URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uto XII V LJUBLJANI, dne 31. marca 1955 Številka 12 VSEBINA: Odlok o organizaciji In delu Geodetske uprave LRS. ',5, Odlok o določitvi akontacije In plačevanju dohodnine od 'kmetijstva za drugo četrtletje 1955. Navodilo o povračilu popustov avtobusnim podjetjem. 57• Dodatni seznam izvedencev-strokovnjakov za posamezne panoge gospodarstva ... Odloki ljudskih odborov: Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 23. volilni enoti mesta Ljubljane. 55- Odlok o ustanovitvi rajonske elektroenergetske inšpekcije za okraje Celje, Krško, Šoštanj In Trbovlje pri OLO Celje. Odlok o razveljavitvi odloka o dnevnicah za uradna po-tovanja v mejah okraja Kranj. "■ Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi cest III. reda v „ okraju Novo mesto. 58- Odlok o spremembi odloka o financiranju proračunskih izdatkom OLO Postojna za razdobje Januar, februar in marec 1955. 59- Odlok o dopolnitvi odloka o vpeljavi občinskih taks In - Pametnega davlja okraja Šoštanj. 6' Odlok c stanovanjski tarifi, delitvi najemnin na sklade 261 ln n:®Ih uP°rabl OLO Trbovlje. L, Odločba OLO Gorica o ustanovitvi zdravstvenega doma 262 r>obrovo- 62, Odločba OLO Gorica o ustanovitvi zdravstvenega doma 261 A^đov5e!na- 3- Odlo&ba OLO Gorica o ustanovitvi zdravstvenega doma 264 Nova Gorlca. Odločba OLO Gorica o ustanovitvi reševalne postaje Gorica. 265. Odločba OLO Gorica o ustanovitvi zdravstvenega doma Kanal. 266. Odločba OLO Koper o ustanovitvi bolnišnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu. 267. Odločba OLO Koper o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Dom onemoglih« v Piranu. 268. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvene postaje v Zgornji Kungoti. 269. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvenega doma v Račah. 270. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvenega doma v Lenartu v Slovenskih goricah. 271. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvenega doma v Poljčanah. 272. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvenega doma v Podvelki. 273. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvenega doma v Lovrencu na Pohorju. 274. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvene postaje v Ribnici na Pohorju. 275. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvene postaje v Zgornji Ščavnici. 276. Odločba OLO Maribor okolica o ustanovitvi zdravstvene postaje v Pragerskem. 277. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna mestne občine Jesenice za leto 1953. 278. Odlok o določitvi turističnega okoliša mesta Postojna. 279. Odlok o načinu vodenja poslovnih knjig v zasebnih gostiščih LO MO Škofja Laka. — Popravek. 54. Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona temeljili družbeme in politične ureditve im o organih asti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni Svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 6(. iMX-i '-'O ODLOK ,7( , . 0 organizaciji in delu Geodetske uprave LRS I 0 Geodetska uprava LRS je republiški upravni San za zadeve geodetske in katastrske službe iz feiPubliške pristojnosti. j. v Geodetska uprava LRS je pod nadzorstvom zavmega sekretariata za gospodarstvo LRS. H Geodetska uprava ima tele naloge: Vso aPrnv']ja splošno vodstvo in nadzorstvo nad .L. geodetsko službo in nad izvrševanjem geodetskih ^ LR Sloveniji; kat * Vdl in ureja centralni mapni arhiv v Ljub-t)ln.I’ 6 7 8 9;kira in hrami izvršena geodetska dela, jih razmaje in obnavlja; im,..' zbira geodetske in katastrske podatke za ob- tJe republike; 6. revidira in potrjuje geodetske elaborate, ki obsegajo izmero nad 25 ha zemljiške površine in elaborate nove izmere; 7. daje pooblastila za izvajanje geodetskih del; 8. opravlja vse druge upravne zadeve s področja geodetske in katastrske službe, ki spadajo po veljavnih predpisih v republiško pristojnost; 9. opravlja druge naloge, ki so ji naložene s posebnimi predpisi. Pri izvrševanju nalog iz 1. točke ima geodetska uprava pravico zahtevati od vseh organizacij in zavodov poročila o vseh geodetskih delih, ki jih izvršujejo. III Delo uprave vodi direktor. Direktorja imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS po predlogu državnega sekretarja za gospodarstvo LRS. IV Direktor Geodetske uprave LRS je odgovoren za svoje delo državnemu sekretarju za gospodarstvo LRS. O pritožbah zoper odločbe direktorja Geodetske uprave LRS, izdane na prvi stopnji, odloča državni sekretar za gospodarstvo LRS. V Geodetska uprava ima svoj predračun dohodkov im izdatkov. Direktor uprave je odredbodajalec za izvrševanje predračuna. . vi ' Pri Geodetski upravi je strokovni svet za geodezijo kot njen posvetovalni organ. Direktor Geodetske uprave je predsednik strokovnega sveta. Clane strokovnega sveta imenuje po predlogu državnega sekretarja za gospodarstvo LRS Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izmed geodetskih strokovnjakov in izmed strokovnjakov s področja drugih gospodarskih panog, ki so zainteresirane na vprašanjih geodetske in katastrske «lužbe. VII Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: uredba o ustanovitvi in pristojnosti Geodetske uprave pri vladi LRS (Uradni list LRS, št. 14/47), uredba o ureditvi katastrske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 24/48), uredba o ustanovitvi republiškega geodetskega strokovnega sveta (Uradni list LRS, št. 1Q/51) ter četrti odstavek I. točke odloka o organih rn zavodih republiške uprave, ki nadaljuje z delom (Uradni list LRS, št. 11-38/53). VIII Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. St. U-44/55 Ljubljana, dne 23. marca 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 55. Na podlagi 110., 111. in 112. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. %-482/53) izdaja Izvršni svet Ljudske Skupščine LR Slovenije ODLOK o določitvi akontacije in plačevanju dohodnine otl kmetijstva zä drugo četrtletje 1955 I Ker dohodnina od kmetijstva za leto 1955 še ni odmerjena, določijo ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami na svojem območju akontacijo dohodnine za čas od 1. aprila do 30. junija 1955 v višini 22% (dvaindvajset odstotkov) od dohodnin'', ki je bila odmerjena kmetijskim gospodarstvom za leto 1954. II Ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnimi pravicami morajo v 15 dneh po objavi tega odloka določiti znesek akontacije vsakemu posameznemu davčnemu zavezancu. III Davčni zavezanci morajo plačati določeno akontacijo na dohodnino za drugo četrtletje 1955 do 15. maja 1955. IV Ljudski odbori knjižijo začasno vplačane akontacije na račun temeljne oziroma dopolnilne dohodnine od kmetijstva v razmerju, ki izhaja iz dokončne odmere za leto 1954. Dokončna razdelitev na temeljno in dopolnilno dohodnino bo izvršena po odmeri dohodnine za leto 1955. V Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-46/55 Ljubljana, dne 24. marca 1955. Izvršni svet'Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. v, j , i#7 56, Na podlagi 89. člena ustavnega zakona LRS in 3. točke 12. člena zakona o izvršitvi ustavnega zakona izdaja Državni sekretar za občo upravo in proračun Ljudske republike Slovenije NAVODILO o povračilu popustov avtobusnim podjetjem Iz sredstev republiškega proračuua LR Slovenij® se avtobusnim podjetjem s sedeži na ozemlju LR Slovenije za prevoz potnikov na rednih stalnih proga« povrnejo popusti, dovoljeni z veljavnimi zakonskim1 predpisi v tehle primerih: 1. popusti v višini 100 °/o za brezplačen prevoz, do katerega imajo pravico: a) nosilci