer:	435 3—1
18. marca, 20. julija, 25. avgusta in 12. septembra.
Kadar pride eden teh dni na praznik ali nedeljo, bode sejem prihodnji dan.
Že letos se bodeta torej vršila dva sejma namreč: 2JS 25. avgusta in 12. septembra. "fSjf
Sejmišče leži tik okrajne ceste, železn. postaja je Št. Jurij.
dne
Slovenci!
darujte za
Cirila in
DEMETRIJ GLTJMAC,
ko tiar y Mariboru
Kaserngass9 št. 13.	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 14

MALA OZNANILA
Vsaka besada stane 2 vin.
tfsaka beaeds | stane 2 V.
; Večkr. objav* S po dogovoru.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravniMva se mora znamka za odgovor pridejati.
Krojaškega učenca) 14 do 15 let
starega, iz poštene hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, takoj sprejme Ivan Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru št. 49.	436 1—1
Proda se.
Peska ali šodra iz apnenega kamna kdor želi, ga lahko dobi pri gospej Ri-tonia v Poličanah.	337 10-6
Gostilna s koncesijo v Novi vasi pri Mariboru, na prav lepem prostoru, z velikim, lepim vrtom in dobrim prometom, se proda. Naslov pri upravništvu.
_396 5—2_
Novozidana hiša, dva vrta za zelenjavo, studenec z dobro vodo in stav-bišče, 5 stanovanj, prodajalna z mešanim blagom, 5 minut iz mesta, se po ceni proda. Vpraša se v Novi vasi št. 151. _393 3—2_
Enonadstropna hiša) v lepi legi, za trgovino, ali pa za penzijoniste pri pravna, z lepim vrtom, se zavoljo odpo-tovanja po ceni proda v Studenicah pri Mariboru, blizu cerkve sv. Jožefa. Vpraša so pri upravništvu.	400 (2)
Hiša v Poberžah št. 37 s 4 stanovanji in prodajalno, lepim vrtom s sadnim drevjem in njivo se proda za 3000 gld. Več se izve pri lastniku. 433 1—1
Mala hiša s sadnim in zelenjadnim vrtom, za vpokojence ali obrtnike posebno primerno, je ua prodaj. Več pove Anton Merzhan, Maribor, Wcinbaugasse 23. 352 4-2
Nova, enonadstropna hiša na vogolu z 9 stanovanji, v modernem slogu zidana, z dvema verandama, pred hišo lep vrt, studenec itd. se takoj proda v Studencih pri Mariboru št. 140 za 34.000 kron.
421 6—2
Posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem, 5 minut od župne cerkve, na zelo ugodnem kraju za gostilno, se takoj proda. Cena 4200 K, od katerih ostane IbOOK vknjiženih na zemljišču. Pojasnila daje pod šifro „100", poste restante Koprivnica.	401 3—2
Gostilna s točenjem piva vina, pijače in žganja, se proda. Cenjena je 4000 gld. vknjiženih ostane 1500 glo.; ima 3 sobe, kuhinjo, hlev, ledenico in vodnjak, z lepim vrtom, sadonosnikom in njivo. Ugodno je tudi za mesarijo. Naslov pove Ignacij Kramberger v Jarenini št. 8. 407 3-1
Novo hišo s tremi stanovanji, 146 □ klafter njive, s studencem, proda .Ferd. Dominko v Novi vasi, Gornja Radvanjska cista št. 164.	416 3—1
Gostilna s popolno koncesijo, prodajo tobaka in trgovino, se proda na lepem kraju spodnještajerskem. Kje, pove uprav-ništvo.	431 2—1
Posestvo: hiša, njiva, gozd in sadni vrt, vsega 3 orale, proda Anton Bračko na Vodolah št. 33 pri Sv. Petru niže Maribora.	437 1—1
Proste službe.
Dobrega hlapca, ki zna dobro vozit s konjem, ki je zvest in priden, se sprejme. Kje. pove uredništvo.	882 3—2
Sodarski učenec se takoj sprnjme. Kje? pove upravništvo._425 3—1
Izučen sodar z dobrimi spričevali v kletarstvu, išče službe, kot samostojen mojster ali pa h kaki grajščini ali veliki vinski trgovini. Naslov pri- upravništvu. 418 3-1
Služba organista in cerkovnika v Laporju je razpisana. Prednost imajo oženjeni in taki, ki so dovršili orgljarsko šolo. — Cerkv. predstojn. 415 2—1
Dva pridna fanta iščeta službe, delata vsako delo. Avgust Nežmah v Mariboru, Exercierplatz 5.	417 2—1
Učenca sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Josip Sorko, trgovec, Breg pri Ptuju.	411 2—1
2 sodarska učenca sprejme takoj Mihael Cignar v Mariboru, Schillerstr. št. 17.	429 3-1
Kovaškega učenca, ne pod 16 let
starosti, sprejme takoj Jakob Petrovič, kovač v Ptuiu, kanižansko predmestje št. 77.	428 1—1
Razno.
Harmonike vsake vrste izdeluje po zelo nizkih cenah Jožef Filač v Studencih pri Mariboru št. 148. Izdelovalnica obstoji že 35 let in sicer prej v Spod. Dravogradu.	383 4-3
Šunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr.. suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prašičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave, boljše 1 gld., iz šunkna 1 gld. 20 kr. ogrske 1 gld. 80 kr. kilo. Velika klobasa ena 20 kr. Pošilja le dobro, pošteno blago od 5 kg naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju.	320 3
Prai lena urila
se ponuja
kakemu trgovcu
da prične v nekem večjem kraju na Dolenjskem trgovino. Dober obisk mu je zagotovljen, če bo postregel s poštenim blagom. Ponudbe na upravništvo. 432 2—i
Marko Reiclier
ur ar- v Mariboru Dravska ulica št. !Q.
da na znanje, da popravlja cerkvene ure
po najnižjih cenah in nove, kakor tudi vsake druge z močnim in boljšim kole-sovjem. Opomni se še, da se jamči za vsako novo uro 3 leta in za staro popravljeno na 1 leto. Priporoča se vsem cerkvenim in župnijskim uradom. 408 3—1
			
