Leto 1899, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. I Kos IV. — Izdan in razposlan dne 14. januarja 1899. Vsebina: (Št. (i-8.) 6. Dopustilnica za lokalno železnico Stankov—Horsûv-Tyn — Ronšperk. — 7. Razglas o dopustil» krilne železnice, odcepljene od male železnice z ozkim tirom in parnim obratom od Berouna v Konč-prus, k nakladisÉu „Bilÿ lom“. — 8. Ukaz o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1897.1. (Tarifa za odvetniška tekoča opravila). O. Dopustilnica z dne 29. decembra 1898. 1. za lokalno železnico Stankov—Horšuv-Tyn — Ronšperk. Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi knezu Karolu Trautmannsdorf-Weinsbergu v družbi z okrajnim načelnikom Josipom Angelisom v Horšuvu-Tynu in z županom Karolom Beckom v Horšuvu-Tynu po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Stankov proge državne železnice Polzen—Furth i. W. čez Horšuv-Tyn v Ronšperk. §. 1. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti. §• 2. Koncesionarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za gradnjo, dokončati jo najdalje v enem in pol leta, ra-čunaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo položivši varščino 2000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina. §• 3. Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi zastran listih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih hi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi. (Slovenlseh.) 5 §• 4. Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustil-nice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, kateri se dadö morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali do-tični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice. §. 5. Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev. Izdaja prednostnih obligacij je izključena. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov,, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil, in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti,, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nika-koršni drugi stroški. Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor grč. Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci delnic, ki se izdadč, potrebujejo odobrila državne uprave. §. 6. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko občh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom. Koncesijonarji so dolžni, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopijo k vsaki čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1 , o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče. Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobč za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobč za koncesijonarje veljavnost, kakor hitro se jim priznanijo uradoma. Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost tč proge in na olajšila, dodeljena vsled tega gledč naprave, opreme in vrste obrata. Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brainbe. §. 7. V kolikor je enake ugodnosti, kakor jih določuje §. 6 gledč vojaških prevozov, dovoliti civilnim stražnim četam (varnostni, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, se določi v dopustilnih pogojih. §. 8. Dopustilna doba in ž njo vrčd v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč ludi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic. S- 9. Železnico, kije predmet te dopustilnice, obratuje država za račun koncesionarjev. Načini, kako je voditi ta obrat, se uredijo z obratno pogodbo, katero je skleniti med državno upravo in koncesi-jonarji. §. 10. Koncesionarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ab pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primemo odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih. §• H. Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih : 1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo podjetje v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. 2. Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kot z obratnimi stroški. Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska. K tako najdenemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov. 3. Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni poprečni čisti donos je potem koncesionarjem kot odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 4. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih v odstavku 1 najdeni poprečni čisli donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžbo hipotečnega zajma, vzprejetega v nabavo novcev pri deželni banki češkega kraljestva s poroštvom tega kraljestva, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da prevzame država, da plača sama mesto kencesijo-narjev gori omenjeni hipotečni zajem, dokler se povsem odplača o dogovorjenih rokovih dospelosti in da plača spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 5. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil v zmislu odstavka 3, oziroma mesto letnine, ki jo je plačati po odstavku 4 za delniško glavnico, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti plačil, ki jih je plačati po določilih v odstavkih 1 in 4. Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste. 6. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupnino, brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo še z nepo-plačanimi ostanki zajma, omenjenega v odstavku 4, obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ah nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pri-čuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že določilu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave. 7. