kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih, dg go d k o v Posini uratl Celo\e( 2 — Verlag>>|>oslaiiu Klagenliirl 2 LETO XV./STEVILKA 50 CELOVEC, DNE 12. DECEMBRA 1963 l/.haja v Celovcu — Limtirinungsoi t Ktagcnfurt CENA 2.— ŠILINGA Im Namen der Republik Das Bezirksgericht Klagenfurt hat durch den Richter Dr. Ploder im Beisein der Schriftfiihrerin VB. Zluga, dn Abwesenheit des Privatankldgers BischOfliches Ordinariat, jedoch in Anwesenheit des Privatan- 5 U 604/63 klagevertreters Dr. Ottitsch Franz, Rechts-amvalt in Klagenfurt, in Abvvesenheit des Beschuldigten Janko Tolmajer, verantwort-licher Redakteur, jedoch in Anvvesenheit seines Verteidigers und Machthabers Dr. Entgegnung Johann Tischler, Recbtsanwalt in Klagenfurt, nach der am 2. 12. 1963 durchgefiihr-ten čffentlichen Hauptverhandlung zu Recht erkannt: GeanliB § 24 Abs. 3 Pressegesetz wird auf Verdffentlichung naohfolgendem Entgeg-nungsteiles erkannt: Razgovori z dr. Kreiskvm Kakor poroča avstrijska tiskovna agencija, je bil v petek, 6. decembra 1963, pod predsedstvom zveznega ministra dr. Krei-skega ponoven razgovor z zastopniki organizacij slovenske manjšine na Koroškem, profesorjem Valentinom Inzkom in dr. Francijem Zwittrom. Pogovorov so se udeležili tudi državni tajnik dr. Steiner, deželni glavar Wedenig, namestnik deželnega glavarja ing. Truppe in deželni svetnik Rader. Sle schreiben: „Dle Erziehung in den Se-minaren gibt unseren Studenten und Theo-logen nicht das mit, was die natiirliche Grundiage fur erfolgreiche Arbeit uriter dem Volke sein muBte: Liebe und Kenntnis der Muttersprache“. Wahr ist: Im Knabenseminare besuchen alle slowenlschen SchUler durch alle Jahre des Gymnasiums den Slowenischunterricht. Sprachlich befahigte deutsche Schiiler ler-nen Slovvenisch. Eine eigene slowenische Akademie genieBt volle Forderung (eige-nes Akademiezimmer, eigene Zeitschrift, Beniitzung der dazu erforderlichen Einrich-tungen.) Im Priesterseminare miissen alle slowenischen Theologen Predigtiibungen in slowenischer Sprache halten; ferner be-fcteht dort eine slowenische Akademie, 'velche ebenso wie das Slowenischstudium Forderung vonseiten der Regentie genieBt. Sie schreiben: „Dadurch wird bewufit eine gewisse Spaltung zwischen der alteren hnd jiingeren Priestergeneration gefordert.“ Wahr ist: daB dies den kirchlichen Obe-ren vbllig ferne liegt. Im Gegenteil: Sie setzen sich stets fiir ein aufrichtig briider-Hches Verhaltnis ein. Sle schreiben: „Wenn ein Priester wegen seiner Konsequenz unangenehm wird, weil er im Rellglonsunterrichte die Familien-sprache der Kinder beriicksichtigt, wird er angezeigt, und die Folge ist, friiher oder spater, daB er ohne Verhbr und die Mog-lichkeit einer Verteidlgung seines Stand-punktes aus der Schule verschwinden muB,“ Wahr ist, daB keln Priester wegen Be-rilcksichtigung der Familiensprache des Kindes ohne Verhor und ohne die Moglich-kelt der Verteidigung seines Standpunktes von der Schule entfernt wurde. Sie schreiben: „Der Staat schlug bei der Formullerung dleses Gesetzes groBziiglg die Muttersprache als Unterrichtssprache flir den Rellglonsunterricht vor, die kirchlichen Vertreter aber verhinderten diese ein-žig gerechte und christliche Regelung und bestimmten fiir die Minderheit eine unge-rechte Formulierung, die die Muttersprache beim Rellglonsunterricht praktisch aus-schlieBt." Wahr ist, daB der Staat zwar in der Formulierung des Bundesgesetzes liber den Religionsunterrlcht an den zvvelsprachigen Schulen mit den kirchlichen Vertretem Fiihlung genommen hat; daB aber vveder Naš predstavnik v zunanjem ministrstvu Pri razgovorih, ki so bili v petek, dne decembra 1963 v zunanjem ministrstvu Dunaju, je iznesel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin hizko med drugim sledeče: Najbolj pereče vprašanje, ki še vedno ^ka rešitve, je šolsko vprašanje. Stalno Padanje števila k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok bo možno ustaviti le, če .0 od pristojnih činiteljev storjeno vse za •zboljšanje ljudskošolskih prilik. Glede realizacije manjšinskega šolskega ^delka so bili že pred leti izneseni kon-^retni predlogi. Kot je bil glede nadzorni- *ega mesta za slovensko gimnazijo in slo-v&riski pouk na srednjih šolah predložen Prosvetnemu ministru predlog manjšine, ta-‘ta upravičeno pričakuje, da bo tudi pri Ponovni zasedbi mesta nadzornika za o-^Jiovno šolstvo upoštevan predlog manj-lne- „Sicer koroški Slovenci manjšinske-Šolskega zakona iz leta 1959,“ je dejal r- tnzko, ..nismo priznali, smo pa mnenja, n^i država s polnim upoštevanjem sloven-skih predlogov glede resnične šolske avto-^°rnije dokaže pripravljenost za iskreno re-_'tev šolskega vprašanja vsaj v okviru dane Kakonodaje.