/?=
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad devet tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR V.
Chicago, 111., 26. decembra (december) 1912.
ŠTEV—NUMBER 49.
Velika zemljiščna tatvina.
Originalna javna domena Zdr. držav je znašala okroglo 1.800.-
000.000 akrov. Od tega zemljišča, ¡ki je sposobno za poljedelstvo in rudarstvo in je večinoma izven Alaske, se je oddalo več kot 700,-000,000 akrov.
Od 517,000,000 akrov, ki so bili oddani korporacijam in posameznim osebam, je bilo oddanih na podlagi domovske (homestead) pravice le 115,000,000 akrov. Železniške in druge korporacije so dobile ■ z dovoljenjem kongresa okoli 123,000,000 akrov, ne da bi jim bilo treba zato zemljišče plačati en cent.
Poleg so dobile železnice svet od posameznih držav z dovoljenjem zvezne vlade v toliki meri, da znaša vse skupaj 200,000,000 akrov. To zemljišče je tako veliko, da bi lahko ž njim pokrili države Ohio, Indiana, Illinois, Missouri, Iowa in Wisconsin.
Do 12 let nazaj je kongres torej dal železniškim in drugim korporacijam 266,000,000 akrov sveta. To zemljišče odgovarja približno Franciji in Nemčiji, na katerem živi po zadnjem ljudskem štetju toliko prebivalcev kot •v Zdr. državah.
Še ne pred dobrimi sto leti so Zdr. države lastovale en biljon osemsto milijonov akrov javnega zemljišča. Več kot desetina tega rodovitnega zemljišča se je podarila železniškim in drugim korpo-
katerega bi pokrilo z obveznicami, ali z denarjam, ki bi prihajal iz-naraščajoeega dohodninskega davka, iz najemnine zemljišč, in iz dobička železnic, tedaj bi se danes vozili in prevažali blago na železnicah za obratno ceno, poleg bi pa zemljišča ob železnicah ostala še vedno splošna ljudska last.
Henry Miller, torej en človek lastuje danes toliko sveta, da bi lahko pokril dve tretjini Esmerald Isle.
Col. D. C. Murphy iz države New York je lastoval ob svoji smrti 4,000,000 akrov zemlje, ki je bila prilagodna za poljedelstvo. Zadnji senator Farwell iz Illinoisa, njegov brat in še dva druga lastujejo v Teksasu tri miljone akrov zemljišča. Gospa Virginija Ana King v Greenvillu, Teksas, lastuje tako ogromno zemljišče na svojim renču, da je cesta od njene hiše pa do vrat v ograji dolga petdeset milj.
Samuel W. Allerton iz Chicage lastuje v državah Ohio, Iowa in Illinois 40,000 akrov najbilj rodovitnega zemljišča.
Henry Miller lastuje in kontro lira štirinajst miljonov sto tisoč akrov najbolj rodovitnega zemljišča. Njegova zemljišča pokrivajo 22,500 št ir jaških milj.
Sto ljudi lastuje v dolini Sacramento sedemnajst miljonov akrov sveta.
Organizirani trusti so se polasti li najdragocenejših zemljišč. Standard Oil družba lastuje več kot miljon akrov sveta, na kate-
racijam. Krog osemdeset miljeno^6” 80 °«»ati fufeuci- T™f. za akrov so dobile nolicd.o • h X'm zelezo lastuje svet. ki je
vreden 60 mig ono v dolarjev m na
katerem so premogovniki, ki vsebujejo premog -za koks. United States Leather družba lastuje ma lo manj kot pol miljona akrov -zemljišča, na katerem 'raste iglasto drevje. Lesne družbe, katerih gospodar je Fred’k Weyerhaeuser v St. Paulu lastuje več kot 30 miljonov akrov sveta, katerega pokrivajo najlapše šume. Večina tega sveta je v Wiseonsinu.
Leta 1870 je bilo v Zdr. drža vah le 3400 farm, ki so obsegale več kot tisoč akrov sveta. V letu 1880 — torej v desetih letih — so se take farme pomnožile že na 30.000. Bilo jih je devetkrat toliko kot pred desetimi leti. Leta 1900 so se pomnožile za približno 66 odstotkov. Imeli smo že 50 tisoč takih farm.
Leta 1880 je bilo med sto farmarji le 25 najemnikov, ki niso imeli lastnega zamljišča. Dvajset let kasneje smo pa imeli že 3-5 najemnikov med sto farmarji, ki so delali na zemljišču, ki je- bilo lastnina druzega človeka.
Pred petdesetimi leti so peli v Ameriki:
“Gome along, come along, don’t you take alarm,
For Uncle Sam is rich enough to give' us all a farm. ’ ’
In danes?
Danes pa zmerjajo v slovenskih listih slovenske delavce z brezdomovinci, ko so oderuhi vzeli delavcem domovino.
Te psovke so značilne. Ali zaeno nam pa razkrivajo tudi vso -duševno umerijo ljudi, ki psujejo delavce., ker so delavci pričeli misliti samostojno in zase in se upirajo nadaljni tatvini na ljudskem imetju.
druga učilišča. Več kot šest miljonov akrov so dobili vojaki v dar, katere so pokupili kapitalisti za sramotno nizke cene. Sedemdeset miljonov se je pa- vrnilo raznim državam kot močvirnato zemljišče. Zdaj -znašajo javna zemljišča
775.000.	000 akrov, od katerih je
370.000.	000 v Alaski, ki še mnogo let ne bo odprta na-selnikom, ki iščejo svoja domovja. Večino ostalega -zemljišča tvorijo državne šume, narodni parki in druge rezerve, med katerimi je mnogo goratega sveta in puščav, katerih se tudi z nmetnim namakanjem ne bo spravilo -pod plug.
Skoraj nemogoče je povedati natančno število akrov, katere so darovale države in občine železnicam. Vendar se pa lahko izreče, da se je dalo 215,000,000 akrov v Novi Angliji in srednjih državah najbolj rodovitne zemlje železnicam.
Iz zemljiških daril ,katere so dobile železnice v Minnesotti, bi lahko napravili dve državi Massachussetts. Največ je baje dobila Northern Pacific Railroad družba. Zemljiška darila železnicam v državi Kansas bi pokrila dve državi Connecticut in še Rhode Island. V Michiganu in Wisconsinu so železniški pašniki skoraj ravno tako veliki. Eno samo zemljiščno darilo v Montani je tako veliko, da bi pokrilo Maryland, New Jersey in Massachussetts. V državi Washingtonu so darila ravno tako velika, iz daril v Kaliforniji bi pa lahko napravili New Hampshire. Union Pacific družba je dobila 13,000,000 akrov zastonj, Kansas Pacific 12,100,1000. Northern
47.000.	000 in Southern
9,520,000	akrov.
Ozemlje, katerega je kongres zapadnim železnicam, je tako veliko kot ozemlje prvotnih trinajstih držav, ki so tvorile ameriško republiko. To ozemlje je večje kot Italija in Nemčija; večje kot Avstro-Ogrska, Švica, Dansko in Nizozemsko; večje kot Francija, Velika Britanija in Belgija.
Ta svet je mnogo več vreden, kot vsi troski za železnice, dasi-ravno niso tukaj všteta darila občin in držav. Ako bi ta zemljišča ostala javna last in bi ljudstvo gradilo železnice s skladom,
Pacific
Pacific
daroval
“Gl. Narodu”!
Glas Naroda je list, kateri ni nikdar nič ustvaril, ali pomagal ustvariti za splošne koristi slovenske javnosti v Ameriki, izvzemši štacune za prodajo šifkart, od katerih je imel dobiček vedno le nje gov lastnik Glas Naroda je torej pure and simple biznis list, in zato ne more imeti v družabnem življenju mied ameriškimi Slovenci nobene veljavne besede.
Glas Naroda ni nikdar priporočal delavske organizacije, pač pa
se je sam proglasil za glasilo delavcev. Glas Naroda ni nikdar vspodbujal rojake za umerjeno disciplinarno delo, ampak je s proglasitvijo samega sebe kot glasilo delavcev, stal vedno na strani tistih, ki ne marajo discipline, ne sprejemajo odgovornosti, marveč po svoji glavi hočejo — v pravem ali nepravem — teorizirati večino, ki je za organizirano delo' in disciplino, katera je v moderni državi potrebna za uprave in izvajanje volje večine. S tem je Glas Naroda hote ali nehote — vede ali nevede — zastopal anarhistično stališče!
Glas Naroda kalkulira, da bi se ameriški slovenski delavci imeli boriti vsi proti vsem, z drugimi besedami: drug proti drugemu; da bi ne bilo nobenih javnih pojmov o organizaciji in nje- skupnih interesov; nobenih predpisov o pravicah članov in odborov; nobenih pojmov, kakšne odgovornosti imajo gl. odbori podpornih organizacij napram članom, ki so jih izvolili v izvrševalna mesta; da se samoglavnost par oseb postavlja pred konvencijo, kaprice pred resno delo itd. Če bi se to uveljavilo, bi gospodje okro-g Glas Naroda hodili po konci, ker bi lahko vs^ik hip užugali to neorganizirano maso, ta kaos, ki bi si ne mogel pomagati. Na milost in nemilost bi bil izročen ta kaos gospodi okrog Glas Naroda in žetev ob prilikah političnih volitev, bi bila velikanska, kajti lastnik bi lahko nemoteno prodajal to slovensko parijo korumpiranim politikarjem, ki so umazano orodje ameriških ka-njt-divppv. Zato bi radi pri Glas Naroda ustvarili in vzdrževali kaos anarhije.
Ali organizacija, kjer je disciplinama, kjer se dela in sklepa vse v soglasju, je za te ljudi, ki hočejo ribariti v kalnem, preveč.
In to je tista reč, ki je urednikom in lastnikom Glas Naroda zmešala možgane, da so napadli člane S. N. P. J. in V. konvencijo ! Toda ravno, ko so zavihali rokave in zamahnili, da razbijejo to verigo zavednih slovenskih delav cev v S. N. P. J., ki hočejo odstraniti kaos, razjasniti splošne gospodarske razmere v deželi, radi katerih so bili prisiljeni snovati si podporne organizacije, je prov-zročilo hud odpor, ki jim bo^brez-dvomno prizadjal po vsej pravici bridkih skušenj. In to je prav!
Glas Naroda naj spi, ako hoče spanje pravičnega, ne utika pa naj svoj nosa v stvari, katere mu niso nič mar. Glas Naroda in njegovi ignorantni pisači ne bodo zajezili naoredka med slovenskimi delavci v Ameriki, pa naj bo ta napredek v S. N. P. J. ali pa v splošnem. Kdor je tako previden, da hodi na tir, ko prihaja lokomotiva. se igra s smrtjo. Glas Naroda : take notice!
—č.
služila raznovrstnih goljufivih zvijač.
Ameriške vesti.
* Zvezna vlada je pri zveznem okrajnem sodišču v Los Angelos vložila tožbo proti Southern Pači fic železniški družbi. Zvezna vlada trdi, da si je železniška družba krivim potom prisvojila zemljišča, na katerem so bogati rudniki. Zemljišče je vredno 250 miljonov dolarjev. Druge zemljiščne tožbe bodo kmalu sledile. Pri teh tožbah pojde za zemljišča, ki so vredna 750 miljonov dolarjev.
Tožba je vložena na temelju zakona z dne 27. julija 1866, ki zveznemu uradu za notranje zadeve naklada, da so pri zemljiščnih darilih železniškim družbam, izključena zemljišča, v katerih so rud nine.
Zvezna vlada trdi, da je med!
440,000	akri 45,725 akrov, ki vsebujejo rudo.
Southern Pacific družba je dobila zemljišče v dar še le 10. julija 1894. Družba se je pri dobavi sveta po zatrdilu zvezne vlade po-
Na zborovanju ameriške družbe za uravnavo mednarodnih zadev, ki se vrši v Washingtonu D. C., je Everett P. Wheeler zastopal načelo, da se naj spor zavoljo panamskega prekopa, ki je nastal med Zdr. državami in Anglijo, predloži v razsodbo mednarodnemu razsodišču.
Govornik' je povdarjal, da se Zdr. države ne morejo upirati reševanju sporne točke skozi nepristransko razsodišče, ko je rešilo že važnejše spore.
ški velekapitalisti lastujejo v severnem delu Mehike ogromna zem ljišča, rudnike, tovarne in železnice. V sedanjih razmerah se pa industrija nemore razviti vsled vstaških nemirov. Naložen kapital se ne obrestuje, kot želijo kapitalisti. Zato je lahko razumeti rožljanje s sabljo.
* Po poročilu iz Washingtona jei bila letos trgovina v novembru z ozirom na uvoz in izvoz živahnejša kot lani.
Vrednost uvoženega ¡blaga znaša $153,134,995, izvozilo se je pa $227,898,681 blaga. Največ se je izvozilo bombaža in pšenice. Izvoz mesa, konzerviranega mesa in klav ne živine pa zaostaja za lanskim letom.
* Zbornica je sprejela zakon, da mora vsak priseljenec, ki je spolnil šestnajsto leto, citati kak jezik, da se mu dovoli izkrcati se v Zdr. državah.
Vzlic zborničnemu zaključku1 je senat zakonsko predlogo1 odkazal konferenčnemu komiteju. Senator Lodge iz Massachussettsa je najbolj toplo priporočal, da naj senat zakonsko predlogo enostavno zavrže. Senator ni tega storil iz ljubezni do priseljencev. Zanj so bili merodajni drugi razlogi, katerih pa seveda ni povedal.
Tekstilnim baronom v Novi Angliji so po zadnjem tekstilnem štrajku najbolj všeč taki priseljenci, ki ne znajo pisati in citati, ker se jih najlaglje izkorišča. Po zadnjem štrajku prihajajo priseljenci iz Male Azije v Ameriko. Večina teh priseljencev požro predilnice in tkalnice v Novi Angliji. Radi tega gori senator za priseljence, ki ne znajo citati.
* Sedemindvajsetletni Georg Brown v Masonu, Midi, je bil obsojen v ječo od’ dveh do petih let, ker je v neki prodajalni ukradel par čevljev. Brown je imel strah pred ječo in izipil je smrtonosen strup.
Za par čevljev dve do pet let ječe ! Kdor ukrade kar tisoče akrov zemlje je pa sooštevan gospod in vlada se mora še tožariti ž njim za zemljišče. V kapitalistični družbi je bilo in bo ostalo uveljavijo no načelo: Male tatove je treba obesiti, veletatovom se pa klan jati.
* V Milwaukee, Wis. je pričel včeraj zborovati drugi kongres Jugoslovanske soialistične zveze. Delegatje so prišli iz raznih krajev Zdr. držav. Med njimi je mnogo Slovencev. Do sedaj so bili J. S. Z. organizirani Slovenci, Hrvatje in Srbi. Najmočnejša je slovenska sekcija, ki šteje nad devet sto članov, Hrvatje so na drugem mestu, na tretjem pa Srbi. Mogo če, da se na. tem kongresu pridru žijo tudi Bolgari, ki so imeli do sedaj svojo organizaijo.
Kot referenti za kongres so prijavljeni F. Petrič, J. Zavertnik, Besenič, Savič, Ekonomof in drugi. Kongres ima obširen program vendar se pa upa, da bo zaključen v dveh, k večjem v treh dneh.
Buržvazija pohaja ob praznikih veselice, zabave in pojedine, raz redno zavedni delavci šepa shajajo na zborovanjih,da se posvetujejo o sredstvih.ko so potrebna za o-svoboditev delavcev iz kapitalistične sužnosti.
* Združene države so zagrozile Mehiki, da bodo prevzele protekto rat nad severnim delom Mehike ako Madero, predsednik Mehike ne napravi v kratkem red in mir.
Za temi grožnjami se skrivajo velekapitalistieni interesi. Ameri-
* Preko severne Dakote je divjal koncem minolega tedna snežen vihar. V Fargu so sneženi zameti visoki do šest čevljev. Vlaki so vozili z veliko zamudo.
* V kapitalističnih časnikih či-tamo, da je sodišče ločeni ženi nekdanjega kralja bakra F. A. Heintza priznalo $1000 mesečne podpore, poleg pa še $233 mesečno za stanarino.
Povprečno danes zasluži delavec 480 dolarjev na leto. In če bi delavec šel-pred isto sodišče, ki je ločeni ženi miljonarja priznalo skoraj trikrat toliko na mesec, kot on zasluži tekom celega leta, in bi tam zahteval, da naj mu delodajalec izplača vrednost produkta, ker -z drobtinami, ki mu jih daje delodajalec, ne more preživeti sebe/ in svoje družine, bi mu rekli, da je norec.
Pa se čudijo nekateri ljudje, da nezadovoljnost vedno bolj raste v ljudstvu. Seveda so navadni taki ljudje, ki ne morejo razumeti, da en delavec več koristi človeški družbi, kakor sto1 žen, ki so ločene od miljonarjev in miljarder-jev.
ji je Riciotti Garibaldi, sin znanega talijanskega patriota Guise-ppe Garibaldija.
Pri nadomestilni volitvi za državni zbor v volilnem okraju Reussa. L. je zmagal socialist Cohen. Nasprotnika sta bila na-rodno-liberalni dr. Streyseman in neki antisemit.
Avstrija že občuti blagoslov Ibalkanske vojne. Vsa tekstilna industrija je pred bankrotom. Tvorničarji imajo inkasirati 20 miljonov dolarjev na Balkanu. Vsled vojne so izostala plačila s strani balkanskih trgovcev.
V	Španiji grozijo železničarji s stavko. Strajk ima. biti proglašen dne prvega januarja, ker vlada ni izpolnila danih obljub.
Vlada je odpuščene rezerviste zopet poklicala v službo.
V	Indiji je nekdo zvršil atentat z bombo na sir Charles Harding-sa, indijskega podkralja. Bomba je zadela streho hišice na slonu in je lahko ranila podkralja.
V Mehiki so vstaši zasedli Hus-juquilla. Vladna posadka je štela le 50 mož, ki je po kratkem boju kmalu podlegla vstaški četi, ki je štela 600 mož.
* V Des Moines, la. je vstal nov prerok, ki prerokuje, da bo drugo leto konec sveta.
Rev. W. D. Parkhurst, pastor prve sedmodnevne adventistovske cerkve je mirno pripovedoval ljudem, ki so ga poslušali, da se bo1-do drugo leto spremenile vsa vode :— reke, jezera in morje v kri. Solnce bo tako pripekalo, da se bomo kuhali pri živem telesu. Iz neba bo padalo kamenje tako debelo kot največ je hiše. Tako je mož čenčal več kot eno uro. Njegovi verniki so ga pa poslušali in vzeli vse čenče za čisto resnico.
Pastorju manjka najbrž eno kolesce, njegovi verniki pa imajo eno preveč, kajti vsa družba spada v blaznico.
*	Predsednik Taft je izjavil, da bo po svojem terminu vstopil na univerzi Yale kot profesor. Predaval bo pravoslovje.
*	Iz Yersej City, N. Y. poročajo, da je mestna občina Bergen ¡pred! sodiščem žela hud poraz.
Občina je odpustila ognjegasca Riharda Blechsehmidta,. ker je na prvega maja okrasil svojo hišo znakom socialistične stranke, nad hišo je pa razvil rdečo zastavo.
Sodnik Francis J. Swaynei je razsodil, da ima vsak človek pra vico izkazati svoje politično prepričanje v besedi, pisavi ali pa z razvijanjem svojih znakov. Občini je zaukazal, da ga mora zopet sprejeti v službo . . . Socialisto-žrci so šli z dolgim nosom iz sodne dvorane.
Inozemstvo.
Brzojavke, ki prihajajo iz Lon-Londonu o mirovni konferenci so tako zmedene vsebine, da se ne ve. ali bodo mirovna pogajanja prinesla “stalen” mir ali pa nadaljevanje vojne.
Avstrija je zelo trmoglava m išče vsakovrstnih vzrokov, da bi prišlo do resnega spora s Srbijo.
Turki zopet odločno zahtevajo, da se jim dovoli oskrbeti trdnjavo Drinopolje z živili. Dokler ni sprejeta ta zahteva, je vsako nadaljno pogajanje isključeno.
Grki nadaljujejo vojno s Turki. Garibaldijeva legija je pri naskoku na Janino imela hude izgube. Zgubila je 400 mož in skoraj vse častnike. Legija e štela dva tisoč prostovoljcev in zapovedoval
V Avstriji si je prestolonaslednik naročil v dvorni operi patrio-tično demonstracijo. Ko je vstopil s svojo soprogo, je orkester zaigral “O du mein Oesterreich”, lakaji in hlapci v fraku in cilindru s ostali raz svoje sedeže in peli z orkestrom. Po končanem spevu so pa priredili ovacije prestolonasledniku.
— Ako bi v gospodarskih bojih med kapitalisti in delavci ne priskočila kapitalistična država vedno kapitalistom s policaji in vojaki na pomoč, tedaj bi navadno zmagovali delavci. Proletariat ni le po številu močnejši kot kapitalisti, temveč reprezentira tudi proizvajalno silo narodov, radi tega bi tudi njegovi nasprotniki v vsakem gospodarskem boju podlegli. Delavci lahko žive brez kapitalistov, nikakor pa ne morejo živeti kapitalisti brez delavcev.
Kapitalistične države pa dandanes niso nikdar nevtralne. Pri najmanjšem konfliktu, že pri grožnji s stavko mobilizirajo kar po cele vojaške armade. Pri tem pa kapitalistične države nikdar ne vprašajo, na čigavi strani je pravica. Doživeli smo že, da je država poslala svoje vojaštvo proti delavcem, ki so stavkali, da bi prisilili podjetnike rešpektirati zakone v obrambo delavcev. Tako se je dogodilo v držai Colorado. V tem slučaju je bila država torej sokrivec zasmehovalcev zakona. Kapitalistične države so bile in ostanejo vedno sovražnice organiziranega proletariata, radi tega je1 tudi treba, da se proletariat bojuje za preosnovo ali preporod teh držav.
— Ako bi nekega dne bolnišni ce, sirotišnice, norišnice in ubož niče odprle svoja vrata, ako bi s duhovi vrnili, ki so tu v temi po ginili in hi zahtevali odgovor, te daj bi ljudje, ki dandanes žive sijau in razkošju, sklonili svoj glave, ker bi čutili, da nosijo n svojih čelih bratomorsko Kajne vo znamenje.
Ti ljudje in njih stariši so zi dali in gradili jetnišnice, vešala električne stole in vsakovrstni druga morišča. Njih lakomnos pohlepnost in vladoželjnost so u stvarila vso bedo in miljonom lji di ogrenile in otežkočile življenj«
Duhovi umorjenih se ne morej vrniti ! Ali vstali bodo maščeva ci, ki bodo zahtevali ukradem blago nazaj ki bodo1 skrbeli, d bodo ječe sirotišnice in norišnic prazne.