odlikovanj »Narodni heroj« za neomejeno število voženj na podlagi legitimacije po 2. točkj III. poglavja statuta reda narodnega junaka (Uradni list FLRJ, št. 71/46); b) vojaški vojni invalidi in mirovni vojaški iD' validi; c) spremljevalci vojaških vojnih invalidov 1 mirovnih vojaških invalidov I. skupine, ne glede na to, ali potuje invalid brezplačno ali z znižano voznj po točki 2. a tega navodila; č) družina oziroma starši ali stari starši umri6® vojaškega vojnega invalida; , d) družina oziroma starši ali stari starši <>seC) ’ ki je padla, umrla ali je pogrešana v okoliščin® 1 naštetih v 1. in 2. členu zakona o vojaških vojn1 invalidih (Uradni list FLRJ, št. 14/50); ^ e) družina oziroma starši umrlega mirovnega v jaškega invalida; . .e f) družina oziroma staVši vojaške osebe, ki J padla ali umrla za rano, poškodbo ali pohabo v °k0 ščinah, naštetih v 1. členu zakona o mirovnih V°J ških invalidih (Uradni list FLRJ, št. 104/46). ^ Vse osebe navedene v lit. b), c), č), d), e) imajo pravico do brezplačnega prevoza le. k® g potujejo zato, da pridobe ali izkoristijo in vab n ^ pravice po 1. in 7. členu uredbe o voznih °la-il%J, vojaških vojnih invalidov itd. (Uradni list št. 7/50). Dokaz, da omenjene osebo potujejo za f ,g čene namene, sta vabilo ali napotilo pristoj organa in osebna izkaznica. jjj g) ljudski poslanci Zvezne ljudske skupšči0®,^, Ljudske skupščine LR Slovenije, dokler traja D1811^ za neomejeno število voženj na podlagi legiti® P° 207. členu poslovnika Zveznega zbora Zvezne ljudske skupščine (Uradni list FLRJ, št. 7/54) in člena poslovnika Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine (Uradni list FLRJ, št. 8/54) ter 173. člena poslovnika Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 5/54) in 172. člena poslov-uika Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 5/54); b) nosilci reda iKaradjordjeve zvezde z meči« |u nosilci »Belega orla z meči« na podlagi legitimacije in zdravniškega napotila, kadar jih državne zdravstvene ustanove ali zdravniki v državni službi pošljejo na zdravljenje po pravilniku o brezplačnem zdrav-Ijenju nosilcev »Karadjordjeve zveze z meči« (Uradni (‘st FLRJ, št. 94/47 in št. 25/50); 2. popusti v višini 75 %p, do katerega imajo pravico: a) vojašiki vojni invalidi in mirovni vojaški vojni invalidi za tri vožnje na leto v odhodni in povratni smeri po uredbi o voznih olajšavah vojnih invalidov itd. (Uradni list FLRJ, št. 7/50) na podlagi posebne legitimacije za vožnjo, v kateri se ustrezni stolpci 2a vsako vožnjo uničijo; h) dijaki in učenci v gospodarskih šolah za 52 voženj vsak mesec na stalnih progah le do razdalje 30 km; dijaki in učenci v gospodarskih šolah, ki se šolajo izven stalnega bivališča za dve vožnji na leto v odhodni in dve vožnji v povratni smeri, za prevoz od kraja stalnega bivališča do kraja, kjer se šolajo (odlok o voznih olajšavah na avtobusih za učence v gospodarskih šolah — Uradni list LRS, št. 4/55). Dovolilnice za izdajo vozovnice s popustom izdajajo pristojni šolski zavodi. Popust velja le za kraje, kjer ni železniške zveze iu le dokler traja pouk; o) delavci in uslužbenci, kakor tudi njihovi ožji družinski člani, upokojenci in druge osebe, ki uživajo PpPust na železnici pri izkoriščanju letnega dopusta. Opravičenci predlože legitimacije, izdane od železni-' skB direkcije, v kateri se uničijo ustrezni stolpci za Avtobusne vožnje. Otroci od dopolnjenega 4. do 10. eta plačajo 50 “/o od znižane vozne cene za odrasle. se osebe uživajo popust samo enkrat na leto v odhodni in povratni smeri na vseh medkrajevnih pro-gah n0 glede na to, ali so vezane na železniško progo mi ne; č) imetniki »Partizanskega spominskega znaka '■*1« in »Karadjordjeve zvezde z meči« za neomejeno ovilo voženj na podlagi legitimacije (zakon o »Parti-?®hskem spominskem znaku 1941« — Uradni list FLRJ, • 45/4,6i in odlok o posebnih pravicah imetnikov ‘Karadjordjeve zvezde z meči« — Uradni list FLRJ, šf- 21/53); d) člani Društva slepih Jugoslavije do vštetih '“vida za tri potovanja (šest voženj) na leto. j,.. Slepi do vštetih 10“/o vida imajo, kadar izkori-tui° Zni‘2ano vožnjo iz prejšnjega odstavka kakor zu i 'La<(ar potujejo s popustom, ki ga tarifa določa lJr letui dopust, pravico do spremljevalca, ki se vozi Uradni list aziplnčno na podlagi posebne objave (odredbe o voz-T t)O0(ajšavah za slepe na avtobusih št. 12/53); v; Popusti v višini 50#/o, do katerega imajo pra-tln ° tuberkulozni bolniki. zaradi Pile '“"CIR-uiozni uomiiui, kadar potujejo tj Vll'otoraksai Pri odhodu kupijo redno vozovnico, Pa velja tudi za povratek, če se bolnik izkaže s potrdilom zdravstvene ustanove, da je potoval zaradi pnevmotoraksa (odločba ministrstva za promet FLRJ, št. 2289/49). 4. Za proge, na katerih obratuje poleg avtobusa tudi železnica, naj državni organi, ki so pristojni za izdajanje objav za ugodnostno vožnjo, usmerjajo upravičence predvsem na železniški promet iz finančnih proračunskih razlogov in zaradi razbremenitve avtobusnega prometa. Za osebe, ki so prejele objavo za znižano vožnjo po železnici, avtobusna podjetja nimajo pravice do povračila popusta, če dovolijo takim osebam znižano vožnjo z avtobusom na omenjenih progah. 5. Podjetja nimajo pravice do povračila popusta, ki jih dajejo upravičencem, navedenim v tem pravilniku, na priložnostnih vožnjah ali na nerednih turističnih linijah. 6. A) Podjetja javnega avtobusnega prometa uveljavljajo iz republiškega proračuna povračilo navedenih zakouiio priznanih popustov z vsakomesečnim obračunom, ki ga ob priložitvi urejenih ustreznih vozovnic predlože pristojnemu okrajnemu LO (MLO) v pregled in overitev najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Regresnih zahtevkov, katerih likvidacija se zaradi pomanjkljivih ali prepozno vloženih obračunov po krivdi podjetja ne more opraviti v dveh mesecih po preteku meseca opravljenih voženj, Državni sekretariat za občo upravo in proračun ne bo izplačeval. Za vsako vrsto popusta napravi podjetje poseben spisek. V zaglavju spiska je navesti besedilo popusta, odstotek popusta in osnovo, po kateri je priznan. Spisek ima tele razpredelke: 1. ime in številka redne avtobusne proge, 2. Številke izdanih vozovnic, 3. polna vrednost izdane vozovnice po tarifi, 4. znesek, ki ga je za vozovnico plačal koristnik vožnje, 5. znesek regresa (razlika med 3. in 4. kolono, ki pa ne more biti večja od ustreznega odstotka popusta), 6. komercialni popust. Kadar daje podjetje poleg priznanega popusta morda še komercialni popust, ki se ne povrne, se znesek tega popusta izkaže v 6. koloni, tako da je seštevek zneskov 4., 5. in eventualno 6. kolone enak znesku 3. kolone. Spiske posameznih vrst popustov rekapitulira podjetje v končni regresni obračun, ki ga skupno z urejenimi izdanimi vozovnicami in morebitnimi objavami predloži pristojuemp okrajnemu LO (MLO). Popusti 100-odstotnim ali 75-odstotnim invalidom naj se ne kumulira jo pod splošno označbo »invalidi«, temveč naj se izkažejo ločeno po višini popusta. Prav tako mora biti iz obraouuskega spiska za popuste slepim in njih spremljevalcem vidno, katera ugodnost iz 1. točke odredbe (Uradni list LRS, št. 12/55) je bila uporabljena; spremljevalci slepih naj bodo posebej izkazani v istem spisku. Avtobusno podjetje mora tuberkuloznemu bolniku pri povratku iz zdravstvene ustanove izstaviti vozovnico s 100% popustom, če se bolnik izkaže s^ potrdilom zdravstvene ustanove, da je potoval zaradi pnevmotoraksa. To potrdilo mora podjetje koristniku odvzeti in ga skupno z vozovnico priložiti obračunskemu spisku. Vse vozovnice, s katerimi podjetja uveljavljajo povračilo popustov, morajo biti izpolnjene z vsemi potrebnimi podatki, po katerih je možno preveriti upravičenost do popusta (priimek in ime koristnika, vrsta prpusf -, številka legitimacije, knjižice, otbjave, potrdila in pod. in naziv izdajatelja dokumenta); seveda mora vsaka vozovnica obsegati tudi obračun voznine (polna cena po tarifi, plačana voznina, regresni znesek). Pri dijaških mesečnih vozovnicah naj bo izkazana tudi relacija in oddaljenost v kilometrih, ki ne sme preseči 30 km. Avtobusna podjetja ne smejo izdajati mesečnih vozovnic dijakom in učencem v gospodarskih šolah, če lahko uporabljajo vlake v železniškem prometu in če je čas prihoda in odhoda vlaka ugoden za dijake oziroma učence. 