“ . Glede slovenske gimnazije je iznesel proš-b°, naj bi bila gradnja šole dokončana še 'a časa ravnateljstva dr. Joška Tischlerja. a'tf> bi bilo na najlepši način kronano rav-jjdeljevo življenjsko delo. Dejal je, da je ( anjšina z zadoščenjem vzela izjavo pro-Vetnega ministra dr. Drimmla v držav-zboru na znanje, da je tudi gradnja ’ °venske gimnazije v stadiju predpriprav. . er je bilo v preteklih letih več otro-j1* *1 vrtcev odprtih na dvojezičnem ozem-ju' je dr. Inzko iznesel, naj bi prosvet-^ ministrstvo na predlog deželnega gla-^•■ja kot predsednika koroškega deželne-’a Šolskega sveta z odlokom uredilo vpra-^je. šolanja otroških vrtnaric za občine dvojezičnega ozemlja. V ta namen naj bi bila vpeljana neglede na število k slovenskemu pouku prijavljenih učenk na celovškem učiteljišču slovenščina za vse, ki nameravajo enkrat voditi otroške vrtce v južnem delu Koroške. Dr. Inzko je opozoril tudi na nespremenjeni položaj v zvezi z uradnim jezikom ter dvojezičnimi napisi. Ko se je dotaknil v proračunu predvidene državne podpore za manjšino, je poudaril, da gre tudi pri koroških Slovencih, kot je bilo to pred kratkim v zvezi z južnimi Tirolci od strani ministra dr. Kreiskega poudarjeno, v prvi vrsti za socialno vprašanje, kar bi upravičevalo redno letno finančno podporo. Predsednik Narodnega sveta se je dotaknil v nadaljnjem tudi vprašanja sosedstve-nih odnošajev Koroške s Slovenijo ter poudaril, da gre zasluga deželnemu glavarju, če imamo danes na Koroškem mejo srečanja. V deželi se ozračje izboljšuje, kar je razvidno tudi iz tega, da so se izrekli predstavniki vseh v deželnem zboru zastopanih strank načelno za kulturno izmenjavo. Kot so na vse prireditve naših gostov iz Slovenije vabljeni vsi člani koroške deželne vlade ter predstavnika slovenske manjšine, tako bi bilo na mestu, če bi na prireditve našega simfoničnega orkestra, celovških madrigalistov ter drugih kulturnih skupin v Ljubljani, bili vabljeni vsi člani koroške vlade s predstavniki manjšine. Pripravljenost po medsebojnem sodelovanju na Koroškem bi prišla na ta način tako tudi v sosednji deželi do izraza. Ob koncu svojih izvajanj je Izrekel dr. Inzko še željo, naj bi prišlo večkrat do podobnih sestankov z namenom, da se pospeši realizacija člena 7 državne pogodbe. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter je v okviru stališča, ki ga je zavzel do manjšinskih vprašanj, nakazal težave v zvezi s popoldanskim po- dle kirchlichen Vertreter eine fiir die Minderheit ungerechte Formulierung vorge-schlagen, noch der Staat eine solche be-stimmt hat. Sie schreiben: „So ist es kein Wunder, daB angesichts dieser traurlgen Lage in den letzten Jahren 8 slowenische Theologen ihrem Berufe untreu geworden sind.“ Wahr ist, daB slowenische Theologen nicht angesichts dieser Lage in den letzten Jahren ihrem Berufe untreu geworden sind, sondern daB Theologen deutscher und slo-wenischer Sprache das Priesterseminar ver-lassen, wenn sie selbst und ihre Vorge-setzten zur Erkenntnis kommen, daB ihnen dic ntttigen Vorbedingungen fiir den Prie-sterberuf fehlen; die Griinde fiir den Aus-tritt anderen Personen anzugeben, verbie-tet die Pflicht zur Amtsverschwiegenheit und die RUcksicht auf die Ausgetretenen. Bezirksgericht Klagenfurt Abteilung 5, am 2. 12. >963 KOMENTAR K SODBI Tiskovni zakon predpisuje objavo vsakega popravka, ne glede na resničnost ali neresničnost trditve, če odgovarja v formalnem oziru tozadevnim predpisom. Da popravek ordinariata ni bil v redu, je razvidno iz sodbe, ki zahteva objavo le od sodnije določenega obsega popravka. Urednik je bil oproščen, stroške procesa pa mora nositi ordinariat. Le en primer, s katerim je bilo potrjeno, da ima tudi drug lahko prav. Zato pričakujemo, da bo ordinariat nehal že enkrat groziti s cerkvenimi k&noni, kadar se naše stališče ne krije z njegovim. V borbi za enakopravnost koroških Slovencev smo iznesli ponovno pred vladnimi krogi v deželi in državi svoje