V			
Vizitnice
priporoča
tiskarna sv. Cirila

II
u
es®
•S g«
m
©35
M «0
58
CS ©ÍÍ
sm
Jožef Branili,
izdelovatelj orgelj v ariboru
se priporoča veleč, duhovščini v izdelovanje cerkvenih orgelj vsake velikosti i>o najnovejšem pneumatičnem sistemu z lepimi, milodonečimi glasovi. Za orgije se jamči več let.
Prevzemam tudi predelavanje, poprave in uglaševanje orgelj. Ocene že izvršenih del kakor tudi proračuni so brezplačno na razpolago.	33 12—7
Slovanske knjižnice,,Požlipo" 2. m. Stolni dekan
d- Ivan Križanič.
Cena knjigi 30 v, s pošto 35 V.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške ulice št. S.
Cena vžigalic: 3
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'— frauko Ljubljana 2% popusta
1 orig. zaboj s 500 zav.
(Flaming) K 52-— franko Ljubljana 2% popusta
VŽ IG ALI C Fi družbe ^v: Cirila in M etoda Zalogá priJv.Perdano vlLjgbljanl
thr1
obMUNAAÜTAff:
Te vžigalice TITS"5^ sov prid družbilsv. Cirili i in Metoda vLJUBLJANI
rt t= rt
j5
3
CZ rt
<u CL
?xxxoooooocxix!XXXXXX>oooca
—■ Slovenska tvrdka! «o
HScsjzij Htariraf
kamnoseški mojster $g H y Račjem pri Mariboru
— priporoča — 22 12—7
nagrobne spomenike	-
razne velikosti po najnižjih cenah.
Vizitnice priporoča tiskarna sy. Cirila ¥ Mariboru.
2C IVaroóila za "M
krajevne razglednice