'V takih primerih se popusti ne bodo regresirali. Vse uporabljene objave, potrdila in druga dokazila, na podlagi katerih so izdane vozovnice s popustom, morajo podjetja koristnikom odvzeti in priložiti k ustreznim vozovnicam, razen če so take listine koristnikom potrebne še kot osebni dokumenti. B) Pristojni okrajni (mestni) ljudski odbori pregledajo regresne obračune avtobusnih podjetij vsebinsko in številčno in primerjajo posamezne spiske z ustreznimi vozovnicami in ostalo dokumentacijo, nakar opremijo vsak spisek in končni obračan s tole klavzulo: »Obračun pregledan vsebinsko in številčno s primerjavo vozovnic, do katerih so bili koristniki upravičeni. Obračun je vsebinsko in številčno pravilen.< Okrajni (mestni) ljudski odbori naj iz regresnih obračunov avtobusnih podjetij izločajo vozovnice, izdane za potovanja, ki bi jih morali koristniki po 4. točki tega navodila opraviti z vlakom. Take vozovnice je treba neuničene vrniti podjetju z opozorilom, da zanje nimajo pravice do regresa. Okrajni ljudski odbori morajo ostale vozovnice in drugo dokumentacijo po pregledu uničiti z luknjačem (zumbo), ki se uporablja za uničevanje kolkov. Uničene vozovnice okrajni LO lahko vrne podjetju, če jih ta zahteva zaradi naknadne ponovne kontrole. Nevrnjene uničene vozovnice in drugo uničeno dokumentacijo naj okrajni LO po 6 mesecih izročijo podjetju »C Ipad«. Zaradi natančnega izvajanja vsebinske in številčne kontrole obračunov so avtobusna podjetja dolžna poslati okrajnim LO (MLO) sezname svojih rednih prog in tarife za cene; glede dijaških vozovnic naj okrajni LO (MLO) opravijo občasne preglede. da ugotovijo, ali dejansko obstoji potreba dnevne vožnje z avtobusom, na progah, kjer bi dijaki mogli uporabljati vlake. Nepopolno in nepregledno sestavljene obračune naj okrajni LO (MLO) zavračajo. 7. S tem navodilom se razveljavljajo zadevne določbe odločbe o cenah za prevoz potnikov in prtljage v avtomobilskem prometu za območje LR Slovenije z dne 9. V. 1954, ki je bila objavljena v »Gospodarskem vestniku«, št. 16/52. 8. To navodilo velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. IV-105/2-55 Ljubljana, dne 16. marca 1955. Državni sekretar za občo upravo in proračun LRS: Dr. Danilo Dougan 1. r. 57. DODATNI SEZNAM izvedencev Višjega gospodarskega sodišča LRS Na podlagi 92. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) postavlja predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS k seznamu izvedencev, ki so bili že objavljeni in imenovani v »Uradnem listu LRS«, št. 5/55 z dne 10. II. 1955, še tele izvedenoe - strokovnjake, in sicer za celotno območje LR Slovenije. Panoga 511: Železniški promet 1. Ing. Gliha Ivan, železniški inšpektor na Direkciji JZ, Ljubljana, za strojno stroko; 2. Grebenšek’ Edvard, železniški inšpektor n« •Direkciji JZ, Ljubljana, za prometno stroko; 3. Ing. Kastelic Gabrijel, železniški višji referen na Direkciji JZ v Ljubljani, za gradbeno stroko; 4. Lužar Franc, železniški inšpektor na Direkciji JZ v Ljubljani, za prometno stroko. Su 16/55-9 Ljubljana, dne 14. marca 1955. Predsednik Višjega gospodarskega sodišča LRS: Jernej Stante 1. r. Odloki ljudskih odborov 254. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremam-bah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odboril* mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) v zvezi s sklepom zbora proizvajalcev MLO v Ljubljani je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 58. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 18. marca 1935 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 23. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odbora glavnoga mesta Ljubljane. 2. člen » Ker se je odbornik zbora proizvajalcev z 23. volilno enoto ing. Vinko Kregar iz Ljubija118^ Dobrilova 6, odpovedal mandatu in je zbor proizv^ jalcev njegovo odpoved sprejel, mu je prenen mandat. Nadomestne volitve bodo v torek, 17. maja 3. člen v Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS‘> mestnem »Glasniku«, na oglasni deski MLO v kj11^ Ijani in na krajevno običajni način v 23. volilni eno 4. člen Odlok začne veljati takoj po objavi. Tajn št. 12/4-55 Ljubljana, dne 18. marca 1955. V zastopstvu predsednika dr. Marijana Dermastie: Ing. Ivo Klemenčič 1. r- 2?5. 5. člen Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih °dborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 5. členom uredite o organizaciji elektroenergetske inšpekcijske službe v Ljudski reputliki Sloveniji (Uradni bst LRS, št. 40-143/54) v sporazumu z državnim sekre-tarjem za gospodarstvo LRS ter skladno s sklepi prizadetih ljudskih odborov, sprejetih na skupnih sejah °beh zbirov, in sicer Krškega dne 17. II. 1955, Šoštanja dne 22. januarja 1955, Trbovelj dne 11. II. 1955, je okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov dne 18. februarja 1955 sprejel ODLOK ° ustanovitvi rajonske elektroenergetske inšpekcije za okraje Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje s sedežem pri okrajnem ljudskem odboru Celje 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Celje s sedežem 1 Celju se ustanovi rajonska elektroenergetska in-spekcija za območja okrajev Celje, Krško, Šoštanj 'n Trbovlje. 2. člen Rajonska elektroenergetska inšpekcija: L opravlja vse zadeve po predpisih o elektro-energetski inšpekciji, ki spadajo po obstoječih pred-PJSih v pristojnost okrajnih ljudskih odborov; „ 2. neposredno nadzira izvajanja zveznih, republi- I “ in okrajnih predpisov in sklepov s področja elektrogospodarstva in elektroenergetskih naprav; .. •*; daje dovoljenja za obratovanje, za rekonstruk-ClJe in za demontaž. elektroenergetskih naprav; 4. sodeluje pri revizijah investicijskih programov n Projektov elektroenergetskih naprav ter pri teh-Cicnih pregledih gradbenih objektov elektroenergetik naprav; 5. izvaja neposredno ali posredno omejevanje Porabe električne energije po navodilih svetov za ^^Piidarstvo v 1. členu navedenih okrajnih ljudskih borov in republiške elektroenergetske inšpekcije; k- opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih 1 odločitvi pristojnih organov v -jeno pristojnost. Naloge, navedene pod točko 2., 3. in 4. opravlja ®Jonska elektroenergetska inšpekcija za območje rajev Celje, Krško, Šoštanj in Trbovlje v obsegu, Sa predpiše državni sekretar z® gospodarstvo LRS. Stroške službe rajonske elektroenergetske inšpekcije krijejo sporazumno v 1. členu navedeni okrajni ljudski odbori., 6. člen Ce ugotovi elektroenergetska inšpekcija nepravilnosti ali da niso izvršeni ukrepi, ki so določeni, odredi z odločbo, da se morajo nepravilnosti odpraviti oziroma da se morajo ukrepi izvršiti, ter določi primeren rok, v katerem se mora to izvršiti, kolikor veljavni predpisi ne določajo drugače. Zoper odločbo rajonske elektroenergetske inšpekcije je dovoljena v 15 dneh po njenem prejemu pritožba na republiško elektroenergetsko inšpekcijo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Rajonska inšpekcija sme na strankino zahtevo odložiti izvršitev odločbe. / 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. St. 1/1-13978/2-54 Celje, dne 18. februarja 1955. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 256. Na podlagi drugega, odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na skupni seji obeh zborov dne 11. marca 1955 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o dnevnicah za uradna potovanja v mejah okraja Kranj 1. člen Razveljavi se odlok o dnevnicah za uradna potovanja v mejah okraja Kranj z dne 6. aprila 1954, št. 2131/1-54 (Uradni list LRS, št. 15-240/54). 2. člen 3. člen 8v .^jonska elektroenergetska inšpekcija opravlja J6 naloge po rajonskih inšpektorjih. OcbJnska elektroenergetska inšpekcija opravlja 8ve; naloge tudi po navodilih, ki jih prejema od ljU{| 7 Za gospodarstvo v 1. členu navedenih okrajnih elekt 1 Oborov za svoja območja in od republiške ^energetske inšpekcije. Ta' odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. marca 1955 dalje. St. 1842/1 — 1/1 Kranj, dne H. marca 1955. Predsednik OLO: Miran Košnici] 1. r. ) 257. 259. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) in odločbe o kategorizaciji javnih cest (Ifradni list FLRJ, št. 2-10/31), je okrajni ljudski odbor Novo mesto na 15. skupni seji obeh zborov dne 18. februarja 1935 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi cest III. reda na območju okraja Novo mesto Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-18/53) in 16. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Šoštanj po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 23. januarja 1935 sprejel 1. člen V seznam odloka o določitvi cest III. reda na območju okraja Novo mesto (Uradni list LRS, štev. 19-179/53) se vpiše cesta: St. Dolžina ceste Ime (smer) ceste v km in m 1536 Poljane—Šmihel—Drašča v’as 0.000—3.000 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-399/1-55 Novo mesto, dne 18. februarja 1955. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo Izvršnega sveta LRS, št. 352/2-55 z dne 25. marca 1955. 258.. Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) in 29. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/1954) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 25. februarja 1955 sprejel ODLOK o spremembi odloka o financiranju proračunskih izdatkov OLO Postojna za razdobje januar, februar in marec 1955 1. člen V odloku o financiranju proračunskih izdatkov OLO Postojna za razdobja januar-februar 1955 (Uradni list LRS, št. 1/55) se spremenita naslednja člena tako. da se glasita: l. člen: Dokler ne bo okrajni ljudski odbor sprejel družbenega plana in proračuna za leto 1955, se bodo financirali proračunski izdatki okraja po dvanajstinah okrajnega proračuna za leto 1954, vendar najdalje do 31. marca 1955. 5. člen: Dohodki in izdatki po tem odloku za razdobje januar-marec 1955 so sestavni del proračuna za leto 1955. 2. člen Ta odlok velja takoj. Št. 1-91/7-55 Postojna, dne 25. februarja 1955. Predsednik OLO: Mirko Jelcrčič 1. r. ODLOK o dopolnitvi odloka o vpeljavi občinskih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 30-452/54) 1. člen Tar. št. 5 II. dela: Tarifa. A taksna tarifa — s« dopolni tako, da se izpopolnjeno besedilo glasi: Za odločbe, s katerimi se dajo dovoljenja z® gospodarske delavnosti, se plača: 1. za trgovske obrate: za trgovske obrate na debelo za trgovske obrate na drobno za agencijo, komisije in trgovska zastopstva za kočijaže in prevoznike z enovprežnimi vozovi 2. za gradbena podjetja in obrti 3. za gostinske obrate: za restavracije s prodajo alkoholnih pijač, gostilne, krčme in bifeje za hotele za penzione in prenočišča za restavracije in gostilne, v katerih se ne točijo alkoholne pijače 4. za izvrševanje prevoza potnikov in blaga: z avtobusi z avtotaksiji 5. za dimnikarje 6. za kinematografe 7. za opravljanje obrti: s stalnim sedežem brez stalnega sedeža Pripomba: Takse ne plačajo planinske postojan'40 pod upravo Planinskega društva. y 2. člen Tar. št. 1 B tarifa prometnega davka — se dopo',n' tako, da se izpopolnjeno besedilo glasi: Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih P° jetjih in gostiščih od prodajne cene 5 odstotkov. Davčni zavezanec je gostinsko podjetje ali 8°' stišče. din 1.200 720 4.800 720 2.400 12.000 2.400 1.200 4.800 1.200 600 600 2.400 2.400 900 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »U1®! nem, listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja št. 1-201/1-55 Šoštanj, dne 23. januarja 1955. Predsednik OL^' Tone Ulrih 1 r’ 260. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih Uudskih odborih ter II. odstavka 16. člena uredbe o sPremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) ter na podlagi odloka o upravljanju stanovanjskih hiš uu območju okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na skupni seji okrajnega zbora in zbora Proizvajalcev dne 11. februarja 1955 sprejel s ODLOK ° stanovanjski tarifi, delitvi najemnin na sklade in njih uporabi 1. člen Najemnina za starfbvanja v posameznih občinah okraja Trbovlje, razen v mestnih občinah Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče, se določa po stanovanjski tarifi, predpisani s tem odlokom. 2. člen Stanovanjska tarifa velja za vsa stanovanja ne Sjede na to, čigava last je stanovanjska hiša, in ne Slede na to, ali je vključena v stanovanjsko skupnost &la ne. 3. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi Slede na število točk, površino In okoliš, v katerem Je stanovanje. Cena za posamezno točko na 1 m2 stanovanjske Površine se določi: a) v prvem okolišu na 0.19 din b) v drugem okolišu na 0.18din c) v tretjem okolišu na 0.17 din 4. člen ..Ckoliiše v posameznih občinah določijo ljudski hori občin, upoštevajoč 25. člen odloka o upravljaju stanovanjskih hiš v okraju Trbovlje. Pritožbo je vložiti pri svetu ljudskega odbora občine, ki je pristojen za komunalne in stanovanjske zadeve. 9. člen Najemnina se razdeli na posamezne sklade, in sicer: a) amortizacijski sklad 40 % b) sklad za vzdrževanje hiš 40 % c) sklad za hišno upravo 20 %. 10. člen Stanovanjska uprava odvaja meseči*o iz amortizacijskega sklada v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri ljudskem odboru 20 % tistega dela najemnine, ki se odvaja v amortizacijski sklad. >, 11. člen Od najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja ali družbenih organizacij, ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanjska uprava v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50 %, ostalih 50 % pa se razdeli v sklade po 9. členu odloka. 12. člen Zasebni lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja od najemnine za poslovne prostore 50 % v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 13. člen Zasebnemu lastniku, katerega stanovanjska hiša je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine v sklade izplača del mesečne najemnine tako, da sprejme, če znaša najemnina: a) do 10.000 din 10%, b) od 10.000 do 50.000 din 7 %, vendar ne manj kot 1000 din, c) nad 50.000 din 5 %, vendar ne manj kot 5500 dinarjev, največ pa 6000 din. 5. člen Tri izračunavanju najemnine po 3. členu tega Prleka se ne upošteva površina «ob nad 25 m2, zaprtih nikov in kuhinj pa nad 20m2. 