stališče ustno in pismeno. Vlada ga ni vzela le na znanje, ampak se redno pogaja s predstavniki manjšine o odprtih vprašanjih državne po-pogodbe. To pričakujemo vsled naših zahtev, v kolikor spadajo v cerkveno območje, tudi od strani cerkvene oblasti. Ob napadih na sv. očeta Janeza XXIII. ter blatenju dela sv. Cirila in Metoda, izpadih proti slovenski duhovščini ter vobče proti koroškim Slovencem pa upravičeno ponovno stavljamo vprašanje: „Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?" ukom na slovenski gimnaziji, ki bi ga bilo treba čimprej nadomestiti v primernih prostorih z dopoldanskim, urgiral je deželni slov. kulturni referat ter pravico javnosti za Kmetijsko šolo v Podravljah, predlagal pa ustanovitev posebne komisije, ki naj bi se bavila s posameznimi vprašanji manjšinske zaščite. Zunanji minister dr. Kreisky je prosil oba zastopnika v okviru razgovora za podrobno izdelane predloge, ki naj jih manjšina čimprej pripravi in predloži. Kakor je doslej prenakazana odškodnina izseljencem v znesku 7,6 mil. šilingov ter odobritev drugega in tretjega obroka subvencije v kulturne namene koroških Slovencev po avstrijskem državnem zboru razveseljiva, pa bo vendar šele bližnja bodočnost pokazala, v kolikšni meri bodo tudi pri tem razgovoru od strani vladnih krogov dane obljube uresničene. V poteku razgovorov je poročal zvezni minister Kreisky o ukrepih na podlagi zahtev koroških Slovencev, ki so bili storjeni po februarju 1962. V nadaljevanju razgovorov so bila iznesena s strani koroških Slovencev še nadaljnja nerešena vprašanja, med njimi želje glede šolstva, ljudske izobrazbe, dalje uzakonitev slovenščine kot uradnega jezika in označbe krajevnih imen. Pri tej priložnosti je deželni svetnik Rader zahteval zakon o ugotovitvi manjšine in čimprejšnjo objavo rezultatov ljudskega štetja 1961. Deželni glavar Wedenig je obljubil, da bodo predložene želje ponovno pretehtane, v kolikor spadajo v pristojnost dežele, in sicer v pozitivnem duhu. •• 1 Zunanji minister je zastopnikoma koroških Slovencev prav tako zagotovil, da se bo zvezno ministrstvo za zunanje zadeve potrudilo, čim hitreje rešiti še odprta vprašanja. Zvezni minister Kreisky je sporočil v tej zvezi, da so v tekočem proračunu predvidena sredstva za pospeševanje ustanov slovenske manjšine. S strani koroških Slovencev je bilo priznano, da so bile ob vrsti še odprtih vprašanj s strani avstrijskih oblasti gotove želje slovenske manjšine pozitivno rešene. OBJAVA V soboto, dne 14. decembra 1963, bo zaključeno na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu prvo tromesečje tega šolskega leta. Istega dne (14. decembra) bo ob pol 10. uri dopoldne občni zbor Združenja staršev v modri dvorani Doma glasbe (v 1. nadstropju) v Celovcu (Konzerthaus). Na sporedu občnega zbora so poročila o delovanju Združenja staršev in o novem šolskem zakonu ter volitve odbora. Popoldne istega dne je v šoli „Dan staršev" od 13. do 16. ure. Ta dan imajo starši priložnost govoriti z vsemi profesorji in šolskimi zdravniki, ki delujejo na šoli. Ravnateljstvo Papež v Sveto deželo Posebno senzacijo v Vatikanu kakor tudi po vsem svetu pa je vzbudila vest, da bo ipapež Pavel VI. poromal v začetku prihodnjega leta v Sveto deželo. Ob koncu svojega nagovora v zvezi z zaključkom drugega dela koncila je namreč sveti oče rekel: „Po temeljitem preudarku in po obilni molitvi smo se odločili, iti kot romar v deželo našega Gospoda Jezusa Krstusa. Z božjo pomočjo nameravamo obiskati v januarju v Palestini svete kraje, kjer je bil Kristus rojen, kjer je živel, umrl in od mrtvih vstal ter v nebesa šel.“ Papež Pavel VI. ie bsterreichische Nation”, 1963/1^ Gregor Rihar, oče naše cerkvene glasbe Ob 100-lctn:ci njegove smrti stem času z raznimi muzikalnimi okraski, precej tudi slična klavirski spremljavi. Kdaj pa kdaj se v svoji melodični bogati sestavi loči od vokalnega načina v čisto instrumentalnem slogu. Riharjeva ritmika pa je preprosta, pretežno v 3/4 ali 6/8 taktu z eno-, dvo- in trodelno pesemsko obliko. Kam je bil Rihar usmerjen? Sodeč po bogati okrašenosti njegovega stavka in melodije, se je skladatelj nagibal v barok. Skoraj vse njegove zbirke nam potrjujejo to ugotovitev. Ce pa hočemo biti bolj točni, bi lahko postavili Riharja v zakasneli barok in tudi časovno 'kot zadnjega baročnega skladatelja na Slovenskem. Ne smemo pozabiti, v kakšnem času je živel, in da je oral ledino; živel je v času, ko je bila tudi Sonce je, čeprav slepec pravi, da ga ni Glede obstoja Boga sta danes najbolj razširjeni zmoti: pozitivizem in transformizem. Imena so sila učena, a bomo takoj lahko spoznali, kaj oba sistema učita. Pozitivizem je sistem, ki ne pripozna razen materije nič stvarnega, pozitivnega (odtod ime pozitiven!). Pravi, da obstoja le, kar je možno po izkustvu dokazati, vse drugo pa da je domneva: Bog, duša, posmrtno življenje. 