Rt
DOPISI.
«
Herminie, Pa.
Prihajam z žalostno vestjo za vse brate in sestre. Nemila smrt nam je ugrabila brata Henrika Arnolda, starega in zvestega elana naše podporne organizacije. Rajni je bil član jednote, odkar se je ustanovilo društvo “Edinost”, štev. 23 v Darragh.
Arnold je delal osodepolnega dne, ko je zbolel v rudniku. Na-krat mu je prišlo slabo in zgrudil se je nezavesten na tla. Tovariši so ga prinesli iz rudnika na svit-lo, na kar je zdravnik odredil, da ga odpeljejo v bolnico in tam operirajo. Bilo je prepozno. Izdihnil je že v isti noči. Postal je žrtev današnjih razmer. Njegova tragič na smrt je ponoven dokaz, v kakšnih žalostnih razmerah živijo in umirajo proletarci, stvarniki vsega bogatstva na svetu.
Društvo “Prostomisleci”, štev. 87, pri katerem je bil rajni član zadnja leta ,mu je priredilo veličasten pogreb, kakeršnega še ni bilo v naši naselbini. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 1. decembra ob dveh popoldne. Ljudstva je bilo kakor na kakšnem ljudskem shodu. Udeležba druzih narodov je bila velika. Zato smo v angleškem jeziku povedali, v kakšnih razmerah je živel naš rajni brat in da je po trudapolnem delu umrl kot pravi mučenec dela. Po končanih govorih je pevsko društvo zapelo nagrobnico, godba je pa zaigrala žalostinko. S tem je bila pogrebna slavnost ob rakvi rajnega končana.
Pokopališče je od tukaj oddaljeno dve uri hoda. Posedli smo na 42 voz in spremili rajnega brata do gomile. Pogreba se je udeležilo nekaj članov društva “Edinost”, štev. 23 in zveze, katerim izrekamo na tem mestu zahvalo!
Ob gomili se je govorilo po o-pravilnibu S. N. P. J., kar jci napravilo globok vtis na vse navzoče.
Rajni je bil zvest in dober član. društva “Prostomisleci”. Dasi-ravno je imel veliko družino, pa se ni nikdar branil plačati kakih prispevkov v korist društveni blagajni.
Rajni zapušča ženo in sedem otrok. Njegovi družini izrekamo naše sožalje . . . Njemu pa bodi zemljica lahka!
Slovenci, ako niste pri nobeni podporni organizaciji, tedaj se ne mudoma pridružite Slovenski narodni podporni jednoti. Naša organizacija skrbi po materinsko za obolele in ponesrečene brate in sestre. Po njih smrti pa izplača njih dedičem posmrtnino in tako skrbi za vdove, sirote in osivele stariše.
Ne ozirajte se na napade, ki prihajajo iz sovražnih vrst in katere prinašajo slovenskim delavcem sovražni listi. Naša jednota bo prebolela tudi ta napad, kakor je šla zmagoslavno preko drugih napadov od njenega rojstva pa do danes.
Mi kličemo živeli delegat j e in delegatinje pete redne konvencije, njih trudapolno in smotreno delo bo rodilo dober sad! Želimo, da bi društva še v prihodnje pošiljala take zastopnike na konvencije, ker se bodo delavci rešili tisočletne sužnosti, ako bomo na vsa zborovanja in v postavodajne zastope pošiljali take zastopnike.
(Društveni pečat)
Marianna, Pa. gacijo in vso jednoto, da grizejo Že nekaj običajnega je, da se okoli sebe kot stekli psi. ob času, bo staro leto jemlje slovo Hudo jih boli, ker se na otrobe od nas, želimo drug druzemu ve- in krvave klobase v dnevniku1 ne selo novo 'leto. V smislu tega sta- ozira noben razsoden delavec. Go-rega običaja želim vsem članom spodje so pač domišljavi, ker ima
in članicam S. N. P. J. srečno novo leto in jim priporočam, da naj se ne vstrašijo nazadnjakov, ki nastopajo proti napredku v dnevniku, bruhajo ogenj in žveplo na naše zastopnike, katere smo poslali na peto redno konvencijo.
Bratje in sestre! Združimo se še trdnejše. Podpirajmo svoje brate in sestre v bolezni in nesreči, skrbimo po njih smrti za vdove, sirote in njih stariše. Spopo-l-nujmo svoje organizacije na vseh poljih podpornem, gospodarskem, strokovnem, političnem in izobraževalnem, da blodo kapitalistični časnikarji kmalu spoznali, da so njih napadi navadno butanje z glavo ob zid.
Bratje in sestre naprej, po začrtani poti naprej do cilja, do osvoboditve delavcev iz kapitalistične sužnosti.
M. Čebašek.
Jenny Lind, Ark
Vendar bi rad vedel, zakaj se dnevnikarska gospoda zadira našo podporno organizacijo. Mogoče želi, da bi šli delat v rudnike in tovarne, v katerih niso* delavci organizirani, da bi bili še večji sužnji, kot smo v organizirani delavnici. Ako gospodje kaj take ga želijo, naj povedo to odprto da jih bodo spoznali tudi oni delavci, ki še danes spijo duševno spanje.
Zavedni in razsodni delavci smo že zdavnej spoznali gospode New Torku. Ako list dosledno pri vsaki volitvi priporoča kandidate najbolj nazadnjaške kapitalistične stranke, potem se logično sklepa iz takih poročil, da prodajajo svoje rojake — delavce ameri škim miljarderjem in miljonar jem in da gospodje, ki imajo glav no besedo pri listu, niso nič dru zega kot hlapci ameriških kapita listov.
Ako v jednoti ni kaj prav, bodo to člani in članice uredili. Nika kor pa ne pojdejo vprašat za svet tiste ljudi, ki bi najrajše videli da bi ameriški kapitalisti rezali jermena iz delavcev.
IKako hinavski so gospodje v Ncav Yorku, dokazuje dopis, ka terega so podpisali s podpisom delegat. Ako bi se take reči do gajale na konvencijah, potem bi bila dolžnost vsakega, ki jih lah ko dokaže, da se podpiše pod dlo1 pisom. Kako laže dnevnik v New Yorku s svojimi dopisi, je v zad nji izdaji “Glasila” dokazal brat Kirn iz Puebla. Colo. ko je na laž postavil dnevnik radi nekega do piša iz Puebla, ki tudi ni bil pod pisan.
Zategadelj poživljeni vsa krajevna društva, da protestirajo pdoti skrajno lažnjivemu dnevniku v New Yorku. Doli ž njim!
Pr. Porenta, član štev. 24
Lovveville. O.
Po kratki in mučni bolezni je preminul naš brat Nik Posčič. Rajni je bil star 22. let. Torej v najlepši mladeniški dobi. Dne 4. decembra se je vrnil z dela domov. Nakrat je zbofel. Poslali smo po zdravnika. Zdravnik je bil isti večer dvakrat pri njemu. Ker se ni obrnilo na boljše, smo ga še isto noč ob polnoči spravili v johnstownsko bolnico. Drugo jutro ob devetih so ga operirali. Vzlic operaciji je bil vsaki dan slabejši. Dne devetega decembra sta ga obiskala dr. brat Ant, Dol-nik in njegov stric. Prosil ju je, da naj ga vzameta s seboj, ker želi umreti doma. Ali bilo je nemogoče. Rajni brat je bil preslab za transportacijo in bati se je bilo da jima umre na potu. Pustila sta ga v bolnici, kjer je še isto noč ob eni mirno zaspal. Dne 11. decembra, mu je društvo priredilo sijajen pogreb in ga spremilo na katoliški mirodvor v Bessemer, Pa. Bodi mu lahka tuja gruda ! ^ Lovrencij Tomažič.
jo na prvi strani zapisano: “List slovenskih delavcev v Ameriki.” V svoji domišljavosti so pa tudi naivni, ker menijo, da so delavci tako neumni, da smatrajo neunij-ski list za delavski list. Med delavci je že zdavnej dozorela misel, da bi dnevnik moral imeti na prvi strani sledeči napis: “Glasilo demokratičnih in republikanskih kapitalistov.” Na drugi strani bi se -pa moralo blesteti: “Edino pravo glasilo kapitalistov Rooseveltove stranke.” Ako bi gospodje v tem smislu spremenili svoje napise, bi se približali resnici.
Ako gospode v New Yorku srbijo jednote, tedaj naj se pobrigajo za tiste jednote, pri katerih so člani in so jih pomagali ustanoviti. Viprav sedaj je .pri eni taki jednoti, ako hočemo rabiti nji-h izraz, umrla “ugledna oseba”. Gospodje, ako ste za red v jedno-tah, tedaj povejte, kar čivkajo rabei po strehah slovenskih hiš križem Amerike o “ugledni osebi” in kar se tiče vaših jednot. Od naše jednote pa roke proč! V naši jednoti so člani in članice toliko razumni, da znajo sami napraviti red, ako je kaj narobe. K vam ne bomo hodili nikdar po nasvete, ker vas poznamo kot zago-ornike “grafta.”
Delegatom in delegatinjam pete redne konvencije pa kličem za njih požrtovalno, nesebično in trudapolno delo, ki bo za našo podporno organizacijo in vse slovenske delavce v Ameriki rodilo dober sad: Živeli!
A. Mrovlje.
bi temeljito očistila blagajno jednote in potem zapisala: Zdaj smo pokopali mrtvo rojeno dete!
To je zadosti odgovora na napade !
Na vse brate in sestre apeliram, da si ustanovimo svoj lasten
morala vlada vgrizniti v kislo jabolko in priznati delavcem volilno pravo-. Pred dobrim tednom so gospodinje s konzumno organizacijo prisilile posredovalne trgovce ali mešetarje v Philadelphiji, da so padla kokošja jajca na 24
dnevnik. S svojim dnevnikom bo- centov tucat.
mo lahko kos vsem napadom, pa naj pridejo od katere strani že hočejo.
Tudi jaz se zavežem, da sem pripravljen .prispevati $5, kakor hitro se dnevnik vstanovi.
Jakob Baloh.
Kadar je strokovna organizacija potrebna, da si delavci izvo-ju jejo boljšo plačo, krajši delovni čas, ugodnejše razmere v delav niči, ravno tako je potrebna kon su-mna organizacija za delavce z gospodarskega stališča,
Johnston City, 111. I Delavci v Clevelandu združimo Tukajšna slovenska naselbina se vstanovimo svojo konsumno šteje 7—8 družin in nekaj sam-1 zadrugo. Ne poslušajmo onih, ki
cev. m a
.. Ostali Slovani so pa večino- imajo proti vsaki delavski organi-a Hrvatje. Delavske razmere ni- zaeiji sto ugovorov. Organiziraj-
so preslabe. V rudnikih se dela skoraj s polno paro. Zaslužek je pa odvisen od prostora, Živi se že, ali na prihranke še misliti ne smemo.
Podporno smo dobro organizi rani. Tukajšni Slovenci in Hrvatje imamo tri društva. Najbolj pa
mo se v svojo korist!
J. K.
Zadruga na kmetiji.
K. S.
Uvod.
Čimdalje več Slovencev se na-seluje na farmi. Nekateri jemljejo brezplačna domovja v Kanadi, drugi pa kupujejo zemljišča v raznih državah Unije. Danes imamo žei večje in manjše naselbine poljedelcev, ki so popolnoma slovenske. V teh naselbinah živi tudi nekaj članov naše jednote.
Naseljevanje na. kmetije (far-mei) bo čimdalje bolj naraščalo, Za Slovence je sedaj še le v začetnem razvoju. Število med in-dustrialnimi delavci, ki so se naveličali tlačaniti tovarniškim baronom, vedno bolj raste.
Slovenski poljedelci v Ameriki se torej množijo. To je fakt, ki se ne da utajiti. Ali resničen fakt je tudi, da mora biti poljedelec organiziran, posebno poljedelec,
Taft, 111.
Z delom gre tako, da se vsaj pošteno preživimo.	1	.
Tukajšne društvo, štev. 15. S. , imua °d 40 do 160 akrov sveta-
____ _	-	„	„ , S. P. Z. je imelo svojo veselico ako 'ko^e biti vspešen v poljedel-
napreduje društvo “Johston Ci- dne 27. novembra. Veselica se je stvn naPram veleposestnikom, ki ty”, štev. 91. S. N. P. J., ki je vršila v najlepšem redu. Sukalo last^° P° tlso6 m veS akl>ov sve najmonejše po članstvu. Drugega se je vse — staro in mlado do ra- ra' Majhni^ posestniki se morajo
posebnega napredka ni tukaj opaziti. Tu nimamo nobenega politič-
nega jutra
organizirati v zadrugi, da postav-
’	.	,	.	, Ijajo skupno večje mno-žine pri-
Obilo smeha in -zabave je tfbu-K	„J, n+-------	* +
nega, pevskega, dramatičnega ali dil šaljiv sregolov za purane, go-	naokra™° ‘P* z0Pf*
bralnega društva. Tukaj ne po-1 „i,„	I s!'lIPrl0 kupujejo izdelke, ki jih
znam» veselic in zabav. Edino veselje je, če si kdo privošči .jeeme-novca preko mere. Tudi slovenskih deklet ni tukaj. Za Trbovče-vega Toneta bi bila tukaj tudi
-i	• i i v * n v •	i*l	iv ih I)
ske m kokosi. Srečni zmagovalci I .	,	• •	„	.	„	,
,	&	, potrebujejo na farmi. O zadrugi
so obsodili purane takoj na smrt, |
da so se ž njimi gostili na zahvalni dan.
na, kmetiji je spisal K. S. pred kakimi osmimi leti obširno razpravo v prilogi “R. P.”, iz kate-
Veselieo so posetili tudi drugi re prinašamo naslednje :
v , narodi. Italijansko društvo je bi-
smola, zaeno pa velika sreča, ker L	”	.„	,,	.
bi se lahko svobodno sprehajal po mestnih ulicah, ne da bi se mu bi lo treba bati, da bi mu kateri slovenskih fantov ušel z njegovo dragico. Kedar bo prišel naokoli, pa naj nas obišče in prepričal se bo, da sem pisal resnico.
lo zastopano po precejšnem števi-
Karol Rotbertus - Jagetzow, grajščak na Nemškem, jeden več-
Indianapolis, Ind,
Gospodi v New Yorku okoli dnevnika se silno cedijo sline po naši jednoti. Ne vem ali so bank rot, ali je pa kakšna druga nesre ča spraznila njih blagajne, da so obrnili svoje poželjive oči na S. N. P. J. in seveda tudi na njeno bla gajno, v kateri so lepi tisočaki
Ako- bi gospodom in gospodi čem v New Yorku prišla v pest naša blagajna, to bi preživeli don žuanskih noči, kakeršno -so opisali -lansko leto za božič. Šampanjec bi v potočkih tekel po mizah, kuharji hi pekli, cvrli in mesili kot za “ohcet”. Iz hripavih grl hi pa prihajala ona znana iz “Treh tičkov”: “Kaj nam pa morejo-”.
Ali deiegatje in delegatinje na peti redni konvenciji niso imeli smisla za take e-skapa-de njujorš-ke gospode. Bili so resni možje- in resne žene, ki poznajo sestav današnje človeške družbe in so se zavedali težke naloge, katero so jim naložili člani in članice S. N. P. J., ki -so jih kot svoje zaupnike poslali na konvencijo. Pri takih delegatih in delegatinjah se ni dalo ribariti v kalnem. Tudi pozdravni telegrami gotovih gospodov iz New Yorka niso imeli privlačne sile. Delegati in delegatinje so po svojem prepričanju) glasovali za predloge in resolucije, katere so smatrali koristonosnim za našo podporno organizacijo. Vprav to samostojno mišljevje pa sedaj boli gospode in gospodiče v New Yorku okoli dnevnika, da izlivajo -svoje podposteljne lonce na dele-
Yale, Kans.
Že dolgo ni bilo dopisa iz naše naselbine o tukajšnjih delavskih razmerah. Delamo še precej red mo. Ali zaslužek se uravnava po prostoru. Plača je 78 e od tone Delavec ne dobi niti ene- tretjine od svojega izdelka, vzlic temu, da imajo rudarji v državi Kansas iz vrstno strokovno organizacijo Posebno -Slovenci v tej državi so organizirani izvan-redno dobro podporni, gospodarski, strokovni in politični organizaciji. In iz srca je želeti, da bi slovenski delavci v vseh krajih Z-dr. drža-v, kar se organizacije tiče, posnemali slovenske delavce v Kansasu. Imamo podporna društva, kon-sumne zadru-ge, pevske zbore, strokovno organizacijo in socialistične klube. V Crawford okraju je -popolnoma zmagala socialistična stranka. In do te-ga so mnogo pripomogli slovenski delavci.
Ako bi “Gl. Nar.” vedno pisal za S. N. P. J. od njenega rojstva pa do danes, kakor je pisal proti nji, bi jednota mogoče imela več članov, kakor jih ima. Ali danes gre tudi brez “Gl. Nar.” Dnevnik lahko piše, kar hoče. Jednoti ne more škoditi in ne koristiti.
Jednota pojde svojo pot naprej Število zavednih in razsodnih slo venskih delavcev -se množi z vsakim dnem, naobrat-no se pa števi lo onih krči, ki so slepo- sledili ta kim “narodnim voditeljem”, katerih srčna želja je bila, obdržati ljudstvo v duševni temi.
John Homee^
lu svojih članov. Vsem, ki so pn- jih duhov prejšnega stoletja ter po-mogli do vspeha, pa izrekam na prednik Lassalle-Marxa, je ' pisal tem mestu svojo zahvalo.	pred kakimi 50 leti; «gtvar je
Gospa štorklja se je oglasila pri ta, da z omejitvijo individualiz-rojaku John Urbančiču in ga olb- ma po komunizmu družba šele na-
________________ darila z majhnim in krepkim pro- staja, da je bistvo iste ravno ko-
Gospo*de, ki imajo prvo besedo!letarekom. V znale veselja je pri- munizem, da slednjič tok zgodo-pri ^nj-ujorškem dnevniku, pa sil- redil mirovanje, katerega se je u- vine vtem obstaja, da se razširja no peče naša organizaija. Kar lo- deležilo mnogo rojakov, med kate- komunizem.” In Kropotkin piše čiti se ne morejo od nje. Izbruhi rimi je bila tudi moja malenkost, sedaj: “In v-
Valentin Fortuna.
Yukon, Pa.
molrejo o d nje
svete jeze prihajajo periodično, kakor pri živem vulkanu. Po vsakem izbruhu počivajo, da po krajšem ali daljšem presledku, prično bruhati z večjo silo. Ali ti izbruhi niso nevarni za našo podporno organizacijo.
Vendar bi se po teh napadih morali, že toliko spametovati, da	.
bi spoznali, da škodijo njim in ne| jem stanovanju. Vse, kar jim pri
edno, kadar je usta-novljalo človeštvo kako novo so-cijalno organizacijo, ki se ima prilagoditi kakemu novemu razvoju, je jemal konstruktivni duh elove-
Delamo vsaki dan, seveda naj- §tva elemente in glavne poteze
več le šest ur dnevno
Pojavili so se tudi vitezi svedra
novemu napredku iz večno žive tendence vzajemne pomoči. Nove
ali svedrci, ki kradejo tako oeit- gospodarske in socijalne ustano-no, da človek ni več varen v~svo- vJolftor so btie, stvaritve mas.
novi naravni sistemi, nova veroiz-povedan ja,vse se izhajale iz iste-
nam. Kateri delavce bo skebski de pod roke, ukradejo. Kravo vza; list smatral resnim? Najbrž nebe- meJ° iz hleva, jo ženejo malo pročjga izvora in naravni napredek na-
den. Do tega zaključka bi morali priti tudi že gospodje v New	.
Yorku, ako imajo zdravo človeško 3° v prodajalne in tudi peci ne za-|nje principa vzajemne pomoči od pamet in ne spijo tjevendan.	metujejo.
Bratje in sestre v S. N. P. J. se
ne morejo ozirati na take duševne I policajev. Ali ti so svedrcem toli siromake, marveč jili prepuščajo ko na p0,ti kot lanski sneg. Svojo I človeštvo brez razlike veroizpo-n.jih usodi, -sami pa gredo po začr- J roparsk-o obrt izvršujejo, kakor da| vedanja, jezikov, plemen in ras
ne bi imela nobenega varuha lastnine, oboroženega samokresom
debla (Stamm) do večjih družb, Varnostno -službo opravlja pet tako da bode objemal ta princip
■' vzajemne pomoči necega dne vse-
tani poti naprej za procvit in napredek svoje organizacije.
John Bergant.
Cleveland, Ohio.
Naši slov. trgovci so v “Clev. Ameriki” obelodanili nekaj točk | glede plačevanja. Te točke mora-
In tndi strogo na kapitalističnem, s količkom in I konkurenčnem stališču stoječi pisatelj mora pripoznati ta princip
,	„	.	.	. ko piše: “Ni ga človeškega živ-
V društvenem oziru prav do-ki bi bilo na svetu le za
bro napredujemo. Naše društvo je imelo svojo letno sejo dne 7. decembra. Za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči odborniki:
j-o prisiliti vsakega razsodnega U L	predsednik, Jernej
delavca do razmišljanja.	1
Trgovci so se organizirali. To
se, vsako je tudi tukaj zaradi dru-zega sveta; vsak človek sodeluje na svojem in če še tako na nizkem, omejenem stališču pri izvr-
_ .„	,	,	, T ,	_T., .ševaniu kulturnih smotrov člo-
Iucna, podpredsednik, John Vid- vegtva„ Tolažilen za vse deiavske
je njih pravo. Ali naj vspričo tega dejstva ostanemo delavci kot
mar, tajnik, Mihael Prešeren, za-pisnikar, Jos. Kostelie, blagajnik,
kroge je pogled po zdajšnem svetu. ako se ozremo le na sedajno
konzumenti neorganizirani? To I boltiški^dbOTnik. Nadzorniki so J zlvl>ien'ie konsumnlh zadru« ia za'
vprašanje se mora sedaj pojaviti Mdiael (Klarič, Jernej- Lušina in pri vsakem delavcu in vsaki de- prank Zaveršnik.
Jessyville, Kans.
Na nesramne napade v “Gl Nar.” na našo jednoto ne morem molčati, ker so bili napadi iz-vrše ni premišljeno in s hudobnim namenom.
Dnevnikarji, vbogi na duhu, iz-vzemši takrat, kadar pijejo konjak, pravijo, da je šest sto socialistov v jednoti. Pod vplivom nepoklicanih -duhov so to število znižali na tri sto.