6. člen pi ,^a vrtove, ki pripadajo stanovanjskim hišam, se cuje poseben letni prispevek, ki je odvisen od r'ine zp”’'i:5č9, in sicer za vrtove: do 50m2 površine 1 din za m2 od 50 do 100 m2 površine 2 din za m2 ^ preko 100 m2 površine 3 din za m2 vek Izrabo sadovnjakov se plačuje letmi prispe-števi ga določi stanovanjska uprava, upoštevajoč 1 o in rodnost dreves. ei>ak risl>evelc za vrtove in sadovnjake se obravnava najemnma in se razdeli v sklade po isfih 7. člen ®ka aienj®ino za vsako stanovanje določi stanovanj-uPrava na podlagi tarife po 3. členu odloka, H0Sit *a h*še, ki niso vključene v stanovanjsko skup- 8. člen loži j h^'valec stanovanja ima pravico, da se pri-st^Per nepravilno določeno najemnino za njegovo 14. člen Zasebnemu lastniku, ki za preživljanje nima drugih sredstev, lahko določi svet stanovanjske skupnosti višji del mesečne najemnine, kot je določen po prejšnjem členu, vendar ne več kot 50 % ter za vsakega nepreskrbljenega člana družine še po 1.000 dinarjev. Zoper določitev dela najemnine, ki gre zasebnemu lastniku po prejšnjem odstavku, je dovoljena pritožba na komisijo občinskega odbora za pritožbe. 15. člen Dosedanji sklad za vzdrževanje hiš se razdeli na nove sklade le za hiše, vključene v stanovanjsko skupnost, in sicer: a) 60 % v amortizacijski sklad, b) 40 % v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, črpajo razpoložljiva sredstva obstoječega sklada za vzdrževanje hiš po dosedanjih predpjsih. 16. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din: a) odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki ne odvaja pravočasno določenih delov najemnine v posamezne sklade, t b) odgovorna oseba, ki samovoljno, brez poprejšnjega dovoljenja okrajnega ljudskega odbora Trbovlje zniža odstotek sklada za amortizacijo ali vzdrževanje, c) odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki bi samovoljno spreminjal z odlokom določeno tarifo. 17. člen Najemnina po stanovanjski tarifi, določeni v tem odloku, se plačuje od 1. I. 1955 dalje. 18. člen Ta odilok velja od dneva objave v »Uradnem listu Lft.S«. St. 198/3 Trbovlje, dne 11. februarja 1955. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije z odločbo št. 510/3-55 z dne 17. III. 1955. 261. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. decembra 1954 sprejel O D L O C BfO o ustanovitvi zdravstvenega doma Dobrovo 1 Ustanovi se zdravstveni dom Dobrovo kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je: Zdravstveni dom Dobrovo. Sedež zavoda je v Dobrovem. doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Novi Gorici in ki so ga uporabljale njegove dosedanje organizacijske enote, naštete v drugi točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 30-52/53). Člane upravnega odbora in upravnika imenuje okrajni ljudski odbor Gorica. 6 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 7 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. St. 1/1-4070/1-54 Nova Gorica, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r- 262. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajni1 ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih *a vodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okraj»1 ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zb0.1“ in zbora proizvajalcev dne 21. decembra 1954 sprej ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma Ajdovščina 2 V organizacijski sestav zdravstvenega doma Dobrovo spadajo tele dosedanje organizacijske enote okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici, ki je prenehal po odločbi okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 21. decembra 1934, št. 1/1-2969/2-54: a) splošni ambulanti Dobrovo in Kojsko ter zobna ambulanta Dobrovo; b) materinska posvetovalnica v Dobrovem. Zdravstveni dom ima kot svoje terenske uslužbenke babice v Dobrovem, Kojskem in Kožbani. 3 Zdravstveni dom Dobrovo ima nalogo, nuditi prebivalstvu občine Dobrovo in.Kojsko zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki so v zvezi z zdravstveno službo. 4 Zdravstvenemu domu Dobrovo se v skladu z odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici dne 21. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54, dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim je 1 Ustanovi se zdravstveni dom Ajdovščina finančno samostojen zavod. Ime zavoda je: Zdravstveni dom Ajdovščina. Sedež zavoda je v Ajdovščini. V organizacijski sestav zdravstvenega doma Aj' dovščina spadajo tele dosedanje organizacijske 6»0.g okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici, k1^ prenehal po odločbi okrajnega ljudskega Gorica z dne 21. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54■ ^ a) splošne ambulante Ajdovščina, Vipava, črn ^ pomožna ambulanta Črni vrb, zobna ambulan zobnim tehničnim laboratorijem Ajdovščina, z° ambulanta Vipava; b) higienska 'postaja Ajdovščina, šolska ambulanta Vipava, materinske posvetovalnice Aj ščina, Vipava im Goče. Zdravstveni dom Ajdovščina ima kot svoje lCp0j. ske uslužbenke babice v Ajdovščini, Vipavi, ^ nanosu, Cesti pri Ajdovščini, Colu, Črnem vrh Predmeja. 3 Zdravstveni dom Ajdovščina ima nalogo, nuditi Prebivalstvu mestne občine Ajdovščina in občin Vi-Pava, Col, Črni vrh, Branik (-del), Brje, Šmarje in Gabrje zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki so v zvezi z zdravstveno sllužbo. Zdravstvenemu domu Ajdovščina se v skladu z odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici z dne 2.1. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54, dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Novi Gorici in ki so ga Uporabljale njegove dosedanje organizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima ? članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Gorica. 6 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev; sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 7 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za judsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. St. 1/1-4270/2-54 Nova Gorica, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 263. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih r/udskih odborih (Uradni list LRS, št, 19-89/52) in olena temeljne uredbe o finančno samostojnih za-]. 'F (Uradni list FLRJ, št. 54-426/53) je okrajni in k <>f^or Gorica na ^kupni seji okrajnega zbora z>ora proizvajalcev dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO 0 ustanovitvi zdravstvenega doma Nova Gorica fin ^s^anovi se zdravstveni dom Nova Gorica kot j 110 samostojen zdravstveni zavod, bue zavoda je: Zdravstveni dom Nova Gorica. Sedež zavoda je v Novi Gorici. 2 orffanizacijski sestav zdravstvenega doma Nova lCn spadajo tele dosedanje organizacijske enote g'a zdravstvenega doma v Novi Gorici, ki je prenehal po odločbi okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 21. decembra 1954, št. I/1-2969/2-54: a) splošne ambulante Solkan. No/a Gorica, Šempeter, Miren, Zali hrib; pomožne ambulante Trnovo, Čepova n, Šempas, Renče, Branik, Kostanjevica in zobne ambulante Nova Gorica, tojba, Zali hrib ter specialistična ambulanta Solkan; b) higienska postaja Nova Gorica; šolska zobna ambulanta Nova Gorica; materinske posvetovalnice Grgar, Solkan, Nova Gorica, Šempeter, Renče, Miren, Zali hrib; čakalnica za matere in otroke Nova Gorica. Zdravstveni dom Nova Gorica ima kot svoje terenske uslužbenke babice v Cepovanu, Šempasu, Renčah, Zalem hribu, Braniku, Mirnu, Kostanjevici na Krasu, Trnovem, Grgarju, Solkanu, Novi Gorici, Šempetru in 'Vrtojbi. m 3 Zdravstveni dom Nova Gorica ima nalogo, nuditi prebivalstvu mestne občine Nova Gorica in občin Šempeter. Miren, Kostanjevica, Renče, Zali hrib. Branik (del), Šempas, Grgar, Cepovan zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki so v zvezi z zdravstveno službo. 