2e iz tega vidimo, da je pozitiven čisto navaden materializem, le da je znanstveno preoblečen. Pozitivizem imajo za zadnji napredek človeškega uma — vsaj imeli so ga —, za zadnji člen v razvoju znanosti. Pozitivisti nočejo iskati prvega vzroka vseh stvari. Zanje je resnična le materija, sile, ki so tej lastne, in zakoni, ki iz njih izvirajo. Vse, kar se ne nahaja v pozitivnih dejstvih, je nedostopno umu. Dejstva, razčlenjena in vzporeje-na. Vse drugo je izmišljotina. Neskončno je samo nekaj izmišljenega. Boga ni. Bog je kvečjemu neka domneva, danes popolnoma brez koristi. Ni v človeku duhovne duše. Misel je le produkt, izcedek možganov. Z eno besedo: ena sama stvar obstaja in to je materija. Kako odgovoriti na to zmoto: Njih zmota je v tem, da samo zanikujejo trditev o Bogu, ne dokazujejo pa ničesar. Vendar je treba nečesa več kot samega na-migavanja za uničenje sistema, ki uči nasprotno kot oni. S tem da rečejo, da Boga ni, ga še ne odpravijo. Naj slepec še tako trdi, da sonca ni, sonce bo še naprej ostalo in svetilo. Zanikajo tvorni vzrok pojavov, 'ki jih vidimo, o čemer nam pamet in splošno prepričanje ljudi govori drugače kot oni. Po uku,: Posebno poročilo s koncila po drugih deželah cerkvena glasba še v povojih. Njegove skladbe zrelejše dobe pa se že prelivajo v klasicistični slog. V podeželskih cerkvah so se največ izvajale preproste Riharjeve skladbe, teh so se verniki in organisti kmalu oprijeli. Lahko rečemo, da je te ljudi navdušil prisrčen in za ljudstvo uganjen značaj. Melodije so bile ljudske, sorodne ljudskemu duhu, polne sončnega klasičnega sloga, v nekaterih pesmih celo pevnost italijanskih arij. Teh vplivov je v Riharjevih precej, bodisi v njegovih lastnih sladbah kakor tudi v priredbah, zato so ljudstvu ugajale. Riharjeve pesmi so skrbno izdelane. Najboljše pesmi je ustvaril v prvi dobi svojega nastopa. Pozneje so ga duhovniki in organisti vsevprek hvalili, postal je bolj površen, skladal je hitreje, zato je tudi vrednost njegovih skladb padla. (Dalje prihodnjič) stvareh, ki jih vidimo, moramo sklepati, na neki nujni vzrok, neko nujno Bitje, ki je ustvarilo bitja, ker vsa bitja ne morejo biti ustvarjena. Začetno Bitje mora biti nujno In to bitje je Bog. Drug sistem pa je transformizem ali darvinizem. Ta sistem uči, da je bilo v začetku eno ali več prvotnih bitij, izišlih iz materije po spontani rodnji, in iz tega oz. teh prvotnih bitij so nastala po progresivnem razvoju vse rastline, živali in tudi človek. Ta sistem torej uči, da je materija večna in neustvarjena, da se iz nje razvijajo rastlinske in živalske vrste po spontani rodnji in da se slučajno razvijajo vse rastlinske in živalske vrste do človeka brez kakršnegakoli posega božjega v ta razvoj. Ta nauk se 'imenuje tudi darvinizem po svojem glavnem propagatorju, angleškem zdravniku Daminu. On je učil nastanek človeka po dveh činiteljih: naravnem izvoru in 'boju za obstanek. Transformizem je očividno napačen. Naravni razum pove, da mora biti prvi vzrok vsega različen od sveta, da dalje neorgan-ska materija ni neustvarjena in da čudoviti red, o katerem nam govori zoologija, botanika, paleontologia in biologia, ne more biti učinek slučaja. Nujen je neki osebni urejevalec. Ta osebni urejevalec je Bog. — Svetovni mednarodni dramski festival v Parizu, ki nosi naslov »Theatre des Nati-ons«, slavi letos desetletnico. V tej dobi je bilo uprizorjenih 315 del. Večkrat je nastopilo tudi ljubljansko dramsko gledališče; največji uspeh je doseglo z uprizoritvijo Cankarjevih »Hlapcev«. 