Da bodo vsaj malo pojma imeli, koliko je socialistov v jednoti, naj vprašajo svojega zastopnika, ki je lani prišel pobirat naročnino v Kansas. Že poročilo iz naše države jih bo toliko spametovalo1, da bodo boboee socialiste po številu merili z drugimi številkami.
Ker brez psovk pri dnevniku ne gre-, nas je opsoval z brezdomovinci. Niso pa vedeli, da bo ta psovka padla nanje, da so vprav o*ni tisti ljudje, ki podpirajo kapitalistične oderuhe, da tem lag lije delavcem kradejo domovino.
Iz vseh čenč v dnevniku je razvidno, kaj hi gospodje radi. Korito, korito, jim brenči po glavi. Do korita bi rado prišla gospoda, ne do služb, do pravega korita, da
lav-ski gospodinji.
Do sedaj smo kupovali pri do mačih trgov-eih. Ravnali smo se1 po geslu-: Svoji k svojim. Ali tr g ovci so- se' izjavili, da nas ne ma rajo. Če katerega zadene nesreča: bolezen, štrajk in brezposelnost — in ne bo plačal svojega dolga tekom 30. dni, ne bo več imel kredita. Obrniti se bo moral do nemškega ali pa židovskega trgovca za kredit, ako ne bo hotel živ pod zemljo.
Da se nam ne ho treba obračati do nemških in židovskih trgovcev in se še v prihodnje ravnamo po geslu svoji k svojim, je treba, da delavci v Clevelandu vstanovijo svoje konsumno društvo. Ako tr govci lahko dajo po dve o-d sto|steva e-povračila odjemalcem, ki plačuje jo “eash”, jih ho konzumno društvo lahko dalo po 5 do 6 ali pa še več od sto.
V konzumnem društvu so go-
dvorani
Seja je vsako dopoldne ob desetih Jakoba Porfelda.
John Wi-dmar, tajnik.
Naznanila in vabila.
Hackett, Pa.
Društvo “Rdeči Prapor”, štev 90. je zaključilo na seji, da dru štvo ne bo prodajalo in vračalo nobenih tiketov. Marveč bo vse vrgla v koš, ker mu take reči delajo le troske.
Prošnje, ki ne bodo pripozna ne od gl. odbora, se ne bodo vpo-
Matija Furar, tajnik.
Eveleth, Minn.
Poživljeni vse člane
_ prihodnje seje polno številno ude- n0 potrojila. In politik je v tem
da|Mn7bkgo”prve"vrst7na uro- ležii°- Posebno vabim na sejo, -gagu izračunal, da je Angleška
‘tiste ki zadmcmste plačali za izdrževala s svojini denarjem v “Glasilo”. Na dnevnem redu Napoleonovih vojskah vso drugo znmentom. Ko je v Bdgiji izbrah- |imeai?; nekoj važnih točk.	1 Evrono. Angleški trgovec je v teh
nila. splošna stavka za priboritev
se lahko na to, da je» vedno v pro-
daj. Pri umnem gospodarstvu se prihrani mnogo v korist vsem kon
drug proizvajalcev na kmetiji na Angleškem, Nemškem, Francoskem, na Švedskem, Danskem, drugo nedeljo j pinskem in celo v -Sibiriji. Te zadruge še niso stare. Ali stvoritve so delavstva, kmetov dotienih narodov.
Začetkoma pre-jšnego stoletja so različne iznaidbe in posebno unoraba sopar ja v delu človeštva povzročile veliko revolucijo v obrtih in s teni tudi na kmetiji. Kar cele vasi so izginile in nastale so na njih prostoru fabri-ke in hiše fabričnega delavstva in ne dolgo potem sta si nasprotno stala malo število velikih bogatašev in veliko število revežev, dve armadi v boju. Leta 1760 je brojil angleški narod okolo 6 miljonov ljudi, leta 1820 že 14 miljonov. Leta 1760 je znašal uvoz 10 milijonov funtov (a 22 avstr, kron), izvoz 15 milijonov funtov, leta 1820 prvi 31 miljonov, izvoz 41 milijonov. Angležka je tedaj v društva I življenju dveh generacij svoje
spo-darji prodajalne delavci. Pazi štev- 69. v Evelet,h- ^in“- da se ljudstvo podvojila, svojo trgovi-
x	_	_	I «wibo/l-n-iA oo-ifl t\aIT1A OTDlTlmn 11 fl P- 1_ _„j_**1_	.-vi t 41 lr -i/i "\r +atvi
splošne in enake volilne pravice, bi bila stavka izgubljena, da niso
cu želim vsem bratom in sestram I gasdl zld nazaj na majhne šta-S. N. P. J. Veselo novo leto, tebi cunee svojih prednikov, na maj-
list pa da hi bil kmalu dnevnik, kne rokodelske obrtne delavnice
delavske konzumne zadruge pod- br. Mol eku pa da bi še z kakšno in ie prispodabljal svoje fabrike, pirale s svojimi rezervami svoje pametno na dan prišel.
štrajkujoče zadružane. Tako jel
John Kobi, predsednik.
v katerih je delalo zdaj 500 in več delavcev noč in dan. V preteklem
stoletju so se produktivne moči postoterile in več, kakor vsa prej-šna stoletja srednjega veka, .le stvarilo preteklo stoletje bogat-stva in sredstev, ki olajšujejo človeško delo. Našel se je suženj v stroju, ki dela noč in dan. Anglež' je lahko rekel, da je njegov princip, da se kunuje na najce-neiem in prodaja na najdražjem, trmi, vzeti kot vodilo za proizvajanje ter trgovino vsega kulturnega sveta.
Zdaj se je pela slava principu konkurence, boju vseh proti vsem, zdaj se je šele prav učilo, da mora vsak posamezen človek sam prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Popolno prosto pot so si u-stvarili tedajni meščani, odstranili vse privile^Ge prejšnih bogatašev sveta in tudi, kolikor je bilo mogoče, zatirali nagon in ustanove vzajemne pomoči, skupno lasti-no kjer se je še nahajala. Angleški ekonomi in politiki so dejali: “Vsak za se in zlodej naj vzame tistega, kdor prepozno pride; ali kakor je volk dejal proti drugim živalim: “Iss und beiss’ deine Nebenesser, das ist der Grundsatz den ich übe und ich fand ihn bei den Menschen und dort heisst er Nächstenliebe”. Prejšnji obrtnik, ki se je z malim zadovolil in zraven obrta kmetoval, ki je živel s svojimi učenci kakor v fa-miliji, izgine. Ko so se postavili stroji, je prenehal veljati delavec kot glavno orodje proizvajanja, stroj to postal in človeške roke so le pritiklina istega. Podjetniki so oridobivali veliko bogatstva. S temi bogastvi je raslo hrepenenje še po večjem. Podjetniki so jemali delo delavca, njegove žene in otrok kot tržno stvar, katera se kupi, izrabi kakor premog, s katerim so se kurili stroji. Tu je nastalo trpljenje delavskih mas, kakor ga skoraj ne kaže tiskarstvo srednjega veka. Otroke so trgali nadzorniki fabričnih delavcev iz gorkih postelj ter jih postavljali k strojem, bič pa je švigal po njihovih telesih. Fabrika je grozno uničevala človeški materijah Nastale so trume ubožcev, katere m glad in pomanjkanje vsega gnal do najhujšega. Delodajalec delavcu ni več plačeval, kar je bilo neobhodno potrebni za borno'preživljenje‘ cteia\'ca, da še tega ne saj je imel vedno velike armade delavcev v rezervi, ki so komaj čakali, da pridejo do kako že bornih zaslužkov. Fabrikan-ti so tudi stanovanja oddajali svojim delavcem ter jim prodajali živila. Tako so delavce imeli popolnoma priklenjene in dobivali velikanske profite. Prejšne rokodelstvo je ohranjevalo čvrste ljudi na telesu in duhu, ta sistem “schweisstreiberjev’ je oboje uničeval. To je bilo najgrše suženjstvo in to suženjstvo so duhovniki raznih cerkva tudi pro-glaševali kot red, ki ga zahteva božja pravičnost. “Na Angležkem pisal je prijatelj ljudstva 1820, živi najbednejše ljudstvo, ki je kedaj hodilo po zemlji. Tukaj je sedež večjih trpljenj, večjih telesnih in duševnih muk, kakor so se čutile kedaj na svetu”. In pri vsem tem vsega v izobilju! “Milijon srajc, katerih se prodati ne more in milijon hrbtišč ! ’ ’
Na kmetiji v teh časih nič ni bilo boljše. Takrat (17-18 stoletje) so grajšcaki vzeli kmetom po večjem skupno zemljo. Pisatelj o kmetiji, resnicoljuben Knapp piše o tedanjem stanju jkmetov-tlakarjev:	“Hrana teh
ubožcev je bila ta le: “Pet do osemkrat na leto meso, mej tem večkrat meso od bolnih, crknjenih živalij, drugače pa kaša, bob, grah, pa ne zmiraj dosti za nasičenje. Meso od krav, vsled ognja crknjenih, ožganih, s šuto pokritih, jedo ti ljudje kmalo na licu požara kot delikateso in ga iščejo v šuti. Na pol nagi tekajo oholo ti tlakarji. Stare in mlade ženice tlakarjev hodijo še v oktobru brez srajc, oblečene so le slabo ženskino krilo, ki ne pokrije vsega telesa. Ko so ti ljudje tako prestali vse svoje življenje v službi grajščine, o kateri pravijo, da bi raje preživeli deset let v “culit-hausu”, kakor dve leti v tej službi. potem se jih pokoplje v krsti, zbiti iz desk, ki so že služile na gnojišču. Novih dil je bilo gospodi škoda.”
Ti kmetje niso mogli uteči. Grajščaki so bili kartelirani in so begunce nazaj pošiljali. Take begunce so potem tepli najneusmi-ljeneje. Grajščak je bil gospodar
nad življenjem i smrtjo tlakarja. če je katerega po “nepotrebnem” ubil, plačal je neznatno kazen. Na Nemšekem so tlakarje prodajali. Neki grajski oskrbnik na češkem piše koncem 17. stoletja: “Tlakarji morajo robotariti; ali da se jih nedeljo pokliče v grad, kjer morajo dajati denar, to ni plemenito, to je tursko! Resnico hočem pisati: ako češki kmet stori vse delo, ki se mu nalaga po gosposki, vse kontribuicja plača in vsa težka iztiskanja, ki se mu nalagajo, dalje vse trpljenje potrpežljivo prenaša, katere njegovemu ženstvu prizadevajo vojaki, potem se mora šteti mej svete mučenike”. Slovenski kmet n. pr. je moral tisti čas storiti 71 različnih dajatev v naturi in 17 različnih tlak.
V	teh časih bukne velika francoska revolucija. Francozi po vsem svetu raznesejo ideje te revolucije. A vojni, ki jih vodi Napoleon, pustošiio skoraj vso Evropo. A nekaj žrjavice ostaja. Med fabričnimi delavci vre. Fabrikantje hočejo z drobtinami “panati” uporen duh. Neki fa-brični aristokrat v Wiganu na Angleškem obljublja svojim revnim delavcem zastonj juho: “Mi ne rabimo vaših juh, dajte nam naša prava in mi bodemo jedli bifteke”, mu je odgovoril njegov tkalec.
Verske reformacije na Angleškem, Nemškem, Francoskem, v Avstriji:	(Wiekliff, Luther,
Zwingli, Calvin, Hus, Trubar v 15. in 16. stoletju) kažejo, da v njih ni šlo samo za odpravo ne-rednosti v katol. cerkvi, temveč iste so imele tudi konstruktivno smer; ljudje so hoteli živeti v prostih, bratskih družbah. Pisma te dobe so polna idej ekonomične ga in socijalnega bratstva ljudi. 12 artiklov kmetskih vstaj 16. stoletja svedočijo to tudi za naše slov. kraje. Tudi tukaj so stavili te zahteve kmeti-puntarji. Ti kme-ti-putarji so zahtevali, da se zopet obnovi skupna last prejšnih vaških zadrug ter da se odpravijo desetine in robota, To je bilo po njih mnenju tudi prava vera. češke komunistične bratovščine so prav lepi napori tedanjih kmetov. Te misli so krvavele na bojiščih, na katerih je fevdalstvo krotilo svoie kmete, ustajajoči absolutizem knezov ie pa dajal takt. Samo na Nemškem se je ubilo in sežgalo v teh časih do 150 tisoč kmetov. Obe cerkvi protestantov-ska in katoliška, ste blagoslovili to klanje, to zmago nad ljudskimi masami. Tudi na Slovenskem je bilo tako, to nam nriča Gubec pri Brežicah na razbeljenem železu. — “Angleški razkol v cerkvi v 15. stoletju je povzročil dosti različnih vernikov, indepentov, ko-oregacijonalistov, baptistov, ki so si stvarjali svoje cerkve in šole. Te cerkvene družbe so se vladale same. V teh družbah je o-življala' demokracija, ki ni ločila v nravu moža in žene. Ti liudje so sukpno varovali svoje otroke pred nevarnostmi. Težavno bi bilo preceniti koliko dolguje angleška demokracija izborni izgoji, ki jo je podajal protestantovski verski razkol v težavni umetnosti samouprave, samovlade’, piše Sidney Webb, najboljša angleška pisateljica v zadružnem gospodarjenju. In ta lastnost je bila potrebna, ako so hotele mase zopet poseči nazaj po starem gospo-darenju v skupni lasti, ali vsaj v zadrugi. Hudo trpljenje, v katerem so živeli kmetije ves čas od
13.	stoletja naprej in delavci v času prvih.fabrik, je vzbujalo misli na rešilna sredstva.
V	omenjenem času (17-18 stoletje) najgršega ravnanja z maso, se prikaže tu in tam zadruga po vsej Evropi. Ne samo na Angleškem, kier je že tedad precej razvit industrijalizem. Ljudstvo se poslužuje svojih sredstev, ki so že. enkrat živeta. Ta sredstva so zdaj konsumne zadruge in zadruge kmetskih producentov. Te zadruge so velikanska gospodarska prikazen. Tzgledajo prav nedolžne, ali ž njimi se postavi masa v bran vladajoči manjšini, sestavljeni iz fevdalnih trgovskih in fabričnih baronov in po njih dirigiranih vladah. Kaj je spravilo na noge to težavno organizacijo, ki zahteva toliko talenta v organizaciji in vodstvu, upravi? Diktirati se ka.j tacega ne da. Tz ljudstva. iz njegovega gospodarstva, iz njegovega naziranja se mora to izcimiti. Vzajemna pomoč stopa vidljivo na pozorišče. Pa ludi
misel prevladuje, da se pridobi dobro življenje že na tem sveiu. Ali važna moč v teh razvojih postaja demokratizem. To je neka nova pridobitev mase, ki po tem stremi, da človek sam misli, da se pusti vladati le po svojih reprezentantih. Po tem orincipu ima odločevati večina; vsi na to pazijo, kako oskrbujejo njihovi reprezentanti premoženje vseh. Človek postaja gospodarski samosvoj, glavo po konci nosi. In ta ta človek uvideva, da samcat človek nič ne opravi. Samcat je rop roparskih ras. Vzajemna pomoč se zdaj prikazuje v družbi teh nesrečnih delavcev-kmetov. S sodrgo, svinjami in lumpi so zaničljivo pitali industrijelni bogataši in stari aristokratje delavstvo. Delavci so si to dobro zapomnili in zadnjič so šli leta 1848 za druge v ogenj po kostanj. Pomagati so si začeli sami.
(Dalje prihodnjič.)
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Uboj v Dobrepoljah. V Novem mestu se je vršila porotna razprava proti Antonu Pavlicu, 23 let staremu sinu posestnice iz Pod gore in Antonu Spolarju, 21 letnemu sinu posestnice iz Kompolj zaradi hudodelstva uboja. Dne 13. oktobra t. 1. zvečer se je vračal posestnik Ivan Drobnič z Vidma s svooj 21 letno hčerko iz Podpeči domov. Ko sta pa dospela v domačo vas Cidem, sta. jima prišla na sproti Anton Pavlič in Anton Špolar, katera je Ivan Drobnič pozdravil z “Dober večer”, na kar je eden izmed teh dveh fantov surovo odgovoril: “Preklet hudič!” Drobnič je, hoteč naprej, fanta še posvaril zaradi slabega obnašanja in jima odgovoril, da nista nobena fanta, če tako surovo odgovarjata. Takoj nato je Ant. Špolar pristopil k Drobniču in ga vprašal : “Kaj smo mi?” Pavlič je pa skočil v Drobniča, katerega sta začela oba neusmiljeno obdelavati z noži. Pri tem je Drobnič prosil fanta, naj z noži nikar ne sujeta. Drobnič je nato še na pomoč klical, nakar ga. je neusmiljeni Pavlič še enkrat z nožem sunil. Ubijalca. sta potem zbežala. Drobnič pa je z groznimi ranami še: prilezel do bližnje hiše, kjer je v par minutah umrl. Dobil je tri poškod be, med katerimi sta bili dve smrtni : nožev sunek v orsi je bil tako močan, da je segal celo v pljuča, sunek v levo stegno je pa prerezal žilo dovodnieo, ki je za prst debela in bi takojšne smrti tudi zdravniška pomoč ne preprečila. Tretja poškodba na vratu je samo lahke narave. Pavlič, ki je zelo prepirljiv človek in ki prijemlje posebno v pijanosti rad za nož, se seveda zagovarja s pijanostjo in sicer s takšno, da o celi stvari iiič ne ve. Povodom razprave se je pa dokazalo, da ubijalec Pavlič ni^ bil tako pijan, kakor govori. — Špolar pa trdi, da je pri napadu na Drobnica Pavliča celo proč vlekel, kar pa ni resnica,. Dognalo se je, da je Špolar Drobnica suval ter se en sunek pred Pavličevim sunkom preje odstranil ter Pavliča pozval: “Beživa!” Špolar pravi, da kritičnega večera niti noža ni imel. Njegovi lastni brat je pa potrdil, da je dan pozneje našel nož v njegovi -— Ant. Špolarjevi — vsakdanji obleki. Tudi ni izključeno, da bi ne imel Špolar več nožev in sicer takih, kakoršnega so našli krvavega, ki je podoben popolnoma onim, ki jih prodaja Špo-larjev brat. Po izvršenem umoru je Pavlič rekel proti Vincencu Šuštarju: “Nocoj gre že še, za juti pa ne vem, kaj bo za en hudič”; Špola r je pa pred Janezom Vodičarjem izjavil, da sta nocoj on in Pavlič lepega hudiča naredila in da bode “crknil” v 24 urah. Pavlič je bil zaradi pretepa že večkrat kaznovan^ Špolar pa enkrat zaradi hudodelstva tatvine. Pavličev zagovonik je bil dr. Slane, Špolar-jev pa dr. Šegula. Porotniki so vprašanje glede uboja enoglasno potrdili. Sodni dvor je izrekel sodbo, in sicer: Ant. Pavlič se obsodi na šest let, Ant. Špolar pa na pet let težke ječe, dopolnjene z enim postom vsake tri mesece in z enim trdim ležiščem vsako kazensko leto na dan 13. oktobra.
ba je hitro dospela in v eni uri zadušila požar s tem, da je podrla steno. Ogenj je zapazila dekla, ko je šla spat. Ljudje, ki so v sobah spali, niso ničesar opazili. Če bi ne bila požarna hramba pravočasno odposlala nočno stražo osmih mož, ki jim je poveljeval g Štri-celj, bi bila lahko nastala strašna katastrofa.
— Žepna tatvina. V neki trgovini y Ljubljani je bila posestnikovi ženi Ivani Sirnik iz Rašice, štev
12.	ukradena med kupovanjem iz žepa črna denarnica z dvema predelkoma, v kateri je imela okolo
14.	kron denarja. V trgovini so bile same ženske.
GORIŠKO.
—	Škorpijon je 'pičil Ant. Kolenca, ko je spal na skednju. Ker sei nj za rano takoj pobrigal, je moral priti v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, kjer mu zdravijo zastrupljeno desnico.
—	Iz Skrilj poročajo: V noči od ponedeljka na torek so se splazili neznani tatovi v prodajalno Ant. Vrčona v Skriljah. To je v kratkem času že peti vlom. Gospodar se je k sreči pravočasno zbudil in pregnal tatove. V prodajalni so pobrali le nekaj drobiža in na begu so pozabili kramp, vreden okolo 5 K.
ŠTAJERSKO.
— Grozna nesreča se je pri godila v soboto zvečer na južnem kolodvoru v Gradcu-. Strojnik Pu-ber je hotel stopiti v stroj, ki je imel iti kot rezerva s tovornim vlakom proti Ljubljani. Ker je bila na stopnicah ob stroju poledica. je spodrsnil ter padel pod stroj ki mu je odrezal obe nogi nad kolenom. Pol mrtvega so izvlekli nesrečnika izpod stroja, a zaradi prevelika izgube krvi ni upati na rešitev. Mož je oženjen in oče dveh otrok. Štacijoniran je bil v Ljubljani.
— Ogenj. Požarna bramba v Ljubljani je bila po noči pozvana v hotel pri Južnem kolodvoru, kjer se, je v podstrešju vnela lesena stena pri peči. Požarna bram-
—	Požax. V Zgornjem Pobrežju pri Mariboru je te dni nastal ogenj pri posestniku Emanuelu Mydlilu, ki je uničil hleve in gospodarsko poslopje. Škoda je- precejšna. Ogenj so- baje zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
—	Nezgoda v kamnolomu. V
kamnolomu v Ribnici ob Pohorju se je po neprevidnosti grozno poškodoval polir Ivan Tomažič. Prinesli so ga vsega pobitega od raz-letele-ga kamna domov. Upati pa je, da bo okreval. Ponesrečenec ima več manjših otrok.