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej z za- četkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom. V ti izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri morajo bodisi kot pritiklina železniškega podjetja ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ; c) znesek odkupnine, ki jo plača država želez' niškemu podjetju, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1 do 5) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja. 8. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, ki mora paziti na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost. 9. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesionarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete. Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi. Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove. 10. Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) izvrši vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo. Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njih strani. §. 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 11., št. 6. Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 11.), obdržč koncesijonarji last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice. §• 13. Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in so-sebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških kon-cesijonarjev, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigle-dovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi. Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svčta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo. §• 14. Državna uprava si nadalje pridržuje pravico, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega sva- rila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih nare-deb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. §. > Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 8. januarja 1899. L, Wittefe s. r. o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1897. I. (drž. zak. št. 293) (Tarifa za odvetniška tekoča opravila). Razglas ministrstva za železnice z dne 7. januarja 1899. 1., o dopustilu krilne železnice, odcepljene od male železnice z ozkim tirom in parnim obratom od Be-rouna v Konëprus. k nakladišču „Bily lom“. i G. kr. ministrstvo za železnice je na podstav in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom firmi Franc Schön & sinovi v Pragi dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat krilne železnice k nakladišču „Bily lom“, služeče izključn > javnemu blagovnemu prometu, odcepljene od obstoječe male železnice z ozkim tirom in parnim obratom od Be-rouna v Konëprus v hm 6 05717. Omenjena krilna železnica se proglaša za celokupno sestavino male železnice z ozkim tirom in parnim obratom od Berouna v Konëprus in od Be-rouna v Krdlûv Dvùr s krili vred, ki je predmet razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 21. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 69), in zanjo naj povsem veljajo določila poprej omenjenega razglasa. §• 1. §. 3 ukaza z dne 11. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 293) izgubi v svoji sedanji obliki veljavo in naj se v bodoče glasi: Tarifa razpada v tri razrede: Prvi razred velja za Dunaj in kraje, ležeče v dunajskem pobcijskem okobšu; drugi razred za Prago in kraje, ležeče v praškem policijskem okolišu, za mesto Brno, Lvov, Krakov, Gradec, Ljubljana, Trst, Salcburg, Insbruk in Line, potem za zdravilišča Karlove vare, Marijanske ldzni, Meran in Išl; tretji razred velja za vse druge kraje kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. §■ 2. V tarifi, priloženi ukazu z dne 11. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 293) naj odpade IV. razred. §. 3. Ta ukaz stopi dne 1. februarja 1899. 1. v veljavo. Wittek s. r. Ruber s. r. Slovenisch.) (i Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kd6 kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . .16 gl. . , , 1859. . , , 1868. . . 12 . j . , , 1879. , . , 1888. . . 20 . Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. \ desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl. desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za • 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . . 2 gl. 50 kr. , 1850. . 5 25 1867. . 2 — 1884 . 2 a 50 , , 1851. . 1 30 1868. . 2 — it 1885. * . 1 S 80 , , 1852. • 2 60 1869. . 3 — 1886. . 2 30 , , 18*3. . 3 15 1870. „ . 1 40 1887. r . 2 » 50 , , 1854. . 4 20 1871. . 2 — 1888. . 4 s 20 , , 1855. . 2 35 1872. . 3 20 1889. . 3 71 s , 1856. . 2 45 1873. . 3 30 7 1890. . 2 t 70 , , 1857. 85 1874. O 30 1891. . 3 a , 1858. . 2 40 1875. _ . 2 — 1892. . 5 » 1859. . 2 — 1876. . 1 » 50 n 1893. » • . 3 * a , 1860. . 1 70 1877. r . 1 a — T „ 1894. a • . 3 » a , 1861. . 1 50 1878. . 2 30 1895. . 3 7) 50 „ , 1862. . 1 40 1879. . 2 30 1896. 3 7) 50 , , 1863. . 1 40 1880. . 2 20 1897. . 7 » 50 . . 1864. . 1 40 r 1881. . 2 20 , 1865. » . 2 a — a » 1882. . . 3 a — It Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja. Prodajne cene za desetletje od 1889. I. vštevši do 1898.1. in pa za letnik 1898 se naznanijo začetkom januvarja leta 1899. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso dosli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskamici na Dunaju, lil., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. 1., in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane I kr.) iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatn» (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.