24. julija 1863 je umrl v Ljubljani Gregor Rihar, začetnik in reformator slovenske cerkvene glasbe. Letos smo ravno v stoletnici te njegove smrti. Rihar zavzema silno važno mesto v naši cerkveni glasbi, zato je prav, da kaj povemo o njegovem življenju in njegovem delovanju. Doma je bil v Polhovem Gradcu pri Ljubljani. Oče Boštjan je želel, da bi postal sin duhovnik in ga je poslal v srednjo šolo. V Ljubljani je moral Rihar največ sam zase skrbeti. Poučeval je druge slabše dijake, uglaševal klavirje in si s tem zaslužil kak goldinar. Iz tega časa imamo že nekatere njegove skladbe. Prva njegova pesem je bila Marijina. Stolni kapitelj mu je njegovo pesmico poplačal z novo, po mestnem kroju narejeno obleko. Lahko si predstavljamo Riharjevo veselje, ko je nosil to svojo prvo zasluženo obleko. Štiri ure peš Iz Ljubljane je hodil orglat tudi domov v Polhov Gradec. Ob sedmih je prišel iz stolnice, ob desetih je moral biti že v Polhovem Gradcu; pot pa je bila dolga štiri ure. Vsako nedeljo in praznik so ga videli ljudje, kako je tekel s čevlji v rokah in z robcem na ustih, da si ni preveč pregrel grla. Bilo je pa preveč, kot sedmošolec se je tako Prehladil, da bi 'kmalu oslepel. Pol leta je moral ostati doma, da se je pozdravil. Ob študiranju se je Rihar učil tudi glasbe. Seznanil se je s stolnim organistom Kellerjem, ki je bil pravi mojster v svojem poslu. Heller je spoznal Riharjevo glasbeno nadar-! jenost in ga je začel poučevati v višjih glasbenih naukih. Do tedaj je bilo Riharjevo glasbeno znanje nesistematično. Heller ga ' je najbrž seznanil s temeljnimi nauki tehnike skladanja in s finesami orglanja. Za Plačilo ga je mladi Rihar večkrat nadomeščal pri orglanju v stolnici. Ko je Heller umrl leta 1825, je Rihar prevzel njegovo službo. Gimnazijo je končal, ko je imel 30 let. Njegovo ime je bilo že dobro znano v glasbenih krogih. Nato je šel v semenišče in I 33 let star postal duhovnik in stolni organist v Ljubljani. Z Riharjem se začenja za cerkveno glasbo med Slovenci nova doba. Saj je razumljivo, da je bilo tedaj stanje cerkvene glasbe I zelo žalostno. Tega se je Rihar zavedal, saj se je sam prepričal v svojem dolgem popo-I iovanju po raznih korih. Proti piskačem na koru Najprej je nastopal proti piskačem, da jih je spodil s korov. S tem si je seveda na-'kdpal sovraštvo godcev in ljudstva, češ, da Uničuje stare ljuske navade in običaje, ljudem tako priljubljene. Kjer je mogel, je Prosil in nagovarjal duhovnike, da naj odpravijo iz cerkve piskače in posvetne pesmi. Požreti je moral marsikako grenko. Vendar n> odnehal; največje zoprnosti ga niso od-Vrnile od trdnega sklepa. Zavedal se je, da dela za dobro stvar in da dobra stvar Ufi a vedno dn povsod svoje nasprotnike in težave. A njegovo reformatorsko delo ni samo v tom, kajti bilo bi prav za prav le negativno, aRo bi le podiral in odstranjeval to, kar je Uioralo biti odstranjeno. Videl je, da manjka Slovencem dobrih cerkvenih napevov, zato si je ves čas svoje organistovske služ-^ prizadeval in delal, da je zložil veliko levilo cerkvenih skladb. V tem smislu je °dprl novo, slavno dobo za cerkveno glasbo tlled Slovenci. Kar je pesnik Valentin Vodnik slovenskemu slovstvu, to je Rihar na-^ cerkveni glasbi. On je naši cerkveni ^asbi pravi preroditelj, ki nam je pustil dragocene zaklade. K temu delu ga ni naphalo častihlepje ali hrepenenje po denarju« gnala ga je le gorečnost za čast božjo 'u lepo petje v cerkvi. Riharjeve skladbe Vsekakor imajo njegove pesmi in tudi Jugove priredbe oseben in svojevrsten slog, ' ga razlikujejo od drugih. Temeljna Riharjeva ideja je bila ta, da je dal važnost vokalu; s tem je hotel odstra-Ijdti s cerkvenih korov instrumentalno glas-Glasu je dodal orgelsko spremljavo, ki P.a ni bila le v tej funkciji. Orgelska sprem-‘‘Java je bila harmonsko polna, večkrat tudi 5aniostojina z raznimi medigrami in poigra-Priznati moramo tudi, da je bila tehnič-n° precej zahtevna in kot v navadi v ti- V torek, 12. novemibra, se je vršila 65. glavna koncilska seja, na kateri so nadaljevali z razpravo o osnutku o škofih, o vladanju škofij, istočasno pa so z veliko večino odobrili predlog, da obravnavanje petega poglavja osnutka, ki se tiče pravnega vprašanja ustanovitve in delitve župnij prepuste komisiji za revizijo kanonskega zakonika. Za je glasovalo 2.025 koncilskih očetov, proti 141. Dela je vodil kardinal Lercaro. V debato je vposeglo 15 koncilskih očetov. Treba je določiti mejo starosti za škofe, po kateri naj bi odstopili. Ugovor, ki je bil stavljen v imenu očetovstva škofa in njegove zakonske zveze s škofijo ni prepričljiv. Temeljni