—	Napad na smodnišnice v Karlsdorfu pri Gradcu. V Karls-
dorfu je- bil izvršen napad na smodnišnieo, ki je bil dobro pri-prvljen. Smodnišnice leže v bližini kolodvora ter stojita dve smodnišnici na severni, dve pa na južni strani železniške proge. V sredi med obema partijama stoji stražnica. Razdalja med severnima in južnima smodnišnicam znaša 760 m. obe smodnišnici na severni in južni strani pa sta oddaljeni druga od duge 300 in 400 metrov. Od severnih smodnišnic ima zapadna ime “Leopold”, vzhodna pa ime “Ferdinand”, od južnih pravijo zahodni “Wilhelm”, vzhodni pa “Ludvik”. Pri vsaki smodnišnici Ludvik, je Pri vsaki smodnišnici stoji straža. Straža, ki je stala pri smodnišnici Ludvik, je zapazila okrog 8 ure zvečer človeka, ki se je bližal od železnice sem smodnišnici. Ko e prišel v bližino kakih 30 do 40 korakov, ga je ustavila straža s pred pisanim ‘ ‘ Stoj! ’ ’ trikrat zaporedoma. Pri drugem klicu je prišel mož že kakih 8 korakov pred stražo in potegnil revolver ter u-strelil na stražo. Straža, infante-rist Vaclav Babič 15. stotnije 2.
b o sansko -h er e ego vin šk e ga polk a je bil zadet v levo roko. Vojak je tkoj ustrelil, toda pri drugem strelu- je omagal. Atentator je na to zbežal na cesto in proti kolodvoru. Tudi straža pri smodnišni ci Wilhelm je nato ustrelila dva krat, ne ve pa, čeje zadel. Baje je slišal, da je nekdo zavpil. Tudi pri severnih smodnišnieah so videli sumljive postave ter je slišala straža pri smodnišnici Ferdinand žvižg, na kateri je odgovoril drug žvižg med obema smodnišnicama Tudi straža pri smodnišnici Leopold je videla dve sumljivi postavi, streljala pa ni. Vse iskanje za dozdevnimi atentatorji je ostalo
brezuspešno, zlasti ker je bilo megleno. Poslali so tje tudi policijske pse, ki pa, kakor navadno, seveda niso našli nobenega sledu.
— V Hrastniku se je vršila otvoritvena veselica novih gostilniških prostorov v delavskem kon zumnem društvu. Pri tej priliki se je pokazala solidarnost rudarjev iz Hrastnika in Trbovelj. Trboveljski sodrugi pevci, pod vodstvom sodr. Baloga in sodr. godci, pod vodstvom sodr. Kolenca, so prihiteli na delavsko slavnost. V imenu hrastniškega delavstva je pozdravil navzoče sodr. Malovrh, očrtal pomen slavnosti in pozival navzoče, da naj se še bolj združijo k skupnemu delu. Sodr. Tolkan se je zahvalil v imenu pevskega in godbenega zbora iz Trbovelj. V kratkih a jedrnatih be-sedaj je spodbujal navzoče za idejo socializma. Končal je z željo, da bi hrastniško. delavstvo v novih krasnih prostorih se izobraževalo, da bi hrastniško delavstvo postalo zavedno in tako 'korakalo v skupni armadi zavednega proletariata.
TRST.
— Odredbe proti koleri. Vsled dejstva, -da se je pripetilo v Zanzi-baru več slučajev kolere, bodo vsi parniki, ki prihajajo iz omenjenega otoka, podvrženi sklepom mednarodne zdravstvene konferene v Parizu.
— Nezgoda na delu. Težaku A. Raanekiju, ki je delal pri razkladanju blaga iz angleškega parnika “Lorento”, je padlo iz dvigala več vreč in so ga močno poškodovale. Sumijo, da mu je zlomilo tudi več reber. Bil je sprejet v -oddelek tržaške občinske bolnišnice.
— Samomor starčka. Mihael Kriščak je šel po cesti, ki vodi iz Orleka v Trebče pri Trstu. Na robu -propada neke jame:, ki se nahaja oh strani imenovane ceste, je zagledal jopo, jopič in par čevljev. Spoznal 'je takoj, da je to obleka njegovega brata. Sluteč, da se je zgodilo kaj strašnega, je stvar naznanil openskemu vaškemu glavarju. Od tu so telefonirali vodstvu tržaških ognjegascev, ki je poslalo na lice mesta može s -potrebnimi pripravami. Ognjegasee Fer-luga se je takoj spustil po vrvi v prepad, ki je globok okolu 70 metrov! Toda že v globočini 40 metrov je našel Ferluga truplo starega jnoža, v katerem ni bilo več znamenja življenja. Privezal je truip-lo in so ga- potem povlekli iz prepada. Mihael Kriščak je spoznal v mrliču svojega brata, 55 letnega Matijo Kriščaka. Vrgel se je bil v prepad in si je pri padcu razbil glavo. Zdravnik Bellen, ki je bil navzoč, je konštatiral, da je Kriščak že mrtev in so truplo, odpeljali takoj na trebinsko pokopališče. Nesrečnik je imel hčer, ki je bila pred kratkem sprejeta v tržaško norišnico. Ker je bil premožen, mu je poslala občina, pred dnevi račun za 1500 K, ki bi jih bil moral plačati norišnici. Sumi se, da je v obupu sklenil ta poslednji korak deloma zaradi hčere, deloma zaradi plačila.
— Tragedija med gluhonemci.
V Trstu se je oženil gluhonemi mizar Ant. Vigini z neko gluhonemim. Nastanila sta se na cesti della Tessa in da bi lažje izhajala sta vzela na hrano in stanovanje 171etnega gluhonemega tapetnika Caputija. Mlada gluhonema Vigi-na, pa se je izneverila svojemu možu in se zaljubila v 171etnega Caputija. Taka stvar se seveda ne d'a prikriti, in neki gluhonemi Vi-ginijev prijatelj je opazil mlada zaljubljenca in je obvestil o tem Viginija. Ta vzame nož, počaka doma Caputija in ga. napade. Zadal mu je 7 udarcev, odnesli so ga smrtnoranjenega v bolnico. Viginija so aretirali.
— Bosenski emigranti v Trstu. Za časa anekeijske krize bosenske se je izselilo iz Bosne okoli 3000 emigrantov. Naselili so se -po sedaj okupiranih balkanskih deželah. Ti emigranti so prosili avstrij sko vlado, če se smejo vrniti. Avstrijska vlada jim je to seveda dovolila in ho te emigrante brezplačno prepeljala iz Soluna v Trst in iz Trsta v Bosno. Iz Trsta v Bosno bo emigrante spremljal dr. Peoha-ri iz Rovinja. V Bosni bodo dobili emigranti odkazana zemljišča.
— Aretiran pismonoša. Vsled
ovadbe poštnega ravnateljstva v Trstu so aretirali 281etnega pismo nošo And. Baucona iz Prvačine, ker je ukradel več denarnih pisem.
— Lep čuvaj! Kapitan parnika “Sebenieo”, Karel Zadro, je opazil, da se dogajajo zadnje čase po-gostoma tatvine na ladji. Zmanjkovalo je tuje blago, pa tudi iz ladijske zaloge. Kapitan je hotel na vsak način priti tatu na sled in je zato nastavil 191etnega mornarja Ivana Špara iz Zadra kot čuvaja. Pred kratkim pa se je vse ladijsko moštvo začudilo, kakor ne kmalu sicer. Ujeli so namreč tatu pri “delu” in tat je bil — čuvaj Spar sam. Prejeli so ga prav v trenotku, ko je hotel odnesti štirilitersko steklenico vina. Ko so preiskali potem njegovo kabino. so našli pri njem vse, kar je bilo ukradeno na ladji. Kapitan je seveda dal lepega čuvaja aretirati.
—	Aretirali so v Starem mestu v Trstu 251etnega Marija Periši-ča iz Knina, ker je ogoljufal več oseb za okroglo 1000 K in zapravljal ta denar v Starem mestu. Dobili so pri njem že skoraj prazno denarnico.
—	Prepir in poboj med brati.
Konstantin Lukman v Trstu je tožil svojega brata zaradi nekega starega posojila. Obtoženec je bil obsojen in brata sta zapustila na 'videz mirna sodno dvorano. Na stopnicah pa sta se začela zopet prepirati in obsojeni brat je napadel Konstantina in ga silno pretepel. Konstantin je pobit po glavi in po vse mživotu, poleg tega ima zlomljeno na dveh kraih levo nogo. Odpeljali so ga nezavestnega v bolnišnico, storilec je pa neznano kam pobegnil.
— Na morju. Silen vihar je poškodoval laško jadrnico “Carmelitano”, ki je plula proti Trstu, tako, da je prav malo manjkalo, da se ni z moštvom vred potopila. V pravem času so jo zagledali in ji poslali pomoč, ter -jo pripeljali težko poškodovano' v pristanišče. — Pri vhodu v trgovsko pristanišče v Pulju se je prekucnil tender križarke “Sv. Juri”. Moštvo je poskakalo v vodo in plavalo na breg. Tender so potegnili iz vode. — Sploh je divjal silen vihar v kvarnetu in je provzročil veliko nezgod. Iz Reke poročajo, da je utrgalo razburkano valov-je parnik Avstro-Americane “Lu-dovica”, ki je bil. .zasidran in ga e gnalo na odprto morje. Vladni parnik je peljal za njim in ga privlekel v- pristanišče. Parnik je dobil manjše poškodbe. Tudi v pristanišču je napravil vihar veliko škode. Med drugim je vrgel v morje tudi dva železniška voza, ki sta stala na tiru pristaniške proge.
ISTRA.
— Puljska občinska afera pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Rovinju se je vršila obravnava proti mestnemu zidarju v Pulju, 621etnemu Jos. Bonanu, zaradi krivega pričevanja v prilog aretiranemu bivšemu ravnatelju mestnih naprav inženirju Jos. Lebanu. Bonan je v preiskavi dosledno tajil, da bi bil delal privatna dela za svojega šefa, a plačo je dobival pri občini. Za nagrado 150 K, katero mu, je Leban obljubil, je tajil on to in je obenem skušal pregovoriti tudi svojega sina, da v tem smislu priča. Bonan je svojo krivdo pri obravnavi priznal in je bil obsojen na tri tedne ječe.
— Grozno morilno orodje so
strojne puške, katere so v sedanji balkanski vojni pridno uporab-ljali. S strojnimi puškami najstarejšega modela lehko oddajo na minuto 350 do 400 strelpv, z onimi, ki so že nekoliko izboljšane 400 do 500 strelov na minuto in strojne puške najnovejšega modela ustrele na minuto 500 do 700 krat.
— Poskusen atentat na kame-nit most. Iz Lvova poročajo: V Galiciji so neznani .zlikovci poskušali razdreti veliki kameniti most^ čez reko Prut na železniški progi Vorohta-Voronienka. Napad so pravočasno preprečili. Most stražijo zdaj orožniki.
-----GLASILO----------
Slovence Narodne Podnorne Jedrne
Is&aja t«ée»ako.
LASTS-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upmvništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul.
Valja z» ve« leto $1.00.
o R o a. n:
or THE
&8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chic-ag", HI.
Snbserlptien, $1.00 pet year.
Obrambna dela.
Leta 1824, so pogreznili angleški delvei koalicijsko prepoved v grob, iz katerega ni več vstajenja. Veselo, upanja polno življenje se je razvilo v delavskih vrstah, kakor gobe po dežju so rasle'strokovne organizacije iz tal in v delavstvu se je zbujala čudotvorna zavest lastne, prej nepoznane in ■dremajoče moči. Vsi ti pojavi so navdajali fabrikante s splošno grozo in bili so plat zvona zoper koalicijsko svobodo. Strokovne organizacije, tako so razlagali, so nevarne razvitku industrije in zato nevarne narodu uničenje splošnemu blagru škodljivih delavskih organizacij je ena najvažnejših nalog države. In v svojo lastno skledo pljujejo delavci, tako so oznanjali fabrikantje, dragoceno kokoš ubijajo, ki jim nosi zlata jajca, če trdno organizirani zahtevajo večje mezde in če prikraj-šujejo podjetnikom profit. Zakaj fabrikantje so kakor marljive čebelice:	iz profita nabirajo pri-
hranke, ki jih v obliki kapitala zopet vračajo produkciji. Čim večji je profit, tem večji je fond, iz katerega zajemaj odelavci svoje mezde, tem ugodnejše je delavsko življenje.
Podobno je razlagovanje sedanjih hujskačev, le da se toliko ne trudijo s teorijo. Industrijski mogočnjaki naših dni stoje na stališču surove moči in pest jim je najljubši argument, ker je najiz-datnejši.
Tisti čas pa so bile razmere na Angleškem čisto drugačne. Sicer so gospodje s kapitalom vprizori-li divjo gonjo zoper delavsko koalicijo. Vendar so brskali po knjigah in iskali opravičila za svoje ravnanje. Tudi ljubezen do agra-r-cev še ni bila tako velika kakor današnja, in angleški lendlordi so se laskali delavcem, da ne prestopijo v tabor “friteserjev”, bojevnikov za svobodno trgovino in proti agrarnim carinam.
Proti gospodarskemu nauku, ki je imel veljavo dogme, da je le kapital produktiven, da le kapital poraja vrednost, se je uprl Tomaž Hodksin, eden najbolj bistrogled-nih zaščit, dela proti požrešnim zahtevam kapitala. V svojem znanstvenem prepiru z zagovorniki kapitala je postavil zahtevo, da pripada delavcem ves sad njihovega dela. V nasprotju s tistimi utopisti, ki hočejo vsakemu delaven posamično odmeriti učinek njegovega truda, je prvi s*poznal socialni značaj dela v moderni družbi, sled česar ne more nihče natanko in zanesljivo ugotoviti, kaj je produkt njegovega dela. Vsled tega reklamira pravico do vsega pridelka ne za poedinca, temveč za vse delavce skupno in s tem jasno formulira osnovno socialistično zahtevo.
Grožnje podjetnikov, da delavske zahteve preženo kapital z dežele, Hodksin ni vzel resno. Blagor države ne obstoji v peščici kapitalistov, teh nepotrebnih in nekoristnih zajedavcev in opoživni-kov moderne človeške družbe, blagostanje je osnovano na delavstvu, ki ostane v deželi, na tem mišičevju, na tem živčevju, ki ustvarja neprenehoma in neumorno nove vrednosti. Podjetniškemu dohodku, v kolikor je nagrada in mezda za njegovo organizatorič-no delo, delavske organizaije ni-
so nič nevarne. Če se pa posreči delavskim bojnim organizaijam, da odpravijo podjetniški profit, bo to neprecenljiva zasluga za človeško* družbo. Boj med delavci in podjetniki, ki izgleda kakor boj med dvema vrstama dela, se bo v kratkem pokazal kot boj med poštenim delom in zoprnim brezdeljem. Mir med obema je nemogoč, dokler delo ne izvojuje zmage. Današnji položaj je tak:
“Po vsej deželi se bije- resen boj med delom in kapitalom. Delavci so se združili po strokah, da dosežejo višje mezde; njih delodajalci kličejo zakonodajstvo na pomoč. V tem boju ne gre le. za fizično vstrajnost, zato, kdo bo dalje vztrajal, temveč za argumente, za razum. Morda delavci lahko prisilijo svoje gospodarje, da ugo-de njih zahtevam; vsekakor pa morajo prepričati občinstvo o p ra vičnosti svojih zahtev. Časopisje ima dandanes velikanski upliv v javnih rečeh, ampak največji, naj vplivnejši del časopisja se je postavil na stran kapitalistov. Vzlic temu morajo poiskati delavci svojo pot do zakonodajstva po časopisju in javnem mnenju. Morda lahko oplaše svoje gospodarje, pomoč pa moejo doseči le z apelom na razum. Glavni namen moje polemike je, da sem zbral nekaj argumentov v prilog delu in zoper kap;tal! Po mojem mnenju je nesreča za delavce, da smo obdani vsenaokolo od narodov, ki se nahajajo v najugodnejšem političnem položaju od nas in delo še slabše plačujejo, kakor pri nas. Še večja je nesreča za delavce, da so tlačanskega in suženjskega rodu. Pre.jšne čase je obstajal sistem osebnega suženjstva in tlačanstva in sedanji delavski rod trpi še pod hlapčevstvom svojih prednikov. Vsled tega nismo naših zahtev nikoli presojali s stališča pravičnosti. Zakonodajalec in kapitalist primerjata naše mezde zmerom z mezdami drugih delavcev in namesto da bi izhajala iz tega, kaj producirajo — to je po mojem mnenju edino merilo za naše mezde — nas zmerjajo z nehvaležniki in lakomniki, če hočejo več kot tlačan nekdanjih časov ali pa gladu izročen suženj dandanašnji!”
Daši ni pregledal družabnih pojavov z bistrostjo Earla Marsa, je Hodksin prvi jasno in razločno zahteval odpravo kapitalističnega dobička, ker je v nasprotju ne le z delavskimi, temveč iz interesi gospodarstva sploh. Prelastitev kapitalističnega dobička iz rok poedinih posestnikov v roke delavske družbe je naloga delavskih organizaij. Zato so važne in potrebne.
Tako je skoro pred sto leti pisal predbojevnik angleškega delavstva. In vendar,, koliko delavcev še danes neče nič slišati, nič vedeti o tem. Še danes se raje pehajo na. strani izkoriščevalcev, namesto, da bi se pridružili bojnim četam zoper izkoriščanje. Kdaj spregledajo, slepci, kdaj jim kapitalistični bič zadostno ustroji kožo, da bodo siti nevrednega suženjstva?
Konzumna skladišča.
Dvajset let nazaj so smatrali v Nemčiji in Avstriji vsakega delavca, ki je v socialistični stanki agitirial za konsumna društva ali za produktivne zadruge, da ni na jasnem s. socialističnimi načeli in da je njegova taktika glede organiziranja mas napačna. Za ono dobo, ko oderuštvo z živili ni bilo tako razvito kot danes in tudi ponarejalci živil niso bili tako številni, so smatrali za taktiko, da za delavca zadostuje, ako je organiziran strokovno in politično in da imata ti organizaciji poleg še izobraževalen namen.
Danes je v Nemčiji in Avstriji drugače. Obe državi imata močno delavsko konsumno organizacijo, ki je močno razširjena tudi na Slovenskem. V Ameriki smo danes zelo ubožni, kar se tiče kon-sumiie organizacije. Malo kon-sumnih zadrug je med drugimi narodi, še manj pa med Slovenci. Kar imamo med Slovenci je organiziral brat Stefančič s pomočjo drugih bratov v državi Kansas. Pri snovanj™ te organizacije so slovenski delavci zastopali edino pravično načelo, da so v organizacijo sprejeli tudi rudarje druge narodnosti. V državi Kansas je šlo, konzumna organizacija se je razvila. Zakaj? Brat Štefančič je dober organizator in trgovec. Do-
bro je prevdaril in preračunil, ke-daj je treba odpreti konsum, koliko zanesljivih odjemalcev mora biti, da se konsumna zadruga izplača in ji ne preti polom.
To je temeljna točka pri otvoritvi vsake konsumne zadruge. Pri otvoritvi konsumne prodajalne se mora računiti na zanesljive odjemalce. Nikdar se ne sme sanjati o tem, da bodo delavci kar drli v konsumno prodajalno, ko se jo odpre. V Trstu so se strogo držali principa, da mora biti najmanj dve sto zadružanov, predno se odpre zadružno skladišče. In ta princip se je v praksi izkazal za dobrega, ker je vspela zadružna organizacija socialistov, klerikalna konsumna organizacija v Trstu je pa propadla še pred enim letom, ker je bila zidana na pesek.
Seveda ni število dvesto kot za četno število merodajno za vse naselbine v Ameriki. V naselbini, v kateri so tovarniški delavci, so razmere povsem različne od naselbin, v katerih bivajo le rudarji.
Kako visoko naj bo število zadružanov pri otvoritvi konsumne-ga skladišče, morajo vedeti organizatorji, ki živijo v naselbini.
Nadaljni obstoj konsumnega skladišča je odvisen od dobrega vodstva. Vodstvo mora biti popolnoma kos svoji nalogi. Pri nakupovanju blaga gredo lahko stotaki, ako se sklenejo pogodbe za dobavo večje množine blaga,-katerega cena pade že v nekaj tednih. Pri nakupu je treba biti vedno oprezen. Kupi naj se vedno najeenejše in najboljše blago. Zato je treba imeti tudi zveze z vsemi tvrdkami, ki tržijo na debelo. Ako je blago možno kupiti direktno od producentov — farmarjev in po nižji ceni kot je v trgovini na debelo, je pa še toliko boljše.
Izkušeni zagovorniki zadružništva celega sveta so že ponovno obsodili tendenco, da se ustanavljajo v enem in istem kraju različ ne zadruge, diferencirane po politični ideji in po stroki. Idealna Di bila ena sama zadruga za celo mesto, kar seveda ni danes lahko povsod mogoče, zaradi različnih navad in zahtev posameznih stanov prebivalstva. Toda če že priznamo diferenciacijo navad in zahtev med srednjim slojem in delavstvom, ostane še vedno nesmiselno razlikovanje zahtev in navad po narodnosti in politični ideji. Konkurenca na polju zadružništva postane lahko usodeipolna za napredek zadruge. Zato je naravnost, zločin proti zdravi pameti in zoper zadružništvo ustanavljan je premnogih zadrug, samo, da se potem lahko reče: tudi mi imamo eno.
Trgovec ne bo nikdar vprašal konsmmienta kakšne vere ali narodnosti ali političnega prepričanja je. On proda vsakemu, ki želi kaj kupiti.
To, kar smo tukaj navedli, naj se vzame v poštev pri snovanju konsumnih skladišč. Kjer so razmere ugodne za vstanovitev zadruge, naj se gre takoj na delo in naj se prvi sestanek vseh, ki želijo, ne' odriva na dolgo klop. Na prvem sestanku naj se izvoli povsod pripravljalni odbor za vodstvo agitacije, pravila, pobiranje prispevkov itd. Ko se je vpisalo v smislu prvega sestanka zadostno število zadružanov, naj se prične z aktivnim delom. Skliče naj se vstanovni shoh, na katerem naj se odobrijo pravila in izvoli direktorij. Izvoljeni direkto-rij izvrši potem nadaljna dela: odpre prodajalno ali skladišče na pripravnem mestu, nastavi prodajalca, sploh oskrbi vse, kar je potrebno za zadruge.
Pisarenje, kako koristne so konsumne zadruge, koristi malo konsumentom, ako se ne prične z delom. Res je agitacija za vsako stvar potrebna. Ali agitacija ne sme trajati predolgo, marveč je treba, po zapričeti agitaciji takoj s podrobnim delom začeti uresničevati misel, za katero se agitira.
Slovenski delavci na delo, kjer je zadružna organizacija potrebna! Ako vi ne bodete zvršili dela, vaši nasprotniki ga tudi ne bodo za vas. Zadružna organizacija je odvisna od vas samih, kakor vsaka druga delavska organizacija. Zategadelj ne odlašajte s pripravljalnimi deli in ne kratite časa po nepotrebnem, ako vam je za zadružno organizacijo. V tem posnemajte slovenske delavce v državi Kansas in domovini, pa bodete imeli konzumna skladišča.
Zvezdoznanstvo.
(Nadaljevanje.)
Kateri zvezdoslovci so živeli v Aleksandriji?