4 Zdravstvenemu domu Nova Gorica se v skladu z odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici z dne 21. decembra 1954, štev. I/i-2969/2-54, dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodarit okrajni zdravstveni dom v Novi Gorici in ki so ga uporabljale njegove dosedanje organizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. . 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima 9 članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Clane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Gorica. 6 Zdravstveni dom ima tele sklade: \ sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in . sklad za amortizacijo. 7 (Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. Št. 1/1-4270/3-54 Nova Gorica, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 264. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi reševalne postaje Gorica 1 Ustanovi se kot finančno samostojen zdravstveni zavod reševalna postaja Gorica, ki je bila doslej organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici, ki je prenehal po odločbi okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 21. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54. Ime zavoda je: Reševalna postaja Gorica. Sedež zavoda je v Novi. Gorici. 2 Reševalna postaja ima nalogo, da prevaža bolnike na območju okraja Gorica ter jim nudi prvo pomoč; po potrebi pa prevaža bolnike tudi v zdravstvene zavode na območju drugih okrajev oziroma mest. 3 Reševalna postaja ima pravico, gospodariti s premoženjem, ki ga je doslej uporabljala kot organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici. 4 Reševalna postaja ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 5 Reševalno postajo upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov, vštevši upravnika reševalne postaje. Clane upravnega odbora in upravnika reševalne postaje imenuje okrajni ljudski odbor Gorica. 6 Za 'zadeve in naloge reševalne postaje je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica. 7 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. Št. 1/1-4270/4-54 Nova Gorica, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 265. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma Kanal 1 Ustanovi se zdravstveni dom Kanal kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zaveda je: Zdravstveni dom K»inal Sedež zavoda je v Kanalu. 2 V organizacijski sestav zdravstvenega doma Kanal spadajo tele dosedanje organizacijske enote okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici, ki je prenehal po odločbi okrajnega ljudskega odbora Gorica z dne 21. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54: a) splošni ambulanti Kanal in Anhovo ter zobna ambulanta Kanal; b) materinski posvetovalnici Kanal in Anhovo. Zdravstveni zavod Kanal ima kot svoje terenske uslužbenke babice v Kanalu, Ročinju in Kalu nad Kanalom. 3 Zdravstveni dom Kanal ima nalogo, nuditi prebivalstvu občine Kanal in Kal nad Kanalom zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni, opravlja pa tudi druge naloge, ki jo v zvezi z zdravstveno službo. 4 Zdravstvenemu domu Kanal se v skladu z odločbo o prenehanju okrajnega zdravstvenega doma v Novi Gorici z dne 21. decembra 1954, št. 1/1-2969/2-54, dodeljuje v gospodarjenje premoženje, s katerim je doslej gospodaril okrajni zdravstveni dom v Novi Gorici in ki so ga uporabljale njegove dosedanje organizacijske enote, naštete v 2. točki te odločbe. 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ima 9 članov, vštevši upravnika doma. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 30-252/53). Clane upravnega odbora in upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Gorica. 6 Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in sklad za amortizacijo. 7 Za zadeve in naloge doma je pristojep svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. Št. 1/1-4270/5-54 Nova Gorica, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 266. Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o nančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ. . 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Koper na sej1 obeh zborov dne 19. januarja 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi bolnišnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu 1 Ustanovi se bolnišnica za pljučno tuberkulozo^ Ankaranu kot finančno samostojen zdravstveni zavoo. Sedež bolnišnice je v Ankaranu. 2 Bolnišnica ima nalogo, da zdravi boflnike s pljuč-1,0 tuberkulozo. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko DLO Koper določi bolnišnici še druge posebne aaloge. 3 Bolnišnica gospodari s premoženjem sanatorija tuberkulozne v Ankaranu, ki jo je doslej uprav-tjaila Centralna uprava bolnic v Kopru. 4 Organa zaVoda sta upravni odbor in ravnatelj. Upravni odbor sestavlja sedem elanov. Ravnatelj I® elan upravnega odbora po svojem položaju. Dva etana upravnega odbora izvoli delovni kolektiv bolnišnice, druge imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Koper. 5 Ravnatelja bolnišnice imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OKO Koper. Ravnatelj bolnišnice mora biti zdravnik spe-C1alist-ftiziolog. 6 Bolnišnica ima tele «klade: t- sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, 2- sklad za lastne investicije, 3. amortizacijski sklad. 7 Delavci in uslužbenci bolnišnice za pljučno tu-"Crkulozo v Ankaranu prejemajo plače po predpisih, *1 veljaj0 za p]ače delavcev in uslužbencev državnih °rganov ter po pravilniku o plačah, ki ga sprejme upravni odbor ter potrdi svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Koper. 8 Za zadeve in naloge bolnišnice je pristojen svet ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO "-bPer. 9 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od ' Januarja 1955 dalje. St. I 309-1/55 ' Koper, dne 19. januarja 1935. Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r. 267. lii ri^a Podlagi 6. točke 64. člena zakona o okrajnih Ruskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. Št "'u, zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, dne ” ^*^1 ie okrajni ljudski odbor Koper na seji D. januarja 1935 sprejel ODLOČBO ° Ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Dom onemoglih« v Piranu Uanf stanovi se Dom onemoglih v Piranu, ki je fi-samostojen socialno zdravstveni zavod. ^dež zavoda je v Piranu. 2 Naloga zavoda je, da nudi kronično bolnim oskrbovancem poleg oskrbe zdravstveno nego in zdrav-stvepo pomoč. 3 Zavod gospodari z nepremičninami — stavb. pare. št. 740, zemlj. pare. št. 2251/3 in 2252 vlož. št. 483 k. o. Piran. 4 Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki ima pet članov. Clane upravnega odbora imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Koper. Upravnik zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora. 6 Upravnika zavoda imenuje po zaslišanju upravnega odbora okrajni ljudski odbor Koper. 7 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Koper. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1935, St. 1-324-1/35 Koper, dne 19. januarja 1935. Predsednik OLO: Franc Kralj 1. r. 268. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje v Zgornji Kungoti 1 Ustanovi se zdravstvena postaja v Zgornji Kungoti kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvene postaje je v Zgornji Kungoti. 