problem je vedno dčbro duš. Od škofov se zahtevajo vedno večje naloge. Te zahtevajo duhovno spretnost in fizične energije. Ni primerno delati analogije s papežem, ker dobro Cerkve zahteva, da je izvoljen za vse življenje. Po teh govorih je kardinal Lercaro predlagal koncilskim očetom naj bi zaključili razpravo o drugem poglavju tega osnutka in prešli k tretjemu, ki se tiče škofovskih konferenc. V debato je vposeglo šest koncilskih očetov, ki so podali tale mnenja: Škofovske konference so koristne, toda morajo biti svobodne in prostovoljne. Ni potrebno, da bi razpolagale z obveznimi pravnimi določili. Obstaja sedaj na svetu 55 škofovskih konferenc, ki so vse dale bogate sadove. Nekateri koncilski očetje so želeli, da bi določili za te konference pravne predpise, drugi pa so nasprotno želeli, da bi bile čimbolj svobodne v svoji akciji. Vsaj dve točki naj bi bili veljavni za vse: vsaka konferenca naj bi ustanovila stalno komisijo škofov, ki bi uživali zaupanje ostalih škofov in sklepi konferenc naj bi imeli samo moralno obveznost. Dne 13. novembra je bila 66. glavna koncilska seja, na kateri so konoilski očetje nadaljevali z debato o tretjem poglavju osnutka o škofih in vladanju škofij. Sveto mašo v staroslovanskem obredu je daroval škof Katkoff, ki je izpostavil tudi knjigo evangelijev; dela je vodil kardinal Doepfner. V debato je ta dan vposeglo pismeno ali ustno 15 škofov. Podali so tale mnenja: Kardinal Spellman je poudaril koristnost škofovskih konferenc, toda zanikal primernost, da bi jim dali obvezno pravno moč. Kardinal Frings je omenjal škofovsko konferenco v Nemčiji, ki obstaja že od leta 1867 dalje in ki je dala dobre rezultate, še posebej s svojim karitativnim delom organizacij Misereor in Adveniat. Zavzemal se je za to, da sklepi škofovskih konferenc ne bi imeli pravne veljave. Vseh koncilskih očetov je bilo ta dan v dvorani 2164. V četrtek, dne 14. novembra, so imeli koncilski očetje 67. glavno sejo. Dela je vodil kardinal Doepfner. Glavni tajnik Felici je sporočil smrt glavnega predstojnika trapistov Sotainsa. Po molitvi De Profundis je sporočil, da se 'bo koncil prihodnje leto vršil tako, da se bodo koncilski očetje lahko udeležili mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayju v Indiji, ki bo od 28. novembra do 6. decembra 1964. Dela je pričel francoski nadškof Stounm, ki je poročal o novem osnutku o sredstvih družbenega obveščevanja. O tem osnutku so razpravljali že na prvem zasedanju od 23. do 27. novembra 1962. Nekateri izpre-minjevalni predlogi so se tikali samo for- „0der Mladje" flBEMMHHHHHMHU IGRA „M A TI TEREZA" V SELAH Po daljšem odmoru je v nedeljo, L decembra popoldne, dvorana farnega doma vnovič oživela, igralsko družina študentov „oder mladje" je kakor že po več drugih vaseh, tudi na našem odru predstavila dramatizirano zgodbo iz kmečkega življenja „Mati Tereza". Občinstvo je pazljivo sledilo razpletu igre, naši domači igralci pa so se posebno od krošnjarja Lojza lahko učili pravega, v vlogi živečega igranja. Za začetek in konec in med dejanji igre pa so godci „Veseli študentje" spravili vse v dobro voljo z Avsenikovimi poskočnicami in drugimi modernimi komadi. Želeli bi pa od njih slišati tudi melodije domačih narodnih, ker sežejo bolj globoko v srce. Igralcem in godcem smo hvaležni za tri ure kulturnega obogatenja in razvedrila, pa tudi za znaten dar, ki so ga od vstopnine prispevali h gradnji naše nove cerkve. V SLOVENJEM PLAJBERKU V nedeljo, 1. decembra, smo se v precej lepem številu zbrali v gostilni Petra in Rezije Lausegger, kjer se nam je predstavil „oder mladje" iz Celovca z lepo kmečko igro „Mati Tereza". Igra sama po sebi je precej zamotana zadeva in zahteva od igralca in gledalca precejšnje pozornosti. Predvsem hoče pokazati kaj zmore materina ljubezen. Dokaj težke vloge so vsi igralci brez izjeme dobro podali. Da nas je spravil krošnjar Lojz poleg vse resne vsebine do smeha, ni dvoma. Zato mu 'kličemo: Le tako naprej! Z igralsko skupino so prišli tudi „Veseli študentje", ki so nas med odmori zabavali s svojimi vižami. Prav občudovanja vredna je nekatera današnja mladina. V ta krog spadajo prav gotovo „Veseli študentje", ki niso zakopali poleg svojega študija ostalih talentov v zemljo, kot nekak skrit zaklad, ampak so pripravljeni žrtvovali ure in ure v prid nam — za