Kakih tri sto let pred Kristom je bila Aleksandrija v Egiptu središče vede in znanosti. V tem mestu je cvetelo zvezdoslovstvo. Tu sta se rodili trigonometrija in geo metrija (nauk o kotih in nauk o velikosti prostorov), brez katerih zvezdoslovci ne morejo izhajati. V Aleksandriji je živel Aristarchus, ki je napravil zemljevid zvezd' živalskega kroga, da je za njim Hipparchus lahko iznašel enakost dneva in noči. Eratosthenes je na pravem principu raeunil površino zemlje. Euclid, oče geometrije je živel v tej dobi.
Kdo je Hipparchus?
Živel je na otoku Rodus in je s svojimi preprostimi pripravami opazoval gibanje solnea. Dognal je, da njegovo gibanje ni vedno enako. Razdelil je zemljo in nebo v dolžine in širočine. Na svojem zemljevidu je imel zaznamovanih tisoč eden, in osemdeset zvezd.
Kakih dvesto petdeset let za njim je živel Ptolemej, ki ni bil le zvezdoslovec, marveč tudi modrijan. Njegova teorija, ki je bila poznana kot Ptolemejev sistem in katero je cerkev priznala za edino pravo, je priznala,da je zemlja negibajoče središče. Okoli zemlje so se po njegovi teoriji vrteli mesec, Mer kuri j, Venera, solne e, Mart, Jupiter, Saturn in zvezde. Ptolomej je verjel, da vsa nebeška telesa tekom 24. ur napravijo svojo pot okoli zemlje. Svojo teorijo je spisal v debelo knjigo.
Zvezdoslovstvo je spalo skoraj pet sto let, dokler se ni v Mezopotamiji pričel pečati z zvezdo-slovskimi študijami arabski princ Mohamed Ben Geber, ki je živel okoli leta 850 po Kristu. Napisal je več knjig, katere so leta 1537 prevedli v latinski jezik pod naslovom “znanost zvezd”. Prevajalci niso razumeli arabščine, še toliko manj so pa imeli pojma o zvezdoznanstvu.
Leta 1433 po Kristu je Ulug Beg, tartarski princ sestavil seznam nepremienie.
Dne 19. februarja 1437 se je v Thornu na Pruskem rodilo zemljemercu dete, ki je napravilo popolno revolucijo v zvezdoslovstvu. Nikolaj Kopernikus je nepobitno dokazal, da temelji sistem Ptolo-meja na zmotah in je vstvaril nov sistem,kateri je danes poznan kot Kopernikov sistem in ki služi za podlago vsem odkritjem v zvezdoznanstvu. Cerkev je spoznala veliko nevarnost Kopernikovega nauka in ga je proglasila za krivoverski nauk. Kopernik je umrl
22.	maja 1543. Doživel je, da so bili natisnem njegovi nauki, ki so bolj omajali temelj katoliške cerkve, kot Martin Luter s svojimi verskimi reformatoričnimi nauki.
Drug znamenit zvezdoslovec je bil Tycho Brake, rodom Danec, ki se je izšolal v Kopenhagenu. Brake je nasprotoval sistemu Kopernika. Vsi njegovi zaključki so se izkazali kot napačni.
Ali praktična opazovanja so bila pravilna. Na podlagi teh opazovan je kasneje Kepler prišel do svojih znamenitih razkritij. Brake je razložil, zakaj se nam zdi, da je solnee ali mesec večji ob vzhodu ali zahodu, kakor kedar stoji nad nami.
Kepler je bil učenec Braka in je strmoglavil nauke svojega učitelja. Opazoval je gibanje planetov na severni in južni zemeljski polovici. Prišel je do zaključka, da planeti napravijo pot, ki je podobna elipsi.
Kar velja za druge planete, mora veljati tudi za zemljo. Kepler je napravil tri temeljna pravila za zvezdoslovstvo. Na podlagi teh pravil so odkrili nova nebeška telesa, kar je dokazalo, da se Kepler v svojih pravilih ni motil.
V dobi Keplerja je živel Galilei Galileo, iznajditelj teleskopa. Galileo je odkril obroče Saturna, mesece Jupitra, pege na solncu, gore na mesecu. S svojimi odkritji je postal nakrat znamenit zvezdoslovec. Ali cerkev ga je črtila, ker so njegovi dokazi in odkritja postavili sv. pismo na laž, v katerem stoji zapisano, da je Jošua zapovedal solncu na nebu, da naj obstoji in solnee je obstalo. Bil je že starček, ko so ga prijeli in vrgli v ječo. Kasneje so g» izročili sv. inkviziciji in bedasti sodniki so obsodili tega znamenitega zvezdo-slovea v ječo. V ječi je bil le štiri
dni. Njegovim vplivnim prijate-lem se je posrečilo, da je bil po-miloščen in se je smel vrniti na svoj dom v Toscano, kjer je živel pod nadzorstvom straž sv. inkvizicije. Leta 1642 je v starosti 78. let umrl.
Zelo znamenit zvezdoslovec je bil Izak Newton, ki je živel od 1643—1727 na Angleškem.
Newton je spisal imenitno delo, v katerem je dokazal, da privlačna sila vlada gibanje vseh teles (zvez) v svetovnem prostoru. Ko je delo dovršil, ga je lepo shranil v svoje pisalno mizo. Newton je bil namreč učenjak samotar in čudak ter je delal na tihem sam zase. Nekoč pove Newton prijatelju Halleyu o svojem delu. Ta si izprosi delo, da ga prebere, Halley spozna takoj ;veliko važnost New-tonove razprave in mu .ne da prej miru, da izda z njegovim privoljenjem to delo. Newton je dokazal, da se vsa telesa privlačijo drugo k drugemu; moč privlačne sile je odvisna od velikosti in od medsebojne oddaljenosti teles; vsa pregibanja, ki jih opazujemo na nebu, se dajo razlagati iz tega zakona. Tako je postal Newton ustanovitelj moderne fizike in mo dernega zvezdoslovja.
Halley se je mnogo bavil z magnetno iglo, preiskoval je plimo in oseko (kako se dviga in upada morje), pisal je učne razprave o zavarovanju, pokazal je, kako je treba napraviti zvonove za potapljače. Za Slovence je zanimivo, da je zgradil bojno luko v Trstu.
Halley si je mislil.- ako so repatice resnična telesa, ne le gole prikazni, potem se morajo tudi premikati po Newtonovem zakonu, na podlagi katerega se mogoče da ižračuniti njih čudežna pota v svetovnem prostoru.
Takih repatic je bilo tedaj znanih 24. Po dolgem trudu in naporu je izračunil iz navideznega premikanja repatic njih prava po ta na nebeškem prostoru. Prona-šel je, da se vse repatice vrte' okrog solnea v podobi parobole, da so resnična nebeška telesa, ne pa gole prikazni, kakor mislijo še dandanes babjeverni ljudje.
Med temi 24. repaticami, so tri po njegovem računu napravile skoraj isto .pot okrog solnea. Bila je to repatica iz leta 1682, katero je Halley videl in opazoval in repatici iz leta 1607. in 1531. Med temi tremi repaticami sta ležali dve razdobji skoro enake dolgosti približno 75 let. Tu ni bilo mogoče več dvomiti, da so bile te tri repatice ena in ista, ki se je vedno vrnila k solncu po enako dolgem času. Ta repatica torej ni napravila pota okrog solnea v podobi parabole kakor druge repatice, ker bi se sicer ne približala več solncu, ampak pot je naredila v podobi elipse, v kateri se gibljejo okrog solnea vse premičnice, torej tudi naša zemlja. Seveda je bila elipsa te repatice, katero so odslej imenovali Halleyevo, mnogo bolj stegnjena. Kadar je ta repatica solncu najbližje, je od njega oddaljena 90 milijonov kilometrov; njena največja oddaljenost od solnea pa znaša, okroglo 5000 milijonov kilometrov.
Ko je torej Halley dokazal, da je bila repatica, ki se je pokazala v letih 1531., 1607. in 1682, ena-inista, so začeli drugi preiskovati, kdaj se je že prej pokazala. Šli so vedno za 75 let nazaj, ker je Halley dognal, da se ta repatica vrne vsakih 75 let, in so prebirali po zgodovinah in zapiskih in našli, da je Halley trdil resnico.
Od začetka našega časoštetja, to je po Kristu, pa do Halleyevih časov se je repatica pokazala 23. krat. Izpreminjala je svojo obliko in smatrali so jo vedno za novo zvezdo.
Halley je določil, da se repatica zopet prikaže leta 1759, vendar pa ni mogel izvesti natančnih računov.
Težavnega dela, kedaj se zopet prikaže repatica, sta se nato lotila francoski učenjak Clairaut in učena žena francoskega urarja Lepautea. Leto dni sta se trudila, preden sta dognala, da se približa Halleyeva repatica solncu dne 13. aprila 1759. Pristavila sta pa, da ostane ta dan za en mesec negotov, ker bi bila porabila preveč časa, ako bi hotela natančno upoštevati vse one vplive, ki odločujejo pot repatice. Na podlagi njunega računa je bilo mogoče, objaviti takoimenovane “efe-meride”, iz katerih se je moglo posneti, na katerem kraju neba je treba iskati repatice ob raznih
časih, mogla se je torej njena pot med zvezdami najprej določiti.
Marljivo so zvezdoslovci sedaj iskali repatice, toda preprost kmet, ki se je v prostem času bavil z zvezdoslovjem, Juri Palizich (Palic) v Prohlici pri Draždanih (na Saksonskem) je bil tako srečen, da je prvi ugledal željno pričakovano repatico na sveti večer
1.	1758., potem ko je že dolgo iskal s svojim majhnim daljnogledom.
Natančno za en mesec prej, kakor sta iz negotovosti povedala učena računarja Clairaut in Le-paute, je šla repatica skozi solnč-no obližje, namreč dne 13. marca
1.	1759. To je bil za isti čas na vsak način velik uspeh.
Zaeno je bil to dokaz, da se Halley ni motil.
Zamudili smo se toliko pri Hal-leyevi repatici, ker so nevedni ljudje trdili pred par leti, da bo konec sveta, ko pojde naša zemlja skozi rep repatice in so ljudje, ki iz ljudske nevede kujejo denar, to ljudsko neznanje izkoristili v svoje sebične namene.
Učenjaki so že naprej povedali, da se ne bo zgodilo nič, ako pojde zemlja skozi rep repatice, ker bo to toliko škodilo zemlji, kakor krogli iz topa, katero bi izstrelili proti pajčevini. Zopet se je pokazalo, da so učenjaki pisali in govorili resnico.
Drugi slavni zvezdoslovci so Herscbel, ki se je rodil leta 1768 v Hanovra. Piazzi, ki je živel v Palermu in odkril asteroide. Dokončal je seznam 6748 zvezd.
Znamenita sta tudi La Grange in La Place. Njim sledijo Arago, Leverier in Proctor.
Vsi ti učenjaki so si pridobili nevenljivih zaslug za človeštvo. Seznanili so nas, da zvezde na nebu niso lučice, katere na nebu kdo prižiga ljudem na ljubo na zemlji, marveč da so svetovna telesa, ki se gibljejo in spreminjajo po naravnem zakonu, ki je večen, strog in jeklen.
— Kako sodijo na Turškem I
Hadži Kemal ima majhno kavarno v Carigradu. Nekaj dni pred izbruhom vojne so ga prijeli in tirali pred vojaški sod. Prezident preiskovalne komicije ga je vprašal: “Ali ste- član revolucijskega odbora, katerega vodja je šarif paša?” — “Niti ne vem, da tak odbor eksistira”. — “Dobro- Napravili bomo z vami 'kratek proces ! ” — Po tem kratkem zaslišanju je prijelo Hadži Kemala nekaj mišičastih rok. Položili so ga na hrbet “falaco” in so ga trdno privezali na njo. “Falaca” je deska, na katero se privežejo deli-kventi, ki dobijo potem “baštona-do”. Kemal je dobil šestnajst u-darcev. Kričal je neprestano, da je nedolžen. Nato so ga začeli mučiti, da je Kemal bruhal iz ust kri. Nato so ga odvezali in odpeljali nazaj v ječo. — Drugi dan se je “zasliševanje” nadaljevalo. — “Hadži Kemal, povejte resnico!” — “Prisegam, da ne vem, česa me dolžite”. — “Izvrstno!” ke. Še enkrat toliko! Kemal je omedlel . . . Tretji dan je bilo tretje zaslišanje—“Priznaj in dobil boš dobro mesto v občinski upravi.” — “Pravim vam, prisegam, da sem nedolžen.” — In zno va muke. Eden izmed sodnikov je 'vzkliknil in predlagal: “Zvijmo ga v klopeie!” — Hadži Ke-maln so zvezali roke z močno1 vrvjo, z drugem koncem vrvi so mu zvezali noge in mu -m tlačili z vso močjo glavo med kolena. Kosti so zahreščale, žile so se ubožcu nabreknile s krvjo. Iz nosa in ust mn je planil val krvi. Tolkli so ga pohrbtu s pestmi in palicami . . . — “Počakajte! Umira . . . Pustimo igro. In morda je še nedolžen. Odvežite ga ...” In Kemala so izpustili.
Poslanec — poglavar roparske tolpe. — Peterburška policija je aretovala bivšega poslanca iz druge dume, Kuznecova, ker je izvedela, da je poglavar roparske in tatinske tolpe, ki je izvrševala velikanske tatvine. Pred kratkim je še le Kuznecova tolpa udrla v pisarno grofa Stroganova in odnesla 14.400 dolarjev, a policija ima dokaze za celo vrsto drugih vlomov v zasebne hiše in državne blagajne. Kuznecov je zastopal v drugi dumi kmečko občino Tver. Razen njega so zajeli tudi nekatere člane njegove tolpe.


Slovenska Narodna
U«rtisnovW«na 9* aprila
1904
Podporna Jednofa
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willoek,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Frank Korce. 513 E. 152nd St., Cleveland, .0. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, UL
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
GLAVNI URADNIKI S. N. P. J.
Izvoljeni na peti redni konvenciji.
Glavni uradniki S. N. P. J., ki so bili izvoljeni na peti redni konvenciji, prevzamejo v prihodnjem mesecu svoje posle. Zategatelj že danes priobčimo njih imena in naslove, da bodo tajniki in tajnice, člani in članice vedeli, obrniti se na pravo mesto v vseh zadevah, ki imaju stik s S. N. P. J.
UPRAVNI ODSJEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefanič, R. R. 2, Fleming, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul.
Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul.
Tel. Lawndale 4(535.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111.
Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, 111.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
“Jaz služim zase,” je dejal pek. Tisto majhno hišico imam, pa moram opraviti vsako leto štiri dni vojaške službe. Ta bo zadnji krat, če Bog hoče, kajti moja pisma razločno govore, in če bi hotel ta naš ljubeznivi gospodar ukazovati kakor lansko leto, da bi se moralo vsak trenotek pod orožje, bi pa nam to ne ugajalo dosti. Saj pri nas v Landellu vsi vpijejo, da je že preveč in da nam bo treba početi kako neumnost, kakor se je godila v Limon-ti.”
“Ali je torej res, da so Limon-tini po vražje razsajali?”
“Kajpada! ubili so Pelagruo in zažgali samostansko hišo.”
“Živili!” je dejal lovec.
“Da, da, — a sedaj, pravijo, je opat sv. Ambroža zbesnel kakor Turek in prisega in roti pri vseh svetcih in pri vseh hudičih, da se hoče maščevati.”
“Lehko je pretiti, a težje storiti. Saj se mora pravda danes tu dognati po postavni poti. Ako tisti, ki se bo bojeval za Limonti-ne, unega obvlada, naj jim pa skuša kdo kaj storiti, če hoče, da se dvigne vse ljudstvo ob Comskem jezeru.”
“Vidi se, da si mlad, moj Lo-renzino. Mari ne veš, da se pravica vedno le gospodom prisoja?”
“Kaj pa, če bomo mi vsi složni?”
“Pač se ti mora človek smeja-
ti. — Naj bi bili tudi vsi složni. — Vidiš tam na trgu tistih štirideset mož, oboroženih s kop jem? Kdo se bo ustavljal njim, ki tičijo vsi v želez ju, in tako če bi tudi mahal no njih, bi bilo uprav toliko, kakor če bi udaril po kamnu? In na taki ljudje so vedno pripravljeni tudi na smrt za tistega, ki jih plačuje, in če bi bil ta vrag sam.”
“Pa mi?”
“Mi smo povrh, in nas imajo tu kakor za nekako strašilo. Kakor vidiš, so nas zagnali sem v cerkev, da bi se ne bratili z Bel-lanci. A če bi nam ukazali udariti nanje, misliš, da bi tepa ne storili?”
“Jaz gotovo ne,” je odvrnil iskreno srorjan.
“Bravo, bravo!” se je zasmejal pek. “Saj sem ti povedal, da si premlad! In še to ti rečem, da če bi primer danes ljudstvo iz Mandella s kom potegnilo proti Bellancem, bi prišli pa recimo že jutri Bellanci v Mandello prav tako delat z nami; danes sem jaz palica in ti osel, jutri pa bom jaz osel in ti palica; oslovski poganjaš pa je tisti, ki je tepel včeraj, tepe danes, in bo tepel jutri in pojutrišnjem in vednOj. dokler bo svet.”
Tn je končal pogovor, ker se je kramljajočima približal jeden tistih štiridesetih Crivellovih obo-rožencev s kopjem, ki se je šetal med gnječo tistih divjih vojakov, in pazil, da bi ne nastal med njimi kak nered.
V največji dvorani nadvladi kovega dvorca so se med tem zbirali gospodje, vitezi, grajščaki,
gosoe in plemenite gospodične z dežele in iz gradov okoli jezera, tekmovanje med seboj s krasom in novejšim krojem obleke, z dragocenim lepotičjem in s spremstvom.
V dolgi sobi pred tisto dvorano je kar mrgolelo dvorjanov, stre-žajev in oprod. V prostranem dvorišču je odmeval topot konjskih kopit, lajanje psov in kričanje hlapcev.
S kako težavo in kako brezpo-trebno so vozili seboj gospodje to veliko spremstvo in pa vzlasti konje v malo vas, ki je_ čepela med jezerom in strmo goro, in v katero so se mogli pripeljati le z ladjo ali pa priti peš po gorskih stezah! Vendar so morali seboj vzeti tndi spremstvo, da bi ga videl svet in da bi si mogel po tem ustvariti nravi pojem o bogastvu in blagorodnosti tistega, ki ga je vzdrževal.
Druge sobe tistega jako prostornega poslopja, iz katerih je bil razgled na trg, so bile prenapolnjene z ljudmi nižje vrste. Prišli so tje, ker so bili bodisi hlapci kakega gospoda ali prijatelji kakega postrežnika ali oprode; marsikateri se je tudi znal vtihotapiti s tem, da je spretno spustil kaj drobiža v stražarjevo roko, naperjeno proti njemu pri vhodu.
Med plemenito gospodo v veliki dvorani sta se šetala tudi odvetnik svetoambroškega samostana in odvetnik Limontov. Bila sta oblečena v dolgo svileno obleko vijoličaste boje, ki je imela zadej redeči kapuc, podložen s herinelinovim krznom; kapuc o v kljun je bil tako dolg, da je segal do pete. Limontski odvetnik ni imel v roki srebrne pali ce. kakor njegov nasprotnik. To je bil častni znak le tistih zagovornikov, ki so zastopali pravde kakega vladike ali pa kake bolnišnice, kakega samostana ali druge pobožne družbe.
Z limontskim odvetnikom se je sprejehal Ottorino Viseonti, Lu-pov gospod, ki je bil obečal svojemu oprodi, da pride v Bellano tisti dan, katerega bi imel biti dvoboj. On je bil zal vitez v šestindvajsetem letu, in ker bomo o njem veliko pripovedovali, naj nam bralec ne zameri, če se nekoliko pomudimo pri njem, da ga upoznamo.
Ottorino Viseonti je bil sin U-berta, brata Mateja Velikega, torej bratranec Galeazza Prvega, ki je bil umrl jedno leto pred temi dogodbami, katere pripove dujemo. Ottorinovi bratranci so bili tudi Marko, Luehino in Ivan, še živi Matejevi sinovi.
Ko je nadenolni mladič toliko dorasel, da je mogel nositi oklep, se je jel uriti v vitežkih vajah pod, vodstvom bratranca Marka, ki je bil čislan že tačas kot jeden najhrabrejših italijanskih voj skovodij. Iz njegovih rok je bil potem prijel viteški meč in ji ostal vedno zvest njegovi zastavi, a tudi Marko ga je ljubil kakor lastnega sina.
Mladi vitez je imel krasno o-obleko iz rudečega baržuna, in po vrhu še višnjevi plašček, prevezan s srebrom in podložen s so-bolovim krznom. Debela zlata verižica, dvakrat ovita okoli vratu, mu je visela doli na prsi. Izpod umetno napravljene čepice iste boje kakor plašček so se mu črni lasje valovito vsipali v ljubkih kodrih doli po ramenih, in belo zavito pero, ki se je spenjalo s čela na levo ramo, jim je podajalo radi različnosti boj še tem lepši sijaj. Iz živih oeij mu je žarela zmerna drznost, obraz je bil nekoliko zarujavel od pekočih solnčnih žarkov. Bil je visoke postave, lepega života, kazal je neprisiljeno odločnost v vsakem djanju in kretanju.
Lorenzo Garbagnate ,limontski odvetnik, mu je pravil o dogodkih v Limonti in je omenil, kako moško se je vedel pri tisti priliki Lupo, njegov oproda, kar je mladega viteza jako veselilo.
Ko so potem zasukali govor na grofa Oldrada in njegovo družino, ga je vprašal Ottorino o Biči. katero je videl še kot dekletce v gradu njenega očeta. Na to mu je odgovoril odvetnik, da se je v malo letih razvila v popolno krasotico.
“Ali je res vsa podobna njeni materi?” je vprašal mladenič.
“Vsa ona,” je odgovoril Gar-
bagnate. “Pa saj jo boste danes videli tu, ker sem slišal, da jo pripelje oče gledat dvoboj.”
“Kedaj se prične božja sodba?” “Ob šesti uri po solnčnem vshodu, pa če se le kaj ne pripeti, kakor se bojim.”
“Kaj se more pripetiti., ali je vse v redu.. ”
“Je že, le tista cerkvena prepoved moti vse. Crivellov poverjenik je zaprl župnika, ker noče blagosloviti orožja. A župnik pravi, da je pripravljen rajše mu-čemištvo prestati, nego da bi si nakopal izobčenje. Uni le bolj odločno zahteva,, in. vse kaže, da utegne reč postati nevarna.”