Nove, suhe gobe kakor vse deželne pridelke ■■■■■■■
ANT. KOLENO,
- trgovec v Celja. -
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega ¡M£* špecerijslieg-o, folasra. -^fi na debelo in drobno.	358 10—6
ucenca
K s poštene hiše, z dobro šolsko izobrazbo sprejme takoj
tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. 5.
Kmetijsko društvo y Dobrepoljah
priporoča za jesensko setev seme
„zlate pšenice"
ki je prinesena iz Amerike ter se tudi v naših krajih izborno ponaša. V
vsakem oziru je boljša kakor navadna domača pšenica. Razpošilja se v vrečah po 50 kg za 15 K in v vrečicah no 5 kg za 3 K.	413 3—2
Preselitev.
^	Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu, da
sem se preselil s svojo izdelovalnico pil v
«
Tegetthoffovo ulico št. 26.
|	Franc Ks. Kantner,
p i 1 a r.	414 3—2
Hm&glms.
0. kr. okrajno sodišče Maribor, oddel. VI., naznanja, da se
bode vršila	427 l—1
v pondeljek, dne 24. avg. t. 1.
ob 10. uri predpoldne v Studencih nad Mariborom h. št. 61,
prostovoljna dražba posestva umrlega Alojzija Nazeradsky vi. št. 44 k. o. Studenci.
Izklicna cena: 9500 K; vadij: 950 K; ostali dražbeni pogoji tusodno na razpolago.
Maribor, dne 12. avg. 1903.
Kermeki

Najboljše!
Najcenejše!
Kdor hoče kavo, moko, riž itd. dobro ln po ceni kupiti,
naj poskusi kupiti pri meni in gotovo bode zadovoljen.
Surova kava, popolnoma čistega okusa, naravne barve od 23 do fg 50 kr. '/t kg; vedno sveže žgana kava, najfinejšega okusa od 30 do 55 kr. '/i kg; izvrstna, jako suha ogrska parna moka od 8 do 13 kr. 1 kg ; riž od 10 kr. naprej; moka za svinje 5, 5'/», 6, 6 »/, kr. Za jesen: Kupu-C2j jejo in zamenjajo se vsakovrstni poljski pridelki, kakor: fižol, orehi, pše- ¡¡j M ! ica, oves, koruza itd.	3vt
Zahtevajte cenilni list. — Zunanja naročila se najhitrejše izvršujejo.	430 i—i
Draga hamburška zaloga kave, zaloga ogrske parne moke.
Prva špecerijska trgovina z deželnimi pridelki
I Karola Haber v Mariboru
^ TegetthofTova «I. 39, blizu južn. kolodvora, ^jj
g£3XXXXXI pri Mariji Ilirski DOOOC
P. SREBRE,
Maribor. Tegetthoffova ul. 23. Maribor.
Mnogovrstna zaloga pohištva,
24—17
poliranega, iz orehovega lesa in poliranega mehkega lesa; zofe, dtvani, matrnri, žični matrael, posteljne vloge, preprojre, /,n«torl, odeje, rjulie, perje in pult za podzglavnike, brlsalke, kuvert» in namizne prte.
Raznovrstno tolairo
D5T" za moške ln ženske obleke.
talarje in ccle obleke za velečast. gospode mašnike.
Sukno za
» Vse zelo po ceni!j ->§>
pri Mariji lurški iXXXXXii
* Jožef Kolarič,
mizarski mojster v Mariboru
Tegetthotfov trg št 8 (prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem
muzeju na Dunaju	376 26—2
se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpreprostejšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
Služba
občinskega in posojilniškega sluge se takoj odda. ■ Več se zve pri občinskem predstojništvu v Framu.

„Vzajemna zavarovalnica "
v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 1)8
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.
Isd&jtuy In 'satainik tat. tisk. draitvo.
Odgovorni irtdnik; Ferdo Leskovar.
Tiik tiskam« sv. Cirila.