naše razvedrilo. Vsi, ki smo bili okrog njih zbrani, smo bili nadvse veseli. Tako se je letošnjo jesen že vdrugič naselilo veselje v Lauseggerjevo hišo. Prvič namreč 2. novembra, ko je podarila žena Rozi svojemu možu Petru čvrstega sina in hčerkico, Hildi in Rozviti pa bratca in sestrico. Krščena sta bila v domači cerkvi dn prejela ime Peter in Adelheid. Želimo, da bi mali par dobro napredoval in bil nekoč v ponos in oporo svojim staršem. Gotovo je poleg tako lepih melodij, ki so jih izvajali „Veseli študentje", veljala katera tudi srečni družini na čast. mulacije. Komisija je izvedla štiri izpre-mem.be na podlagi pripomb koncilskih očetov. Poudarila je glavna načela za vključitev laikov v organizme Cerkve, ki se ba-vijo s sredstvi družbenega obveščevanja, posebna pozornost je bila posvečena problemom mladine, vernikom je bilo priporočeno, naj podpro katoliški tisk, v osnutku so omenili tudi gledališko umetnost. V petek, dne 15. novembra, se je vršila 68. glavna koncilska seja, na kateri so koncilski očetje razpravljali o četrtem poglavju osnutka o škofih in vladanju škofij, ki o-bravnava škofije in cerkvene province. V debato je vposeglo 12 koncilskih očetov, ki so podali tale mnenja: še nadalje morajo obstajati osebne škofije predvsem za emigrante, ki se često znajdejo v obupnih duhovnih pogojih, in žive kot pogani, ker ne najdejo škofov in duhovnikov, ki bi skrbeli za njihove duše. Spremeniti bi bilo treba paragraf 27, tako, da bi bilo dovoljeno razdeliti velike škofije samo, kadar ne bi bilo mogoče poskrbeti za uspešno asistenco duš, niti s sodelovanjem pomožnega škofa. Za pastoralno obnovo Cerkve je potrebno, da izginejo preveč majhne škofije, tudi če so častitljive. Cerkev ni muzej, škofije morajo razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za apostolat. Pri reviziji meja bo treba upoštevati naravne krajevne in sociološke stvarnosti. Predlagana je bila ustanovitev škofovske komisije, ki naj bi v vsaki deželi obvezno izvedla to revizijo. Ta komisija pa bi morala proučevati tudi problem pravične porazdelitve duhovnikov. Raznolikost obredov v isti škofiji je večkrat vzrok velikih težav. Rešitev nudi ureditev, ki je v veljavi v Indiji, kjer je vzpostavljena enotnost vladanja škofije pod vodstvom enega samega ordinarija za vse obrede. 'm/n ms mTicmkcm SKOCIJAN (Proslava hvaležnosti) Prva nedelja v adventu je bila za našo župnijo pravi praznik. Nismo namenoma delali posebne reklame, pa je praznovanje izpadlo prav lepo in v zadovoljstvo vseh. Naš župnik preč. g. Jožef Koglek je obhajal razveseljiv jubilej, 25 let je preteklo, odkar je prišel med nas, prevzel težko nalogo škocijanske župnije kot voditelj te župnije. 25-letnica je lepa doba kratkega človeškega življenja. Priprava za to slavje je bila namenoma bolj tiha, skrita, tako, da so nekateri zve-deli šele par dni pred proslavo. Kljub temu se mora priznati, da so se dobri farani odzvali povabilu zelo številno. Cerkvena slovesnost se je pričela zjutraj in se nato nadaljevala v cerkvi. Pred župniščem so sprejeli, pozdravili s kratkim pozdravom in voščilom slavljenca. Nato smo šli v cerkev. Vso stvar je vodil mil. g. ka^ nonik Aleš Zechner, ki tako rad pomaga povsod, kjer je potreba. Slovesno mašo je imel gospod slavljenec. Med mašo je preč. g. kanonik v lepem govoru prikazal slavljenčevo, delovanje v teku 25 let. Kot ne- minljiv dokaz njegove delavnosti naj omenimo le podružnico sv. Lovrenca in najlepši Farni dom v Podjuni. Človeško življenje ni brez križev. On ni imel raja v tem času: preizkušnje, trpljenje, ponižanja zlasti za časa tretjega rajha. Pa je vse prestal, vdan v božjo voljo, in sam zmagal, dočim so se drugi razblinili in izginili kakor megla. On pa ima danes srečo, da še med nami obhaja'zasluženo 25-letni-co dušnopastirske službe med nami. Cerkev je oila deležna lepega petja domačih pevcev. Bila je lepo okrašena. Po sveti maši okoli 11. ure smo se zbrali v farni dvorani in s petjem in deklamacijami čestitali slavljencu. Po kratki prireditvi se nam je slavljenec zahvalil in za vse in vsem obljubil, da hoče še nadalje delati v prid cele župnije in blagor faranov. Ura je bila poldne — čas za kosilo. Kot ena družina smo se zbrali v mali dvorani v farnem domu. Ker je bila nedelja, nismo mogli imeti sosednjih gg. duhovnikov v svoji sredini. Obiskal nas je