“Pa bi se ne moglo najti kakega, drugega duhovnika?”
“Kdo hočete, da prevzame to sitnost? Bil je poprej tu limontski župnik, ki je semkaj pospremil Lupa. A ko je slišal o tej reči, se je pomešal mel ljudi in je izgi-
nil.”
“Kaj imajo pa tam -— le?” je vprašal vitez, gledaje gospodo, ki se je zbirala iz cele prostrane dvorane okolo moža, kateri se je bil ravno tačas prikazal.
“Bo že kak glumač,” je dejal Garbagnate, in ni se motil.
Med gospodsko množico je bil mož čudno oblečen. Imel .je po dve vrsti srebrnih kraguljčkov na jopiču, na hlačah in na plašču; na glavi čepico lijaku podobno, ki je tudi bila polna kraguljčkov. Začel je prebirati strune svoje tamburice, spremljevaje godbo s kre-tanjem, skoki in prizori, da je bilo popokati od smeha.
“Tremacoldo, Tremacoldo,” so si pravili vitezi in gospe, A Tremacoldo je bil tudi res izboren glumee. On je tekal na vsaki trg, k vsaki bojni igri; njega se je videlo povsod, kjer so se zbirali ljudje. Znal je brez števila iger in šal, izmišljal si je najčudnejše neumnosti, 'uganjal najnovejše burke, pravil najlepše pravljice, popeval pesmi in žalostinke najboljših tedanjih pesnikov: a tudi sam je bil pesnik, in sicer ne najslabši.
“Tremacoldo! Tremacoldo!” so klicali od raznih stranij. “Zapoj nam tožbo jetničaricei!” “Da, da, zapoj nam lastavico!” — “Ne!” je dejal drugi, “zapoj nam rajše zadnjo pesem, katero si zložil, ko so te bili ujeli tatje.” “Torej katero teh dveh?” je. poprašal glumee.
“Zadnjo!”
“Ne, ne uno, uno!”
“Torej lastavico?”
“Da, da, lastavico.”
Po dražestnem uvodu na tamburici je začel Tremacoldo: Rondinella pellegrina,
Che ti posi sul verone Ricantando ogni mattina Quella flebile canzone Che vuoi dirmi in tua favella Pellegrina rondinella?
Solitaria nell’ obbio,
Dal tuo sposo abbandonata. (Prevod v prozi: “Lastavica, popotnica, na moje okno prihajaš ter mi vsaki dan ponavljaš, tužno pesmico! Kaj mi pač hočeš povedati, popotna lastovka?
Samotna, pozabljena, od svojega dragega zapuščena . . .”)
Toda nenadoma ga je zapustila gnječa, ki je bila krog njega, in se je obrnila k drugemu prizoru, ki se. je bil pojavil. V družbi svojega očeta je bila stopila v dvorano Biče, liči grofa Del Balzo. Mej /tem, ko je Ottorino objel grofa, svojega znanca, in se poklonil z viteško dvorljivostjo deklici, je tudi Tremacoldo, ves razsrjen, ker sta mu bila nova prišleca poslušalce razkropila, šel hudomušno proti njima, da bi ju poplačal s kako zbadljivo besedo, češ, da mora radi njiju trpeti prezir občinstva. Tačas namreč, ko so se plemenitaši toliko povzdigo vali nad druge ljudi in so bili tako občutljivi in domišljavi, da gorje tistemu, ki bi jili dražil — so pa imeli glumci, pesniki in pa jaci vso prostost v dejanjih in besedah. Njim so se odobravale najrezkejše zabavljice, katere bi med plemenitniki ne bile potekle brez prelivanja krvi.
Tremacoldo je torej prišel naprej s tako mislijo, kakor smo povedali. A ko je zagledal Biče, stopajočo v vsej svoji krasoti, se mu je koj polegel ves gnjev, in mesto ostre zabavljice si je zmislil za njo ljubeznivi dovtip, pri tem se pa ni zdržal, da bi ne dal zaušnice svojim nezvestim poslušalcem, rekoč: “Da mora utihniti sova, ko se solnce prikaže, to je prav; a da bi mn čuki naproti leteli, mesto da bi se poskrili, tega še nisem
videl.” In vsi so se s krohotom zasmejali robatemu dovtipu.
Deklica je bila v šestnajstem letu, kakor roža, ki se razcveta sveža in dišeča v prvih žarkih jasnega, rosnega jutra. Boja krila je bila sicer podobna, vendar ni mogla nikakor doseizati lepote njenih modrih očij, njih mehkega blažilnega svita.
Valovi plavili las, mehkih, blestečih, kakor da bi bili zlate niti, so se jej vsipali blagodišeči ,po tilniku in po plečih, segajoči daleč doli preko pasu. Po njih se je vil venec srebrnih in višnjevih cvetlic.
Prirojeno prijaznost in milino, ki je odsevala devojki z obraza, je oveval neki duh sramežljivosti in zamišljenega ponosa, ki je dodajal posebno krasoto, čar in slast redki nežnosti njenih potez.
Pomikala se je . krasotica po sredi dvorane z očetom na jedili, z Ottorinom na drugi strani, in glasno občudovanje jo je spremljalo pri njeni hoji. Ona je videla oči vseh pričujočih obrnjene na se, je zapazila vzburjenost, katero je provzročila med njimi, slišala deloma, deloma pa uganila, kar so govorili. Zato je povesila plaho trepalnice in zarudela vsa. A kaj je bilo še le, ko je glumee z jednim kolenom poklekni pred njo, razkril si glavo ter jo pozdravil glasno kot kraljico lepote in ljubezni? Zbegana in uprav mučena od preživega čuta sramežljivosti, se je oklepala očeta in ga s pogledom prosila, naj jo odvede od tam, naj ukaže malčati ti~ stemu možu, naj ga odpravi. A grof, kateremu je tako dobro dela slava njegove hčere, ne le da ni uslišal njene prošnje, .ampak ji je velel vsesti se na stol tam v koncu dvorane, ter se je sam umestil na njeni desni strani, Otto-rinu je pa namignil, naj se vsede na uno stran od nje. Ko je še dvorljivo odgovoril poklonom vitezov, ki so bili ondi oboli, se je z gosposko naklonjenostjo obrnil h glumcu in ga prosil, naj bi nadaljeval.
“Zapojem kaj drugega,” je dejal Tremacoldo. Sklonil je glavo v pest. in trikrat počasi premeril prostor na sredi dvorane. Mej tem so se poslušalci urejali v krog okoli njega. Na to je vzdignil glavo in začel opevati hvalo Biči. Primerjal je deklico beli liliji, jerihovski roži in zelenemu cedre na libanonski gori. Poveličeval jo je nad vse lepe sultanice, ki so tačas krasile egiptske in perzijske hareme, in nad vse znamenite gospe in kneginje, katere so bile proslavljene v provencalskih pesmih. Postavil jo je na jednako stopinjo z Lavro, kateri so Petrarcove pesmi prav tačas ustvarjale slavo, ki po pet sto letih se živi. Voščil ji je tako spretnega pevca, kakoršnega je imela avinjenska krasotica, kateri, dasi le petindvajset let star, je bil vendar že tačas slavljen po vsej Italiji kakor prvi pesnik. Nazadnje je obrnil pesem na mladega viteza, ki je sedel pri deklici. Pohvalil je njegov rod, nje-' govo vedenje in hrabrost ter je sklenil, da deklica njemu pristo-ja kakor prstanu biser.
Večkrat je moral pevec svojo pesem pretrgati, ko so ga prevpili dobrokliei poslušalcev. A ko je utihnil, je zaorilo tako mogočno odobravanje, da se je dozdevalo, kakor da bi se podirala ne samo tista dvorana, ampak tudi sprednja, kjer so bili strežaji in oprode; kajti tudi ti so se bili' nagnjetli pri vratih, da bi slišali glumca.
Ottorino je vstal, vzel zlato verižico, ki jo je nosil oboli vratu, in jo z viteško uljudnostjo podal pevcu. Ta, zahvalivši se, jo je ovil okoli čepice, poskočil od veselja in na to začel zopet brenkati na tamburico.
Grof Oldrado je zagledal na drugem koncu dvorane odvetnika Garbagnate, in rebši hčeri, da se vrne takoj, je stekel k njemu, da bi ga poprašal, 'kedaj se prične sodba. Sedaj, ko je deklica ostala sama in je videla, da so vsi, kar jih je bilo tam okoli, le njo gledali, se je še bolj splašila, in premagana od sramežljivosti, je vstala in šla k bližnjemu oknu, od koder se je videlo na trg. Tam je dihala prosteje in se je čutila bolj osrčeno. Tudi jo je zelo razveseli lo, da je koj zopet pri sebi zagledala Ottorina. Ta prijatelj njenega očeta in tovariš umrlega brata, s katerim je imela nekedaj veliko prijaznost in otročjo ljubezen, je bil sedaj mej tolikimi ne
znanimi ljudmi njena opora in tolažba. A tudi množica, katere se je deklica toliko bala, se je jela zopet, zbirati okolo Tremacolda, ki ki je bil začel drugo pesem. Tako jo je polagoma zupuščala rudeči-ea in vzburjenost, ki jo je pretresala vso. A v isti meri, kakor se je polegal njen nemir, se je pojavljal pa drugi tanki čut, ki je bil tudi nadležen, neki čut skrivne bojazni, ker je bila sedaj prvič sama z moškim, kateri ni bil njen oče. Zato se je cesto ozirala, in ko je videla, da se sprehaja oče z Garbagnatom po dvorani, mu je namigavala, naj se vrne k njej. On pa, ki se je bil uglobil vmeko razpravo in je bil ves zamišljen v določbe cerkvenega prava, v papeže in odloke, je vedno odmi goval z roko da pride, a le ga ni hotelo nikoli biti nazaj.
Ottorino se je pogovarjal z deklico neprisiljeno in po domače, •a vendar jako dostojno. Kramljala sta o dnevih, katere sta bila preživela skupaj v limontskem gradu, ko je bila ona še majhna. Mladenič jo je. spominjal na njene igre in skrbi, na veselje, na male zamere im ]jubke> strahove tiste dobe, v kateri se dozdeva vse smehljajoče tistemu, ki se v po znejših letih nazaj ozira nanjo. Tako se ¿e Biče počasi vadila mladeničevi družbi. Bojazen, katero je čutila poprej, se je vedno bolj izgubljala in ostajala je od nje le še lehka senca. Ona se je že bolj poredkoma ozirala, da bi videla, ali gre oče, in tudi kadar je storila to, ni bilo vidjeti več poprejšnjega bolestnega izraza na nje nem obrazu.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
—Neobhodno potrebno, zlo razrednega vladanja je vojna. Dan danes je nemogoče odstraniti vojne, dokler eksistira kapitalistična človeška družba. Grabežtvo po večjem profitu sili kapitaliste, da vprizarjajo občna klanja, katera imenujemo vojne. Zagovorniki kapitalistov, pravzaprav kapitalistični časnikarji pa nočejo vzlic tej resnici piznati, da je vsaka vojna osvojevalna. Ta trmoglavost dokazuje njih duševno sizomaštvo ali pa njih hinavsko zlobno dušo.
Moderna vojna je dete modernega kapitalizma, istotako kakor je bila fevdalna vojna dete fevdalne, ali staroveška vojna dete staroveške družbe.
Umazano in s krvjo oblito je to dete, pač uredno svoje matere.
Današnja človeška družba priznava vojno za neobhodno potrebno, zlo, kot zlo, katero je Bog poslal ljudem. Človeška družba, ki bazira na ropih in umorih potrebuje za svojo nadaljno eksistenco zopet ropanje in morije.
Sapienti sat!
— Pojoči pesek. Med pastirskimi narodi, ki razširijo časi svoje pohode tudi na velike peščene puščave, naletimo skoro povsod na pravljice o duhovih, ki prebivajo po puščavah in se oglašajo v tihi samoti s svojimi skrivnostnimi zagonetnimi glasovi. To praznoverje ima v večini slučajev svoj izvor v prirodnem pojavu, ki ga navadno imenujejo zveneči ali muzikalični pesek. Tudi Darwin je prišel na svojem svetovnem potovanju v čile na kraj, kjer je bilo tako' prirodno čudo, pa ni imel prilike, da bi ga sam preiskoval. Angleški naravoslovec Cams Wilson je porabil 20 let svojega živlenja, da je dognal na svojilr potovanjih kraje s pojočim peskom in spoznal po temeljitem proučevanju njih vzroke. V klubu družbe Roal je imel predavanje, kjer je poročal o uspehih dolgoletnih raziskovanj. Znanstvenik je pripovedoval, da se oglaša svižee pod pritiskom človeške stopinje ali pod udarcem s posebnimi zvoki. Ti zvoki so zelo raznovrstni; časi spominjajo celo na glasove orgelj ali na glasove gosli in trobent. Oglašajo se pa tu-ti zvoki, ki imajo podobnost z glasovi zvonov ali z grmenjem. Raziskovalec je potem z poskusi dokazal, da se zbude v pesku pravi muzikalični zvoki samo tedaj, ako so posamezna peščena zrnca enake velikosti. Ako nasuješ v posodo kvarev pesek, ki se vjema z omenjenimi lastnostmi in ga drgneš z lesenim kolčem, tedaj se o-gase iz peska popolnoma muzika-glieni glasovi,katerih višina je odvisna od množine peska, ki ga drgneš.
Zmes.
—	Večerni plašč. Gospodično Ado Druillardovo proslavljajo te dni v vseh jezikih buržvazije, nje no ime izgovarjajo z občudovanjem in spoštovanjem. Zakaj? Go spodična Ada Druillardova si je kupila nov večerni plašč. Večerni plašč zadostuje, da vzkipi veselje v srcih vseh buržvazijcev, samo drag mora biti. Torej večerni plašč gospodične Ade Druillar-dove stane o kolo 40 tisoč dolarjev. Prikloni se pred tem plaščem, neumnost sedanjosti, ker on je v reisnici tvoj bog. Nalašč so poslali strokovnjaka iz New Yorka v Evropo, da je izbral najlepše sobol-jeve kožice. In dali so mu na pot 36 tisoč dolarjev, in glej, sto najlepših kožic je našel. Delo se je pričelo. Šest najspretnejših ameriških krznarjev se je sključilo. rezali in šivali so šest dolgih mesecev, dokler ni bil čudež gotov Večerni plašč, ki se mu klanja svet denarnih mogotcev, najlepši večerni plašč, najdražji večerni plašč, 180 centimetrov dolg in komaj sedeim funtov težak, iz tem-norjvih kožic sešit, le semintje ga oživljajo bele dlačice, tako čudežno sestavljen, kakor bi bil napravljen iz enega 'kosa. Kdo še ne kleči v pobožnosti pred tem večernim plaščem? Ali vas tarejo skrbi za jutrišnji dan? Ali ste lačni? Ali vas je delo oslabelo? Pridite vi vsi, s skrbmi obloženi, vi stradajoči, vi slabotniki in bolniki, mislite na Ado Drullardovo, miljarderjevo hčerko, vstanite iz vaših bolečin, vzravnajte se ob misli, da so vse vaše muke, vaš glad, vaše boli vendar mPmrile nekaj čudežnega: večerni plašč!
—	Poštenost kapitalističnega časopisja. “Neues Wiener Journal’’ obdolžuje pariški dnevnik “Temps”, da je bil od leta 1909 do 1910 podkupljen od Avstrije. Vzrok, da zavzema “Temps” sovražno stališče napram politiki Avstrije, je iskati v dejstvu da ne vživa več teh “podpor”. Vsaki kapitalističen časnik je na prodaj onemu, ki ga plača boljše. Zato Pa delavci proč od kapitalističnih časnikov, ki vas prodajo vsaki dan stokrat.
Požigalci na delu. — V Šentvi du in v bližji okolici mesta je pogorelo v zanjem času že več posestev, ki so bila po mnenju last nikov in občinstva požgana. V soboto je zopet izbruhnil ogenj v i gospodarskem poslopju posestni- i ka kočnika. Ko so domačini zapazili ogenj, je gorelo že na vseh krajih. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili. Da je bil požar podtaknjen, kaže tudi dejstvo, da so bila vrata v poslopje od zunaj zaklenjena in zabarikadirana, ter da so morali stanovalci med ognjem vrata s skrajnim naporom razbiti, da so se mogli rešiti.
—	Kavarna, ki 150 let še ni bi- > la zaprta. Leta 1762., torej pred 150 leti, je bila otvorjena v Benetkah na Markovem trgu velika kavarna Florian in od takrat naprej, torej 150 let kavarna ni bila zaprta niti ene ure Vedno je bila gostom na razpolago, popolnoma vse eno, ob kateri uri, po dnevi ali po noči so jo poselili. Gotovo je to rekord svoje vrste, katerega ne bo tako lahko nad-kriliti.
—	Ljubljanske usmiljenke v
Carigradu. Začetkom balkanske vojne so se odpeljale tri usmiljenke iz Ljubljane v Carigrad, da bi stregle turškim ranjencem. Iz privatnega pisma ene teh usmiljenk je spoznati, da se godi v carigrad-skih bolnišnicah ranjencem in u-smiljenkam jako slabo. Ranjencev je seveda na tisoče in tisoče in imajo usmiljenke ogromno veli- i ko dela. Za hrano dobe usmiljen-1 ke zjutraj kavo. opoldne juho in j dve jajci, zvečer pa — nič. Taka i brana pri tolikem, delu. Ranjenci j so pač reveži vseh revežev. Jesti; dobe samo enkrat ra dan, or>ol-dne, in samo prežgano juho, drugega ničesar. Operacije se izvršujejo brez narkoze; ranienec je pri zavesti, ko mu ampotirajo nogo ai roko, ali ga drugače režejo; zdravniki imajo toliko dela, da je vse prevezovamje ranjencev prepuščeno usmiljenkam. Naravno je torej, da umirajo ranjenci kakor muhe.
Prave turške razmere!
S3
Sr
T3
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
r6.
17.
19.
20. 21. 22.
23.
24. 26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37..
38..
39..
40.	.
41.	. 42 . .
43.	.
44.	.
46.	.
47.	.
48.	.
49.	.
50.	.
51.	.
52.	.
53.	.
54.	.
55.	.
Izid splošnega glasovanja štev. 1
Jednotin
dom
Da
Ne
GLAVNI POMOŽNI ODBOR
a'
>o
’S
03
t>
Ps
M
s
«S
(3 -S3 O 13“5
O
K
s
ja
p.
cd
M
fr
S3
fr
s
o
Ej
M
JO
a
a
o
M
-f-s
cd
so
S3
>d.
S3
fr
M
C3
02
T3
O
fr
Pa
Otročji
odelek
Da
Ne
UPRAVITELJ GLASILA
O
26
5
26
36
7
14
68
43
45
13
21
45
1
28
39
22
12
10
12
13
21
15
15
24
15
42
8
48
119
2
ii
19
30
60
9
18
24
18
76
5
19
8
17
11
3
30.
49
2
1
18
13
11
1
27
27 18 10 31 14 29 18 14 68 43 45
9
18
28 40
39
22
11
10
24
14
44
1
10
12
17
5
25
21
7
3
35
28
19
8
6
10
16
25
19
3
5
23
45
3
12
13
9
25
20
22
7
8
8
8
6
7
24
43
5
13
15
12
10
37
24
8
9
10
13
19
17
7
11
6
7
24
5
8
10
1
14
47
11
6
6
19
5
17
6
20 34
14
7
16
4
8
15
31
12
22
9
28
68
10
13
14 21
17
37
13
11
10
24
9
1
12
11
24
11
23
9
1
3
22
27
17 26
8
31
8
23
18 11 68 43
9
18
17
31
25
37
18 10 13
24
74
13
12
3
46
12
12
6
13
20
13
18
15
12
3
23
33
14
S
12
9
18
13
8
12
9
19
5
13
10
11
8
27
7
12
10
12
4
18
19
17
5
6 19 30
20
16
15
31
12
17
14
43
45
81
9
13
38
21
29
22
12
12
11
19
56..		26			—	—	24	24	24	24	24	24	—	—	25	1
57. .		—	31	27	22	27	23	13	15	9	20	8	10	10	33	—
58. .	2	5	3	3	3	3	4	2	—	6	5	6	—	7	7	
59. .	11	—	11		11	—	—	11	—	11	—	11	n	—	—		
60. .	22	—	10	4	—	—	—	2	1	—	3	5	—	—	16	—
61..																
62. .	53	—	53	53	—	53	53	—	53	—	—	—	—	53	53	—
04. .	24	8	15	15	3	1	20	9	17	16	11	2	8	12	28		
65. .	1	46	26	1	20	7	27	4	2	22	9	12	14	'21	47	—
66. .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	
67. .	—	30	—	30	—	30	30	—	30	—	30	—	30	—	—	—
68. .	10	2	12	12	—	. 		—	12	12	12	—	—	—	12	12	—
69. .																
72. .	23	2	15	14	10	1	18	2	19	4	14	23	5	25	19	4
74. .	11	—	—	11	—	11	11	—	—	11	-i-	11	—	11	10	1
75. .	—	—	27	27	—	—	27	—	—	27	—	—	27	27	—	—
76. .	13	11	15	7	11	18	18	8	11	5	5	12	1	5	13	1,1
77..			—			—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
78. .	—	18	2	6	—	—	15	—	13	10	—	9	—	—	8	10
79. .	20	—	20	—	12	—	19	—	16	—	18	17	—	—	16	4
80. .	27	—	25	5	4	14	8	25	7	18	7	19	5	16	—	—
81. .	—	—	28	—	—	—	28	28	—	28	—	—	28	28	—	—
«2. .																
83. .	—	—	—	6	—	—	6	—	—	7	—	—	3	7	9	—
85. .	1	29	19	11	8	20	19	11	20	10	29	1	4	26	22	8
86..	12	14	13	8	9	10	14	—	25	25	10	12	8	11	23	2
87. .	32	—	—	21	—	39	39	—	—	40	—	—	40	35	32	—
88. .	2	46	20	13	10	18	16	13	22	9	32	17	16	8	—	48
89. .	16	11	22	18	2	6	20	—	18	—	27	24	5	16	—	—
90. .	14	9	2	1	—	—	: 1	—	—	—	—	6	—	13	19	4
91. .	14	5	17	8	15	6	14	7	7	12	17	9	4	4	19	—
92. .																