2 Zdravstvena postaja ima nalogo, nuditi prebivalstvu občine Zgornja Kungota zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja zdravstvena postaja po splošni ambulanti v Zgornji Kungoti. 3 Zdravstveni postaji se dodeljuje v gospodarjenje stavba, inventar in instrumentarij splošne ambulante v Zgornji Kungoti, ki je bila doslej organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru. 4 Zdravstvena postaja ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 Zdravstveno postajo upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvene postaje imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvene postaje je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 7 Zdravstvena postaja v Zgornji Kungoti posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1955. St. 1-5569/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Slane Škof 1. r. 269. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Račah 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Račah kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvenega doma je v Račah. 2 Zdravstveni dom ima nalogo, nuditi prebivalstvu občine Rače zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja zdravstveni dom po splošni ambulanti v Račah. 5 Zdravstvenemu domu se dodeljuje v gospodarjenje stavba, inventar in instrumentarij splošne ambulante v Račah, ki je bila doslej organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru. 4 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvenega doma imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 7 Zdravstveni dom v Račah posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1955. Št. 1-5370/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 270. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ> št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Lenartu v Slovenskih goricah 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Lenartu v Slovenskih goricah kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvenega doma je v Lenartu v Slovenskih goricah. 2 Zdravstveni dom ima nalogo, da nudi prebivalsfvU občine Lenart v Slovenskih goricah' zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja zdravstveni dom po splošni in zobni ambulanti v Lenartu v Slovenskih goricah. 3 Zdravstvenemu domu se dodeljuje v gospodarja" nje stavba splošne ambulante ter inventar in instrumentarij splošne ambulante in zobne ambulante Lenartu v Slovenskih goricah, ki sta bili doslej orga^ niizacijski enoti okrajnega zdravstvenega doma Mariboru. 4 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanj® delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investier in amortizacijski sklad. Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki ^e-e devet članov. Clane upravnega odbora imen okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvenega doma imenuje okraj ljudski odbor Maribor okolica. Za zadeve in natege zdravstvenega doma stojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno P0,11 okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 7 Zdravstveni •dom v Lenartu v Slovenskih goricah Posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1955. St. 1-5371/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik 0L0: Stane Škof 1. r. 271. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ‘Judskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, “t. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica Ila skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ♦ ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Poljčanah 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Poljčanah kot mančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvenega doma je v Poljčanah. 272. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Podvelki 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Podvelki kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvenega doma je v Podvelki. 2 Zdravstveni dom ima nalogo, da nudi prebivalstvu občine Brezno-Podvelka zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja dom ipo splošni ambulanti v Podvelki. 5 Zdravstvenemu domu se dodeljuje v gospodarjenje stavba, inventar in instrumentarij splošne ambulante v Podvelki, ki je bila doslej organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru. 2 ; Zdravstveni dom ima nalogo, da nudi prebivalstvu ^'Pvine Poljčane zdravstveno varstvo s tem, da zdravi 11 Preprečuje bolezni. To nalogo opravlja dom po splošni in zobni ambulanti v Poljčanah. 5 Zdravstvenemu domu se dodeljuje v gospodarje-J® inventar in instrumentarij splošne ambulante in ^bne ambulante v Poljčanah, ki sta bili doslej orga-j^zacijs(ki enoti okrajnega zdravstvenega doma v , Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje avcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije amortizacijski sklad. 5 de. ^ravstveni dom upravlja upravni odbor, ki štej v®t članov. Člane upravnega odbora imenuj Krajni ljudski odbor. lin , ,Pravn>ka zdravstvenega doma imenuje okrajn ski odbor Maribor okolica. 6 sto.2a zadeve in naloge zdravstvenega doma je pri-»kr5 6-1 SVe^ Za udsko zdravstvo in socialno politiko ajnega ljudskega odbora Maribor okolica. te Zrl ^nravstveni dom v Poljčanah posluje po določbah n^be od 1. januarja 1955. ®t- 1-5372/1-54 M arilx>r, dne 21. decembra 1954. Predsednik 0L0: Stane Škof 1. r. 4 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvenega doma imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 7 Zdravstveni dom v Podvelki posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1955. Št. 1-5373/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik 0L0: Stane Škof 1. r. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Lovrencu na Pohorju 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Lovrencu na Pohorju kot finančno samostojen zdravstveni zavod. - Sedež zdravstvenega doma je v Lovrencu na Pohorju. 2 Zdravstveni dom ima nalogo, da nudi prebivalstvu občine Lovrenc na Pohorju zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezna. To nalogo opravlja zdravstveni dom po splošni in zobni ambulanti v Lovrencu na Pohorju. 3 Zdravstvenemu domu se dodeljuje v gospodarjenje stavba splošne ambulante ter inventar in instrumentarij splošne ambulante in zobne ambulante v Lovrencu na Pohorju, iki sta bili doslej organizacijski enoti okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru. 4 Zdravstveni dom ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 Zdravstveni dom upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvenega doma imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. Zdravstveni dom v Lovrencu na Polit)rju posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1995. St. 1-5374/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 274. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list .tXRJ, št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje v Ribnici na Pohorju 1 Ustanovi se zdravstvena postaja v Ribnici na Pohorju kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvene postaje je v Ribnici na Pohorju, 2 Zdravstvena postaja ima nalogo, nuditi prebivalstvu občine Ribnica na Pohorju zdravstveno varstvo s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja zdravstvena postaja po splošni ambulanti v Ribnici na Pohorju. 3 Zdravstveni postaji se dodeljuje v gospodarjenje inventar in instrumentarij splošne ambulante v Ribnici na Pohorju, ki je bila doslej organizacijska enota okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru. 4 Zdravstvena postaja ima: sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije in amortizacijski sklad. 