93. .	10	3	10	3	—	13	13	—	—	13	13	—	—	13	8	5
94. .	—	■ 14	—	5	2	11	6	1	—	—	13	—	—	—	—	—
95. .	12	9	16	9	6	9	12	10	17	11	6	3	14	11	—	—
96. .	14	—	14	14	—	—	14	—	14	14	—	—	14	—	14	—
97. .	18	—	26	—	20	—	16	15	14	—	—				17	—	18	—
98. .	—	18	15	11	17	9	17	9	9	6	7	3	5	14	18	—
100. .	Z			5	8	6	4	5	3	6	4	4	3	3	7		
101. .	6	20	26	—	26	—	26	—	26	26	—	—	—	26	26	—
102. .	13	3	14	8 I 4		4	11	6	10	6	9	12	6	6		—
103. .			18	9	9	5	9	8	6	7	7	17	10	4	9	18	—
104. .	1	19	—	—	20	20	—	—	—	20	20	20	—	20		
105. .	—	15	10	3	5	6	8	8	8	10	6	5	101 8		—	-
106. .																
107. .	5	31	10	—	—	—	2	2	11	—	7	—	—	3	32	5
108. .	20	2	20	4	16	12	13	6	13	4	20	8	9	7	16	6
109. .	—	—	12	5	14	3	13	17	11	17	14	17	17	14	12	5
110. .	14	10	—	—	—	—	—	—	—	—	8		—	—	6	—
111. .	19	1	17	4	4	10	9	1	12	10	20	19	9	6	20	—
112. .	28	—	25	10	17	11	15	19	21	18	10	10	12	10	28	—
113. .	—	—	—	—	—	—	2	—	11	—		—	1	—	14	—
114..	11	3									-				6	8
115. .																
116. .	4	7	5	6	7	7	5	3	4	3	«	2	4	6*	9	1
m..	10	18	19	—	18	—	17	—	19	—	15	—	16	—	16	12
118. .											lil					
119. .	—	15	10	—	—	5	—	—	10	—		12	—	8	—	—
120. .	44	—	44	—	—	44	44	—	44	—	—	44	—	44	—	—
121. .	19	—	8	14	7	7	16	13	14	7	12	9	5	11	—	—
122. .			—	3	4	—	5	—	10	—	—	2	2	—	2:	—	—
123. .	15	2	12	2	12	2	8	7	8	6	10	7	8	n	.		—
124. .	16	8	19	15	14	14	11	17	9	9	9	10	6	17	24	—
125. .																
126. .																
12/. .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
128. .	23	—	23	23	—	23	23	—	23	—	—	—	—	23	—	—
129. .	1	38	18	20	21	9	19	11	8	11	22	26	4	11	35	2
130. .																
131. .	11	1	8	6	2	8	3	6	5	2	2	1	10	7	14	—
132. .	31	—	20	8	20	4	8	30	15	3	10	30	30	7	31	
133. .					—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
134. .	—	27	27	—	—	27	—	27	—	27		27	—	27	—	—
135. . 3 36. .			36	16	5	5	32	3	27	12	39	30	3	34|	—	—
137. .	1	38	10	5	6	17	3	3	8	26	35	31	27	10	39	—
138. .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—		i		—
139. .	27															
140. .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—‘	—								—
141. .																
142. .	—	21	21	_	21	—	—	21	—	21	—	21	—	211	! 21	—
143. .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	. 		—	—	—	—!	—	—
144. .	—	—	—	—	—	—;	—	—	—	—	—	—T	—		—		 '
145. .			—														
146. .			39	4	3	4	4	5	3	4	2	2	1	4	3	39	—
14/ . .				46	—	46	—	46	—	46	—	46	—	46	—	46	—
148. .	18			18	—	—	18	—	—	—	18	18	18	—	18	18	- 	
149. .					—	16	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	16	—
150. .					2	2	1	4	5	2	3	2	2	1	3	1	—	—
151..	16	2	13	7	10	7	9	7	13	10	8	8	10	6	17	1
153. .				—	—	—											
154. .	—	—	10	7	6	1	8	7	7	5	2	7	—	—	10	—
155. .					—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
156. .							21	21	—	21	—	21	—	21	—	—	21	—	—
157. .	5	4	8	5	4	1	5	1	7	5	6	2	8	2	9	
158. .	—															
159. .			—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	“	—	—
160. .	—	6	—	5	4	—	—	1	—	3	—	2	—	6	6	—
161. .	—															
162	5		5			—	5	5	—	—	—	5	5	—	5	—	—
163. .		19	5		—	—	11	—	10	16	—	12	—	11	19	—
U
14
24 14
19
25 3 8
33
13
11
8
10
12
24
12
13 11 31 15
9
18
68
43
7
14
11
38
26
22
28
11
13
24
74
7
46
12
11
9
9
15
11
9
1
9
8
6
2
13
11
14 9
68
45
2
17 20 22
18 12 27 10
24
11
12
7
13
30
12
12
2
24
10
18
24
9
3
23
32
5
7 15 31 14
8
68
43
45
9
18
12
19
23
6
20 8
74
10
30
46
8
14
4
7
11
45
5
12
6
18
6
19
27
5
13
12
11
26
6
6
19
39
12
12
12
3
11
13[
7
4
9
9
10
10
19
16
9
18
14
11
15
19
20 13 30
5
12
24
8
3
17
47
12
12
8
24
5
4
11
24
1
5 33
5
12
9
11
14
30
53
26
24 119
37
14
68
43
40 13
25 46 61
57
41 62 10
24
76
14
23
42
12
18
16
21
22
15 33
26
13
2 __1
49
18
19
10
6
19
8
17
10
6
53
1
31
9
4
45
4
31
—	49
19
35
1
12
15
4
10
1
7
17
18
10
18
20
6
53
14
10
23
40
		 Al. Skubic	Fr. Göttlicher	a .S 0 O .2" fa	Louis Glažar	Frank šaus	Rud. Lustig	Jos. Pishler	1 Ig. Hude	And. Bombač	John Korun	Val. Sever
2 1C	—	6		1			1			
										
9	—	1	9	1				4		—
														
3	1	14	7			6	35	19	1	8
i —		1	19		]	]	1		1	1
5 E				7						
					28							
		68			—	46	—		—	—
						13	—			—•
22		1				—			3				
				23		—						
1	1				1		3	3		3
—		1				1	—	54		
1		1		—	—					1		2
5		21	1	31						....	5
12		3	21	1	1		1					
J 10		6		—	—	11	—	9			10
		—	—	—	6	—	—	11	—	
				—	—	—	—	—				
		—	2	—	3	12								
	—	76	—	—	—	—	—	—				
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
		—	6 8	—	—	—	4	22	2 4	—	—
3	—	—	—	—	—	—	27		—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—		
—	—	12	—	—	—	—							
—	—	10	2	—	—	—	—					
	—	7	2	1	1	2	—	—	—		
—	—	16	—	—	—	—	—	—				
—	—	6	—	17	—	—								
5	—	—	—	1	1	—					7		
1	1	8	—	—	—	4	1			
6	1	22	—	1	—			1	—	2
—	—	2	14					z	—	—	—	1
—	—	26	—	—	—	—	—	—	—		
—	—	—	—	5	—	4						
—	2	4	—	—	—	1								
—	—	. 		—	—	—	—	47	—	1	—
						—		.	—				
1	—	20	—	—	—	—	—	—	—		
—	—	10	6				—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
j 		:	12	—	—	—	—								
2		9	3	—	2	—	—	11	—		
—	—	—	—	—	—	—	26						
—	—	28	—	1	4	—	—	—	—		
—	—	4	—	—	1	—	—					2
7	—	3	—	—	—	—	—	—	—	
—	—	—	—	—	—	—	—	10	—	• 	
		—	—	—	—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—				—		
—	—	19	—	—	—	—	—	—	—		
—	—		—	—	—	—	—	13			1
—	• —	—	—	—	—	40	—	—	—		
"—	—	—	—	. 		—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	30				
—	—	3	—	9	—	—	—	—	—	—
											—	—
7	—	—	—	—	—	—	—	—		—
» 5	—	3	—	—	3	—	—			—	■
—	—	—	7	23	—	—						
12	—	5	1	—	—	—							2
10	—	—	—	—	2	—	—	—	—	
—	—	co	—	—	—	—	—	—	—		
6			2	4	—	—	18 1	—	—	—	2
28	—	—	—	—	—	—	—	—	—	
—	2	6	—							_			
4	5	2	2	—	1	—	—	11				
7	—	1	—	6	1	—	—	2	8		
5	—	25	9	—	17	—	—						
25	—	23	—	—	—	—	—	—	—		
—	—	—	25	—	—	—	—	—	—	_
—	—	3	—	6	.		—	—	—	—	—
—		21	—	—	—	—	—	—	—	—
—	—	13	—	—	—	—								
—	—	14	—	—	—	—	—						
—	—	2	2	—	—	—	—	—	—		
—	—	18	—	—				—	—	—	—	—
—	—		—	—	—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
					—	—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	26	—						
2	—	1	1	—	—	—	—	1	1	—
—	—	—	—	—	—	—	—						
										
—	—	14	—	—	—	—	—	1	—	—
		—	ž	—							1			42
—	—	12	—	4	1	1			1	2	
2	—	11	—	—	3	■ 		—			1		
—	—	4	—	—	—	—	19	—		—
—	—	—	—	—	—	—	—						
2	—	5	1	2	12	—	. 		—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	—			14
3	—	11	—	—	—	—	—	—	—-	
7	—	—	—	—	—	—							2
	'	—	—	—	—	—	—	—						
										
—	—	—	—	15	—	—	—	—	—	—
—	—	44	—				—	—	—	—	—	—
1	—	15	3	—	—	—	—						
3	—	10	—	—	4	2	2	6	—	1
—	—	8				—	—	—	1	—	—	5
7			2	—	—	—	1	2	—	1
	—	—	—							_	_	_	
—	—	—	—	—	—	—	—	—				
—	—	9	—	1	—	—	17	3	—	—
—	—	5	—	3	—	—	1	—	1	—
—	—	—	. —	—	—	—	—			——		
—	—	> —	—	—	—	27	—	—		—
										—
—	—	—	—	—	—	—	-1-	:				—
—	8	3	—	—	—	—	27	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
										27
—		—	—	—	—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—					21	—		
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5	3	2	2	6	4	—	1	10	1	1
—	—	—	—	—	—	—	S 		—	46	—
—	—	18	—	—	—	—	—	—*	—	—
—	—	16	—	—	—	—	—	—	—	—
—	—	—	—	—	—	—	5	—-				 ’
2	■ 		7	—	—	1	2	—	—	—	1
—	—	—	1	1	1	—	—	—	—		.
—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
		—	21	—	—	—	—	—	—	—	—
										
1 —	—	—	—	—	—	—	—	—	—		
j —	—	—		—	—	—	6	—	—	—
j 5	—		—	—											
1 ~	—	16	—	—	—	—	—	—	—	—
s
T3
Jednotin
dom
Da
Ne
GLAVNI POMOŽNI ODBOR
>tí								
>9)								rt W> rt >o
S g	a>		rt	rt		>o	rt	
rt t-	rt o	rO o ■	a>	•r-s Ph	O rt	-s o	o %	rt M
M	PO rt o	a»	o M	rt M P*	>S3 O ,	« M a	h	73 ’o rt
	"rt 1 ^	£ o ►■rt	O ►rt	K	O H	rt C	rt S	rt £
M
03
■Ah
Otročji
odelek
Da
Ne
UPRAVITELJ GLASILA
s:
rt
O
04
rO
M
m
<1
o
O

03
>N3
3
rt
rt
m
rt
rt
M
pq
rá
rt
<1
M
rt
^3
rt
>
164			41	3	4	6	6	1	10	3	3	11	10	6	14			13	—	—		A	1	—	—	—	—	—I	—	—	—
165..	15	19	6	13	10	10	8	8	7	8	7	8	6	7	—	—	3	2	1	6	13	1	2	1	2	1	i	i	—
166..	4	7	8I	3	5	7	7	3	3	7	—	—	1	6	9	2	—	—	4	1	—	4	1	—	—	—	1	—	—
167..			—	-I	—	—	-1	—	—	17	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	* 		—	—	17	—			
168. .																													
169.	12	—	—	12	12	—	12	—	—	12	—	12	—	12	14	—	—	—	—	—	12	—	—	—	—	—	—	—	
170. .	16	—	—	1	—	2	10	—	—	—	—	3	—	—	16	—	—				—	16	—	—	—	—	—	—	—	—	—
171.. 172..	30	3	14	12	33	12	10	18	13	18	20	12	19	17					5	—	5	—	—	21	—	—	—	2	—	—	—
173..	3	27			—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	10	—	—	—	—	—	—	—	—	‘ 		—	—	30	—	—
174..	—	—	25	—	25	—	25	25	—	—	25	—	.		25	—	—	—	—	—	—	—	25	—	—	—	—	—	—	
175. .							—	—	—	—	—	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	
176. .	13			9	4	8	3	9	2	2	9	10	9	5	8	13	—	—	—	—	—	—	10	2	—	—	—	—	—	—
177. .	10			—	4	—	3	—	6	8	—	—	—	8	6	10	—	—	—	—	—	—	—	—	—	10	—	—	—	—
178..			37	—	—	—	—	—	—	—	—	• 		—	—	—	37	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	37	—	
179. .																													
180..	2	9	—	2	—	1	—	2	2	1	—	2	2	—	2	—	—	—	—	—	u	—	—	—	—	—	—	—	—
181. .		20	15	5	14	6	13	7	15	6	15	6	12	8	20	—	—	—	1	—	4	1	—	—		—	12	—	—
182..	15	—	14			1	10	13	2	—	—	3	12	—	—	15	—	—	—	—	—	15	—	—	—	—	—	—	—	—
183..					14	16		—	16	—	14	' 		10	—	—	10	—	—	16	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
184. .	11	—		11	11	—	—	ii	11	—	11	—	11	—	ii	—	11	—	—	—	—	—	—	—	■*—	—	—	—	—
185. .																													
186. .																													
187. .																													
188. .				7	7	—	7	—	8	—	—	7	V	—	6	—	9	—	9	—	—	—		—	—	-r-	—	—			
189. .	10		—	—					—	—	1 —	—	—	—	1 -	—	10	—	—	■ 				—			L —		—	—
	| 1543	1410	| 1926	1061	3.118| 1233		1914	872	1523|1404| 1393|			1368|	9491 1414|| 2454			235	489	292	2621 47		918	208	171| 100		253| 248| 314			711 133	
RAČUN
med Jednoto in društvi
Številka
društva
1 . . 2 . .
3	. .
4	. .
5	. .
6	. .
7	. .
8	. . 9 . .
10 . . 11 . . 12 . .
13	. .
14	. . 16 . . 17 . .
19	. .
20	. . 21 . . 22 . .
23	. .
24	. . 26 . .
27	. .
28	. .
29	.
30	. .
31	. .
32
33	. ,
34	.
35	.
36	.
37	.
38	.
39	.
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
46	.
47	.
48	.
49	.
50	.
51	.
52	.
53	.
54	.
55	.
56	.
57	.
58	.
59	.
60	. 61 . 62 .
63	.
64	.
65	.
66	.
67	.
68	. 69 . 72 .
74	.
75	.
76	.
77	.
78	.
79	.
80	. 81 . 82 . 83 .
85	.
86	.
87	.
88	.
89	.
90	.
91	.
92	.
93	.
94	.
95	.
96	.
97	.
98	.
99	. 100 . 101 . 102 .
103	.
104	.
105	.
106	.
107	.
108	.
109	.
110	. 111 . 112 .
113	.
114	.
115	.
116	.
117	.
118	.
119	.
120	. 121 . 122 .
123	.
124	.
125	.
Asesment
153.00
409.75
61.25
100.00
123Í75
47.75 80.00
96.25
167.50
90.25
102.25
130.75 164.15
242.50
117.50
134.00 436.08
145.75
125.50
54.00
53.75
54.00
106.50
63.75
61.75 -w56.50 '■45.00
83.75
108.00
49.25
29.00
23.00
79.75
92.50
67.75
73.00
20.00
186.25
145.75
32.50 94.95
' 151.00
50.25
63.75
47.50
70.00
111.25
40.25
43.75
35.00
132.65
27.75
60.00
36.75 73.85
150.50
11.75
16L20
10.00
51.00
22.50
116.25
55.00
32.75
77.50
66.50
27.50
30.75
71.75
72.00
75.00
7775
48.75
96.50
165.50
117.75 96.82
65.00
86.25
117.65
21.25
55.25
87.25
96.25
94.75
8.75
26.25
32.50
69.50
89.25
48.75
25.25
90.75
124.50
72.50
37.50
175.75
72.25
3L50
76.25
67.50
27.25
54.75
45.50
53.75
61.50
70.00
41.75
49.00
52.75
126
127
128
129
130
131
132
Lbra 1912. 					
Bol.	Smrtnine in	
odpora	pogrebi	Skopaj
171.00	$ —	$ 171.00
57.00		57.00
156P0	—.—	156.00
15.00	—.—	15.00
17.00	—.—	17.00
74.00	600.00	674.00
71.00	600.00	671.00
69.00		.		69.00
28.00		.		28.00
82.00		...		821)0
64.00		...		64.00
9.00		.		9.00
42.00		.		42.00
109.00		...		109.00
192,00		.		192.00
39.00		.		39.00
	...		100.00	100.00
41.00	—...—	41.00
74.00	-—.—	74.00
10.00	: —.—	10.00
141.00	—.—	141.00
17.00	—.—	17.00
ILOO		...		11.00
28.00	—.—	28.00
64.50		V		64.50
40.00		40.00
1L00		11.00
9.00		9.00
67.00		67.00
— —		
79.00	—.—	79Í00
62.00	—•!—	62.00
14.00		.		14.00
21.00	. —.—	21.00
18.00		18.00
1611)0	—!—	16L00
40P0		,..		40.00
113.00	—.—	113.00
io!oo		io!oo
164.00	—.—	164.00
53.00	—,..—	53.00
13.00	—.—	13.00
40.00	—.—	40.00
9.00	100.00	109.00
11.00	—...—	11.00
43.00		43.00
27P0		27.00
48.00	—.—	48.00
10.00	—.—	10.00
61.00	—.—	61.00
9.00		9P0
isloo		15.00
151)0			151)0
78.00	—.—	78.00
36.50		 . -	3e!50
116.00	—.—	116.00
40.00	—.—	40.00
20.00		.		2o!oo
12.00	—.—	12.00
	...			.			.	
10.00	—.—	10.00
20.00	—.—	20.00
331)0		33.00
29.00	—.—	29.00
82.00	—.—	82.00
30.00	—.—	30.00
	.		—.—		.	
6o!oo			60.00
57.00	—.—	57.00
19.00	—.—	19.00
	—	—.—-
60.00	—.—	6o!oo
35.00	—.—	35.00
19.00	—.—	19.00
		
149	.
150	.
151	.
153	.
154	.
155	.
156	.
157	.
158	.
159	.
160	. 161 . 162 .
163	.
164	.
165	.
166	.
167	.
168	,
169	.
170	.
171	.
172	,
173	,
174
175	.
176
177
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
162.00
27.50
42.50 71.80 50.75
51.25
75.50
49.00
45.25
65.00 154.75 118.00
49.15
57.50
69.00
90.25
55.50
67.25
37.50 60.95
65.50
25.00
24.00
29.00
35.75
2.50
27.00
13.00
38Í25
6.25
23.75
38.75
76.50
30.25
22.25
29.50
26.75
40.25
42.50
48.75
70.75
31.50
23.75
35.00
19.00
58.50
21.25
16.25
42.00
55.60
21.25
19.75
61.25
36.75
17.25 9.20
18.60
35.00
$11,854.15
185.00
30.00
io!oo
3o!oo
18.00
31.00
105.00
131)0
12.00
128.00
77.00
41.00
39.00
26.00
57.00
20.00
8.00
28P0
10.00
85.00
9.00
30.00
36.00
80.00 48.00
57.00 118.00
121)0
34.00
30.00
5o!oo
10.00 10.00
27P0
20.00
100
0
600
00
$5,025.00
$2,100.00
285.00
30.00
io!oo
30.00
18.00
31.00
105.00
13.00
612.00 128.00
77.00
41.00
39.00
26.00
57.00
20.00
8.00
281)0
10.00
85.00
9.00
30.00
36.00
80.00 48.00
57.00 118.00
12P0
34.00
30.00
5o!oo
10.00 10.00
27P0
20.00
J. VERDERBAR,
$7,125.00
tajnik.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
XI. Angleži v New Yorku.
Richard Nicolls, prvi angleški governer New Yorku, je takoj po svojem nastopu pričel urejevati mejo države. Bilo je zelo težavno delo. Spomladi 1623 je bil ves Long Island priznan kot lastnina stirlingskega grofa. Connecticut je zahtevala zase del otoka, ki je danes v okraju Suffolk. Nicolls kot zaupnik jorškega vojvoda je bil prisiljen nastopiti proti obema : stirlingškemu grofu in naselbini Connecticut. Tirjatev stirlingskega grofa je governer oddkupil, tirjatev Connecticuta so pa rešili potom mirovnega razsodišča.
Dva meseca pred osvojitvijo Nove Nizozemske sta dobila nedoločeno ozemlje med Hudsonom iu Delawarom lord Berkley in Jurij Carteret. Ta okraj, ki iz-vzemši severne meje odgovarja današnji državi New Jersey, ni bil več pod jurisdicijo NewT Yor-ka, marveč sta lastnika vstanovila svojo vlado. Deželo pod Delava-rom, katero so do tedaj imenovali Novo Švedi jo in jo prekrstili v teritorij, so združili z New Yor-kom. Kasneje je Nicolls raztegnil novo ime na vse ozemlje, ki je spadalo pod Novo Nizozemsko.
Ljudstvu so v začetku obljubili
mnogo civilnih svobodščin. Za te svobodščine so se Holandci prostovoljno podvrgli angleški vladi, dasiravno je Stuyvesant apeliral na njih patriotična eutstva. Ali ta civilna svoboda je bila zelo piškava. Stuarti, angleški kralji so poznali svobodo le zase in ne za svoje podložnike. Naselniki niso dobili obljubljene zbornice. Preklicali so lastninske pravice zemljišč, na katerih so holandski farmerji živeli že polstoletja. Ljudstvo se je moralo zadovoljiti z novimi lastninskimi pravicami, ki jih je podelil governer in za katero je moralo plačati.
Leta 1667 je Nicollsa nadomestil Lovelace. Bil je popolnoma nezmožen človek in tiranskega značaja. Slaba načela jorškega vojvoda so se zdaj popolnoma uve ljavila. Ljudstvo je bilo nezadovoljno in se pritoževalo proti krivicam. Ali vse prošnje so bile dosledno zavržene. Nezadovoljnost je bila splošna. Mesta South hold, Southampton in Easthamp ton so se vprla davkarjem, ki so prišli pobirat davek. Ljudstvo v Huntingtonu je izreklo, da so jih oropali pravic, ki jih vživajo An gleži. V vaseh Jamaica, Flushing in Hempstead je ljudstvo sprejelo resolucijo, v kateri je povedalo, da so davki v nasprotju z zakonom angleškega naroda. Na to resolucijo so Lovelace in njegovi svetovalci odgovorili, da je nesramna, in da se jo javno sežge
pred mestno hišo v Neiw Yorku. Ako so Švedi, jako potrpežljiv narod godrnali proti vladnim od redibam, tedaj so jih še bolj poostrili. “Ako bodo še godrnjali proti davkom, tedaj je treba davke napraviti tako visoke, da ljudstvo ne bo moglo delati dru-zeiga, kakor misliti, kako bo plačalo davke,” se je Lovelace odrezal na ljudske pritožbe.
Holandski in angleški naselniki so bili vedno prijatelji. Nikdar v zgodovini niso sovražno nastopili drug proti druzemu. Ko je 1652 do 54 bila vojna med Anglijo in Holandio, so holandski in angleški načelniki v Ameriki med seboj živeli v miru. Druga vojna je sledila 1664, ko se je jorški vojvoda s silo polastil Nove Nizozemske vendar pa^ ni do bojev prišlo Ameriki. Še le leta 1672, ko je Anglija pričela vojno s Holandsko, se je spor zanesel v Ameriko. Ali tega ni zakrivilo ljudstvo.
Leta 1673 je Halandija poslala pod poveljstvom kapitana Evert-sena majhno brodovje proti Ameriki, ki je prijadralo pred Manhattan okoli 30. julija. Governer ni bil navzoč. Manning, pomožni governer, je bil navaden strahopetec. Tudi mestne utrdbe so bile izelo slabem stanju. Štiri ure kasneje, ko se je zasidralo brodovje, je bila osvojena forta. Mesto se je podalo brez boja. Kmalu se je podala cela dežela, ž njo pa New Jersey in Delavare. Ves osvojeni svet so prekrstili zopet v Novo Nizozemsko, ki se je raztezala od Connecticuta do Marylanda.
Osvojitev New Yorka po Holandcih je bila vojaška. Holandska civilna oblast ni bila nikdar obnovljena. Leta 1674 je bil zopet sklenjen mir. Po mirovni pogodbi je Anglija zopet dobila New York in pravice vojvoda so bile zopet priznane v provinciji. Da je bila njegova avtorita osigurana, si je od svojega brata, kralja izposloval notvo pravomoč. Koncem meseca oktobra so holanske čete zapustile New York in Andros je kot governer prevzel vlado.
Bila je prava oderuška vlada. Andros je postal znamenit kot tiran nove Anglije. Oživel je stare, oderuške odredbe, ki so bile v praksi pod Lovelacem. Ljudstvo je izžemal, da ' bila -roza. Na kladali so davke, ki so bili v pro tislovju z zakonom. Ljudskim pritožbam so se rogali. Vladal je najhujši vladni terorizem. Ljudstvo je bilo vspričo tega odiranja ogorčeno in je zahtevalo postavo-dajno zbornico. Andros je bil v za četku gluh za vse ljudske pritožbe in zahteve. Ko je pa uvidel da nezadovoljstvo narašča in se je bilo bati vstaje, je: pisal trmoglavemu vojvodu, da ljudstvo zahteva zakonadjno zbornico. Voj voda je odgovoril, da so ljud ske zbornice nevarne in kalijo mir, da sploh ne uvidi potrebe za ljudsko zbornico v New Yorku.
Jorški vojvoda je zahteval, da je ves teritorij med reko Connecticut in Marylandom pod nje govo jurisdikeijo. Da bi se izpol nila zahteva vojvoda, je Andros z majhnimi ladjami, na katerih je imel eno stotnijo vojakov, odjad ral proti ustju reke Connecticut Nekdo je vlado v Connecticutu obvestil pravočasno o namenu Androsa, ki je takoj sklicala mili co in dala kapitanu Bullu, ki je zapovedal v forti pri Saybrooku,
nalog, da naj se upadu Androsa zoperstavi z orožjem.
Ko je Andros priplul prej Say-brook, je razvil kraljevsko za-htavo in zahteval, naj se posadka v forti preda, Nato je Buli razvil angleško zahtavo in odločno izja-il, da se bo bojeval do zadnjega moža.Andros, ki je bil strahopetec kot so ivsi trinogi, se je po tem odločnem odgovoru ukrcal in odplul proti Long Islandu, kjer je svojo jezo spustil nad ljudstvo v podobi trinoških odredb.
Andros je odredil, da morajo vse ladje, ki plujejo ali odplujejo iz New Jerseya pjaeati colnino v New Yorku. Proti tej tiranski odredbi so se vprli javno. Andros je hotel o strašiti zbornico v New Jersey-n in dal je zapreti gover-nerja Filipa Cartereta. Ali ljudstvo je odločno izjavilo, da je pod varstvom velike pravomoči in da jorški vojvoda nima nobenih pravic ukazovati ljudstvu v New Jersey-o.
Za Androsom je postal governer Tomaž Dongan, po veroizpoved an ju katolik. Ali še predno je Andros zapustil svoje mesto, je zahteva po ljudski zbornici postala tako splošna iz glasna, da je Andros svetoval vojvodu, naj se uda ljudski volji.
Ko je Dougan prišel na svoje mesto, je tako sklical vsei svobodne lastnike v New Yorku na zborovanje. Razložil jim je, da imajo svobodni lastniki pravico izbrati svojo vlado. Vsak svoboden lastnik ali podanik je imel volilno pravo.
Ko je v oktobru 1683 prvič zborovala zbornica, je bilo njeno prvo delo, da je proglasila pravice Angležev.
Izjava se je glasila približno: “Najvišjo postavodajmo moč izvršujejo za vse čase governer, svet in ljudstvo, ki je zastopano v zbornici. Vsak svoboden lastnik ali podanik sme voliti. Nobenega svobodnega podanika ne sme soditi kdo drugi kot porota, obstoječa iz dvanajstih mož. Nobenega davka se ne sme naložiti, ako ga ni odobrila zbornica” itd. Vse tl predpravice je odobril jorški vojvoda in obljubil, da jih ne bo spremenil, ako to nei bodo zahtevale koristi kolonije. Ali komaj je postal kralj, je pljunil na svojo dano besedo in spremenil New York v kraljevsko provincijo, ki je bila odvisna od njegove volje, V svoji tiraniji je šel tako daleč, da je prepovedal v provinciji tiskarske stroje.
V	decembru 1686 je Edmond Andros postal governer Novej Anglije. Po svojem načrtu je hotel raztegniti oblast preko New Yorka in New Jersey-a. Kot njegov namestnik je prišel v Ameriko F. Nicholson.
Ljudstvo v Yorku je bilo prote-stantovske vere in se je balo, da se v Angliji zopet uvede katoliška vera.
Ko so se prepričali, da kralj namerava v Angliji in v kolonijah, uvesti katoliško vero kot državno, so naselniki postali vznemirjeni. Vznemirjenje je še toliko bolj narastlo, ko je bil colninarjem v New Yorku imenovan neki katoličan. Pa tudi Nicholson ni bil priljubljen v koloniji. Ko se je v New Yorku raznesla vest o padcu kralja Jacoba, so jo povsod pozdravili z veseljem. Vzlie temu se je pa governer Nichollson ustavljal ljudski volji, uvedbi starih svobodščin. V tem kritičnem času je pa nekdo raznesel vest, da so katoličani skovali zaroto proti protestantom. Ljudstvo je sprejelo to govorico za čisto resnico in je 2. junija 1689 prijelo za orožje. Zahtevalo je, da Jacob Leisler, kapitan milice zasede forto in vod upravo, dokler se na povelje kralja Viljema zopet ne uravnajo vladne razmere. Leisler je bil bogat trgovec, ki je pri ljudstvu vžival splošno zaupanje, katerega so pa črtili vsi bogati posestniki. S pet sto možmi je zasedel forto in obljubil, da bo le toliko časa v nji, da izve za želje kralja Viljema.
V	septembru 1689 so poslali Milborna, ki je bil zet Leislera, v Albany, ker se je bilo bati, da Francozi zasedejo mesto. Ker v Albaniju niso hoteli priznati vlade Leislera, se je Milborne s svojo četo zopet vrnil v New York.
Take so bile razmere pred vojno. Kako so Indijanci in Francozi udrli v angleške- naselbine smo povedali v zgodovini Massachus-settsa.
(Dalje prihod
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
Ako*ima mojster Varnej kakšno tajno poročilo od mojega soproga, tedaj naj stopi le, v tako razdalje, da ne bo slišala pogovora.
Foster je odšel s kislim obrazom, da mu je bilo poiznati jezo radi izdatkov, ki so bili potrebni, da se je razpadajoča hiša spremenila v azijatsko palačo.
Janeta je vzela vezilo in se vse-dla v oddaljeni kot v sobi. Vame j se je vsedeil na nizek podnožnik poleg lepe grofice.
Ko je Arni uvidela, da noče pričeti s poročilom, je saima pričela :
—	Upala sem, da imate važno poročilo od mojega soproga zame. Zato šeni odstranila sobarico. A-ko sem se zmotila, jo bodem zopet poklicala k sebi. ker ni izurjena v vezanju.
—	Gospa. Fosteir se je zmotil. Od vašega soproga nimam sporočila.
—	Gospod, pripravljena sem poslušati, kar se tiče mojega gospoda. Povejte na. kratko, ker bo kmalu tukaj.
—	Torej kratko, pa — pogumno, gospa. Danes ste videli Tresi-Ijana.
—	Da ... pa kaj zato, gospod? — je odgovorila dama ostro.
—	O nič . . . saj ni meni nič mar, gospa, — je odgovoril Varne j ponižno. — Ali mislite, da bo vaš soprog to novico tudi tako ravnodušno poslušal.
—	Zakaj ne? . . . Obisk Tresiljana mi je provzročil le bol in žalost,'' ker je poročal o bolezni mojega očeta.
—	O bolezni vašega očeta! — je vskliknil Varne j, čudeč se. — Tedaj je zbolel nakrat. Sel, katerega je poslal moj gospodar, da bi dobil poročila o nje!mu, je sporočil, da ga je našel zdravega in čilega na lovu. Najbrž je Tresiljan to vest kje pobral .... Saj vesto gospa, da ima Tresiljan mnogo vzrokov, da bi kalil vašo srečo.
—Mojster Varne j, delate mu krivico, je živahno odgovorila grofica. — Delate mu krivico. On je odkiritosrčen in dobrosrčen človek. Poleg mojega soproga poznam edino še Tresiljana, ki sovraži laž.
—	Oprostite grofica. Ne bi storil krivice Tresiljanu . . . ako bi bil vedel, da se toliko zanimate zanj. Včasi je človek v položaju, da mora prikrivati resnico, ker drugače bi ne mogel živeti na svetu.
—	Mojster Varnej! Vi imate dvorjansko vest, — je rekla grofica. — Sploh ne verjamem, da bi vam resnica delala nadlogo pri vaši karijeri. Kar se pa Tresiljana tiče, pa moram nastopiti pravično. Vi dobro veste, kakšno krivico sem mu storila . . . Vest Tresiljana je druge vrste . . . Na svetu ni nič, kar bi ga spravilo s pota časti in resnice. To je učinkovalo na mojega očeta, da ga je ljubil. To je bil vzrok, da bi mu bila darovala svojo ljubeizen, ako bi bilo mogoče. V tem slučaju . . . ker ve, s kom sem poročena, je imel vzrok odstraniti me s tega mesta. Mogoče je pretiraval bolezen mojega očeta. Želim, da bi bila vaša boljša poročila resnična.
—	Grofica, verjemite meni. Jaž sicer ne trdim,da sem vitez one oei dnosti, kateri pravijo resnica. Vendar pa mislite malo boljše o meni, ker me vaš soprog, plemeniti lord imenuje svojim prijate-ljim, ako mislite, da vam hočem vsiliti neresnico, ko gre za vašo srečo.
—	Vem, da vas moj soprog ceni, — je odgovorila grofica, — da vas smatra za dobrega krmarja na morju, na katerem predrzno vodite ladjo. Ne mislite, da sem vas hotela žaliti, ko sem se potegnila za Tresiljana. Vi veste, da sem bila vzgojena na deželi in lju bim bolj kmečko resnico kot dvorjansko priliznenost. Vendar bom pa morala spremeniti svoje obnašanje.
—	Grofica, res je tako. Dasirav-no govorite v šali, vendar bi bilo pametno, ako bi tudi tako ravnali. .. . Dvorna dama ... pa naj bi bila najplememitejša . . . naj-krepostnejša . . . najnezmotljivej-ša, ki je v bližini prestola kraljice, bi se ne drznila tako resnično govoriti o zavrženem snubaču....
kedar je pred njo zaupnik njenega soproga.
—	Zakaj ne bi smela potegniti se za Tresiljana, kot nareKuje pravica? — je vprašala Arni nevoljno in zardela — ako je navzoč prijatelj mojega soproga . . . Ali pa moj soprog?
—	Hm . , . ali bodete danes zvečer s svojim soprogom in mojim gospodarjem tudi govorili tako odkritosrčno ? Ali mu bodete pove dali, da je Tresiljan odkril vaše skrivišče, ki smo ga skrivali pred svetom. Ali mu bodete povedali, da je govoril z vami?
—	Seveda ! To bo prvo, kar mu bom povedala. Sporočila mu bom vsako besedo, katero je spregovoril z menoj. Priznati bom morala svojo sramoto, kajti Tresi-ljanovi očitki -niso neresnični, da-siravno niso bili pravični .... Govorila ne bom lahko ... pa vendar bom govorila . . . povedala bom vse.
—	Naj se zgodi po vaši volji, grofica,—je rekel Varnej.—Smatral sem, da zvršim dobro delo, ako vas posvarim, da ne pripovedujete mojemu gospodu reči, ki bi lahko provzročile nevarnost.
—	Ne vidim nobene nevarnosti, — je dama odgovorila mirno,
—	keir ne prisojam svojemu soprogu! neplemenitih lastnosti, ki niso bile nikdar v njegovem plemenitem-srcu.
—	Govorite resnico, — je Varnej odgovoril ponižno, potem je pa po kratkem molku pristavil re-snoi—Grofica, dokazati vam hočem, da tudi dvorjan lahko govori resnico, ako gre za dobrobit ljudi, katere časti in ljubi, če tudi . ... se izpostavi pri tem nevarnosti.
čakal je da bo spregovorila dama. Ko je pa videl, da molči, je pa previdno začel:
—	Grofica, poglejte okoli sebe in glejte ograjo, ki obdaja ta kraj. boječo tajnost, s katero se čuva najlepši angleški biser pred vsakim občudovalnim pogledom... Poglejte, s kakšno strogostjo so omejeni vaši koraki in vaše gibanje ... po tem neumnem Fo-sterju. Razmišljajte o tem ... in kaj je vzrok tednu?
—	Volja mojega soproga, — je odgovorila grofica. — Drugih vzrokov mi ni treba iskati.
—	Seveda je to njegova volja. Ta volja prihaja iz njegove ljubezni. Ali kdor lastuje zaklad in pozna vrednost tega zaklada, se včasi trudi, da zaklad prikrije drugim očem.
—- Kaj naj pomenijo te besede?
—	jTT dama segla vmes. — Ali mi hočete vsiliti misel, da je moj gospod ljubosumen? ... Pa da bilo tako, tedaj poznam dobro sredstvo proti ljubosumnosti.
—- Grofica, ali res?
—	To sredstvo obstoji v tem,
—	ga je zavrnila grofica, — da svojemu soprogu o vseh rečeh povem resnico, mn razkriem svoje misli in čutstva, da vidi v mojem sreče, kakor v ogledalu, svoje lastne poteze na obrazu, ako pogleda vanj.
—	Vspričo tega obmolknem, grofica, — je rekel Varnej. —Ker nimam najmanjšega vzroku, da bi se brigal za Tresiljana, ki bi rad pil mojo srčno kri, sem bom lahko potolažil. AkO' ga zadene kakšna nesreča, ako bodete povedali, kako se je vsilil' v vašo samoto .. . Vi poznate grofa bolje kakor- jaz . . . Lahko bodete sodili, ako je človek, ki ne bo kaznoval take preciznosti.
—	O, če moram verjeti, da bom provzročila nesrečo Tresiljanu,—-je vskliknila grofica, — kateremu sem prizadela že toliko žalosti, tedaj se lahko odločim, da bom molčala ... Pa ne bo pomagalo, ker ga je videl Foster .... Varnej ne silite vame. Svojemu gospodu bom povedala vse in bom prosila za Tresiljana, da ga bo njegovo plemenito srce obžalovalo, mesto da bi ga kaznovalo.
—	Vaša sodba gotovo nadkri-ljuje mojo . . . Vendar pa poskusite led, predno se drznite stopiti nanj. Izgovorite ime Tresiljan pred mojim lordom in pazite, kako se bo obnašal. Kar se tiče Fo-sterja, se ga pripravi, da bo molčal o tujcu. Sploh pa Tresiljana ne pozna.
Arni je nekaj časa molčala, predno je odgovorila:
—	Ako je res, da Foster ne ve, da je bil vsiljivec Tresiljan, potem bi mi bilo všeč, da bi nič ne izvedel o stvari, ki ga ne briga nič. -Saj že tako postopa strogo z menoj. Za zaupnika ali sodnika v svojih zadevah ga pa nočem.
—	Ah, kaj pa ima opraviti čmerni hlapec z vašimi zadevami? Prav nič več, kakor pes na verigi, ki čuva dvor. Ako vam je v nadlogo, ga bomo zamenjali z drugim hišnikom.
—Nehajva govoriti o tem, mojster Varnej, -—■ je odgovorila grofica. — Ako tožim o okolici, katero je, moj gospod izbral zame, tedaj tožim njega . . . Slušajtel Ciljem peket konjskih kopit. Prihaja! On prihaja!
Po teh besedah je vstala vzhičena.
—	Ne verjamem, da je on, =— je pripomnil Varnej, — ali, da ču-jete konja skozi gosto zakrito okno. .
—Varnej, ne zadržujte me ! — Moje uho je boljše kot vaše . . . . on je!
—Ali grofica! .. . grofica! — je klical Varnej bojazljivo in ji zastopil pot. —- Upam, da ne bodete porabili za mojo pogubo, kar sem govoril z dobrim namenom? . . . Upam, da ne bodete moj dober nasvet porabili za mojo nesrečo? . . . Prosim . . .
—	Bodite zadovoljni, — je rekla grofica, — pa spustite mojo obleko . . . Saj ne mislim na vas!
V tem trenotku so se vrata odprla na široko in vstopil je človek, zavit v plašč in veličanstvenih potez na obrazu. (Dalje prih.)
Iz Peterburga poročajo, da je postala rana, katero je prizadejal neki nihilist carjeviču, tako vso-depolna, da iščejo ruskemu tronu novega naslednika. — “Bog kaznuje grehe starišev na otrocih,” pravo biblija.
Socialistični in drugi govorniki so govorili v minuli teden v San Francisco 24 ur neprenehoma zoper smrtno kazen in posebej če proti obešenju štirih zločincev v Salem, Ore.
ADVERTISEMENTS.
IŠČE SE:	Dominik Štrekelj,
doma iz Medna pri Medvodah. Pred par leti je bival v Hermi-nie, Pa. Ker mi je pa sedanje njegovo bivališče neznano, prosim cenj. rojake, da mi sporoče njegov naslov ako jim je znan, ali pa naj se sam javi, ker drugače bova prisiljena objaviti, zakaj ga iščeva.
Matevž in Marija Hostnik,
West Newton, Pa. R. 3. Bx 80.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 50
$20.50 		
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 506
$204.50 			K. 1006
1020.00 			K. 500C
S temi cenami vsi stroški.	so vračum jeni
PRODAJAMO	SlFKARTE.
MENJAMO	DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago lil.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N» kateri živijo v drugih državah, rope drugi v stari domovini. Pošiljajo nar, s pošto svoje prihranke, ker je ena na večjih in najvarnejših bank v Ams riki. Z enim dolarjem lahko začnet-vlagati in vloga vam bo nosila štiri o« sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najs meta hranilni predal (box) iz Armorjf vega jekla, v katerem so vaši private papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napad Vabimo Vas, da si ogledata hrsmiln-predale med uradnimi urami.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroke spadajoča dela dob: o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
IŠČEMO izučene delavke, ki znajo delati ženske slamnike na strojih, katere goni električna sila. pridite pripravljene za delo.
Raike,' Friedman Co., 1147 W.
Jackson Blvd. Chicago, Ul.
Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913.
je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0.
Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26tb St.
CHICAGO, ILLINOIS.
T
T
t
*
x
X
i
x
X
x
x
X
±
T
x
x
x
ž
POZOR!	SLOVENCI V CHICAGI!	POZOR!	|
ZABAVO IN VESELICO ŠALJIVO BURKO t
X
------------- X
?
Sokolice, Slov. delav. društ. Sokol v Chicagi l
- prirede-
V TOREK DNE 31. DECEMBRA 1912 V KRKOVEČEV1 DVORANI na vogalu BLUE ISLAND AV. in 19 ceste.
Ženske v spremstvu moških so proste vstopnine. K mnogobrojni vdeležbi vabi
Vstopnina: 15 centov.
i
ODBOR. I
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, p«' čate, iti vse potrebščine za društva iti jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKM
Slovenske cenike pošfljamo zastonj.
F. Kerže C«. 2616 S. Lawndale An. Gbicap, Illinois
Unijske srnodke najfinejše kakovosti z znakom S.N.P.J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. p, j t Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po 10c.
Vprašajte za cene!	Podpirajte domače in bratsko podjetje!

Chicago,
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center
Največja slovanska tvorniea za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvataka, češka, slovaška in srbska društva ▼ Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan ▼ vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	NF7VX»TfT3i¥3WT^
in hrvateki in je član S. N. P. J., odkar ■e je ustanovila.


X NAJVEČJ* SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
i
T
T
T
T
T
T
T
k
f
f
♦>
I
I
T
T
T
♦>

The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Mranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljtSia im ™.
B5. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino Kitro in zanesljive. Ter predajsato pew*, brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmerskih 4rt.
telimo Vašega znanstva.
Jza. 1C. Sundry, pred». Harley B. Gibbs, poi preds. H. W. King, padpre-e.' J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in bing.
L. O. Kollie in George T. Schulze, pomožna cashier.
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Pozor! Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
in odštevanje Pisalnega stroja 1
. (Seštevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave, Chicago, Dl.
*