5 Zdravstveno postajo upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov. Clane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvene postaje imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvene postaje je pri' stojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. ' 7 Zdravstvena postaja v Ribnici na Pohorju posluje po določbah te odločbe od 1. januarja 1935. Št. 1-5376/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 275. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o J1 2' nančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ* št. 51/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolkj^ na skupni seji obeh »borov dne 21. decembra F"* sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje v Zgornji ščavui 1 Ustanovi se zdravstvena postaja v Zgornji $ča niči kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvene postaje je v Zgornji Sčavm Zdravstvena postaja ima nalogo, nuditi preblVj* stvu občine Zgornja Ščavnica zdravstveno var.sw0 s tem, da zdravi in preprečuje bolezni. To na'^e^ opravlja zdravstvena postaja po splošni ambulanti Zgornji Ščavnici. Zdravstveni postaji se dodeljuje v gospodari611^ stavba, inventar in instrumentarij splošne ainbuja v Zgornji Ščavnici, ki je bila doslej organizacij enota okrajnega zdravstvenega doma v Mariboru- Zdravstvena postaja 'ima: sklad za nagrajeva .-e delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investi in amortizacijski sklad. 5 Zdravstveno postajo upravlja upravni odbor, ki Šteje sedem članov. Clane upravnega odbora imenuje krajni ljudski odbor. Upravnika zdravstvene postaje imenuje okrajni ljudski odbor Maribor okolica. 6 Za zadeve in naloge zdravstvene postaje je pripojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica. 7 Zdravstvena postaja v Zgornji Ščavnici posluje P<* določbah te odločbe od 1. januarja 195'5. Št. 1-5577/1-54 Maribor, dne 21. decembra 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 277. Ljudski odbor mestne občine Jesenice izdaja na podlagi 48. in 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54), 22. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in sklepa XXXVII. seje ljudskega odbora mestne občine Jesenice z dne 17. marca 1955 ODLOK o potrdtivi sklepnega računa o izvršitvi proračuna mestne občine Jesenice zn leto 1953 1. člen Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna mestne občine Jesenice za leto 1953, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna. 276. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, st. 31/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 21. decembra 1954 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvene postaje v Pragerskem 1 Ustanovi se zdravstvena postaja v Pragerskem ^t finančno samostojen zdravstveni zavod. Sedež zdravstvene postaje je v "ragerskem.-2 Zdravstvena postaja ima nalogo, nuditi prebivalstvu občino Pragersko zdravstveno varstvo s tem, da 2dravi in preprečuje bolezni. To nalogo opravlja zdravstvena postaja po splošni ambulanti v Pragerskem. • ? Zdravstveni postaji se dodeljuje v gospodarjenje stavba, inventar in instrumentarij splošne ambulante v,_ ragerskem, ki je bila doslej organizacijska enota °krajnega zdravstvenega doma v Mariboru. Zdravstvena postaja ima: sklad za nagrajevanje jlavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije a amortizacijski sklad. 5 v ' Zdravstveno postajo, upravlja upravni odbor, ki ifje sedem članov. Clane upravnega odbora imenuje Krajni ljudski odbor. li j PraTr*ika zdravstvene postaje imenuje okrajni uUradnem listu LRS«:. St. 477/1-55. Predsednik LO MO: Jože Baša 1. r. 279. Na podlagi 2. in 3. odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi s 6. členom uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, št. 14/52) ter na podlagi 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/31) je ljudski odbor mestne občine Škofja Loka na seji dne 11. marca 1955 sprejel ODLOK o načinu vodenja poslovnih knjig v zasebnih gostiščih ^ 1. člen Vsa zasebna gostišča v mestni občini Škofja Loka morajo voditi tele poslovne knjige: a) knjigo o nabavljenem materialu, b) knjigo o dnevnem prometu in stroških, in sicer na obrazcih, ki jih je založila Gostinska zbornica LRS. 2. člen V knjigo o nabavljenem materialu se v ustreznih rubrikah vpiše na podlagi računov nabava vseh alkoholnih in brezalkoholnih pijač, živil in drugega prodajnega materiala. Po vpisu v knjigo se opremi račun z zaporedno številko vknjižbe. Vsi računi se hranijo po vrstnem redu, kakor so vpisani v knjigo. Za blago, za katero se ni mogel dobiti račun, ga sestavi gostišče samo in v njem navede vzrok, zakaj je samo sestavilo račun. Knjigo o nabavljenem materialu je treba mesečno skleniti, tako da je razvidna vsakomesečna začetna zaloga materiala, nabavljeno blago v mesecu, prodano v mesecu in zaloga konec meseca. Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna Številka 1 Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla. poStnl 3. öle* V knjigo o dnevnem prometu in stroških se v ustreznih rubrikah vpišejo dnevni iztržki prodanih storitev po vrstah, količini in vrednosti, davek od prometa storitev po tarifi B, odvisni stroški (tovor-nina, razkladanje, prevoz od postaje do skladišča ter ponovno razkladanje) in razni drugi stroški. Seštevek vseh rubrik se vpiše kot skupni dnevno doseženi promet v ustrezno rubriko knjige. Dnevni promet je treba vknjižiti na podlagi dnevnega obračuna, v katerem je po posameznih storitvah razvidna količina, prodajna cena im iztržek, in na podlagi računov, s katerimi so izkazani stroški-Dnevne obračune je treba opremiti z.' zaporedno številko vknjižbe in jih hraniti po vrstnem redu. Gostišča, ki dosežejo mesečno manj kot 150.000 dinarjev prometa, niso dolžna knjižiti iztržka dnevno, morajo ga pa knjižiti najmanj enkrat tedensko. isto obdobje sestavijo tudi obračun iztržka. Knjiga o dnevnem prometu se mesečno sklene tako, da se seštejejo dnevni iztržki, plačani zneski davka od prometa ter odvisni in drugi stroški. Obračane prometnega davka in račune, s katerimi so izkazani stroški, je treba opremiti z zaporedno številko vknjižbe in jih hraniti po vrstnem redu. 4. člen Poslovne knjige morajo biti kontrolnim organom vedno na razpolago, zato jih je treba voditi tako. da so iz njih razvidne zaloge in poslovni uspeh gostišča. 5. člen Poslovne knjige mora pred uporabo potrditi finančni inšpektor ljudskega odbora mestne občine Škofja Loka. Pred potrditvijo mora finančni inšpektor prf' vezati liste knjige z vrvico; oba konca vrvice zalij® s pečatnim voskom in pritisne nanj uradni žig. 6. člen Pravilno vodene poslovne knjige so osnova za določitev družbenih dajatev, ki jih ima gostišče. 7. člen Zaradi pomanjkanja ali lažnega vodenja Pr®^ pisanih poslovnih knjig se vodja zasebnega gostišč kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din, kolikor s kršitvijo ni podan dejanski stan teže kazniveg dejanja. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v jUradnc111 listu LRS«. St. 1496/54 Škofja Loka, dne 11. marca 1955. Predsednik LO MO-Svetko Kobal 1. r- POPRAVEK V odloku OLO Kranj o obveznem vodenj u slovnih knjig v zasebnih gostiščih (Uradni list št. 2-57/55), se 8. člen pravilno glasi: ^ *it »Ta odlok ne velja za mestne občine Kranj, 1 in Škofja Loka.« Št. 1/1-2344/1-55 Kranj, dne 23. marca 1935. i Iz tajništva OLO Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta TomšlCa«. vsi v 2 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din ve ^ predal 336 - Telefon uprave 23-579 - Cek. raCun: 601-»Z‘"