g. župnik iz Smar-jete v Rožu, rojstnega kraja našega slavljenca. Med veselim razpoloženjem, kramljanjem, petjem domačih pevcev je hitro potekal čas, dokler se nismo že v mraku poslovili od slavljenca, želeč mu še dolgega in plodonosnega delovanja in zdravja. Daj Bog! To je tudi voščilo, želja vseh škocijan-skih faranov! Hvaležni farani ST. JAKOB V ROŽU (Uspela igra „Mala pevka“) Lep uvod v novo cerkveno leto je doživel St. Jakob z igro „Mala pevka", ki jo je Slov. prosvetno društvo ,,Rož“ priredilo v farni dvorani preteklo nedeljo. Ob dvakrat nabito polni dvorani so igralci dovršeno podajali svoje vloge in pritegnili goste k sodoživljanju težke družinske izkušnje Jošta Javorškega in Bogomile Ramenske z malo Angelino. Visoka pesem o zakonski zvestobi, materini skrbi za odraščajočo hčerkico, družinski vzajemnosti v trpljenju in veselju! Oče Beno je posrečeno povezoval in posredoval srečanje Jošta z Bogomilo in Angelino. Z nepokvarjeno pristnostjo so nastopali otroci kmeta, ki je družino zbral ob samotarjevi kolibici za 25-letnico njegovega bivanja med njimi. Ob tej prireditvi se je mladina spomnila 10-letnice bivanja g. župnika v St. Jakobu in mu izpovedala po g. kaplanu Davidu in predsedniku farnega odbora Fran-ceju Rasingerju hkrati čestitke k 50-letne-mu godovanju. štikrova Dorica in Naglnov ■ Lojzek sta v znak zahvale za delo in trud poklonila šopke belih in rdečih nageljnov. G. župnik se je spomnil svojih sodelavcev v preteklih desetih letih in se posebno zahvalil za požrtvovalno delo g. Zaletela in g. česna, ki sta s pomočjo tedanjih fantov v trudapolnih dneh in nočeh od avgusta do novembra 1953 preuredila to dvoranico in s tem osamosvojila kulturno delovanje katoliške mladine. Zal, da že večletna želja in večdesetletna potreba po novi, večji dvorani s primernimi dušnopastirskimi prostori še ni uresničena! (Žalostna smrt) Težko je zadel Oštinovo mater korak, ki ga je storil 22-letni sin Heinz pretekli ponedeljek. Zbegan se je vrnil iz Beljaka, kjer mu je pri zdravniškem pregledu zdravnik menda namignil, da je ugotovil raka na pljučih. Osem let je že počivala očetova lovska puška v omari, odkar je oče umrl. Segel je po njej in si vzel življenje. Vsled zdravniškega spričevala smo Heinza cerkveno pokopali in molili za njegov pokoj. Vsi sočustvujemo z žalostno materjo, ki je Hanzeja zgubila v vojni, Tevžej se ji ni oglasil in ne vrnil, odkar je pred 10 leti odšel po svetu. In sedaj ta najhujši udarec! — Življenje je trdo. Zmogla ga bo le mladina, ki se versko pripravlja na ta spopad z življenjem izven doma, v tujini! Mnogim staršem je zatrepetalo srce, kako bodo njihovi fantje in dekleta zmagovali in ohranili vernost in modrost, katero so jim dali na življenjsko pot! ST. VID V PODJUNI (Smrtna kosa) Dne 16. novembra t. 1. je umrl v Rikarji vesi Franc Ribezi, pd. Ižep, šele v 49. letu starosti. Kruta bolezen in nato smrt — rak na želodcu — ga je iztrgala družini v njegovih najboljših letih. Pogreb pokojnika je bil v St. Vidu ob veliki udeležbi sorodnikov, faranov in znancev. Domači g. župnik se je z lepimi besedami poslovil ob grobu od pokojnega žup-Ijana, pevci pa so mu zapeli v slovo na domu, v cerkvi in ob grobu. V nedeljo, dne 1. decembra t. 1. je bilo v Domu glasbe v Celovcu. zasedanje, na katerem je najprej govoril prezident Kmetijske zbornice Gruber, za njim pa povabljeni gost, predsednik Zapadnonemške kmetske zveze (Deutscher Bauemverband). Prezident Gruber je govoril v glavnem iz Zelenega poročila, katerega je tkzv. § 7 komisija za leto 1962 res mojstrsko izdelala. Posebno 'je poudaril, da kmetijska proizvodnja v Avstriji stalno raste. To pa kljub temu, da je kmetijske površine zaradi gradnje poslopij in cest vedno manj. Nujno potreben nam je izvoz kmetijskih produktov, posebno govedi, če bi se ta izvoz, ki bo letos že 150.000 glav živine dosegel, ustavil, bi bilo to smrten udarec naši živinoreji. Zato je treba vedno skrbeti, da gredo presežki živine, mleka, sira in surovega masla pravočasno iz države in ne kazijo domačih cen. Te cene so že itak prenizke in obstaja velika dispariteta s cenami drugih potrebščin. Zahtevamo, da se diskrepanca odpravi in cene kmetijskim pridelkom dvignejo. Tudi na socialnem polju je treba zbolj-šave. Naš agrarni program je realističen in upravičen. Industrijsko družbo bo treba vzdramiti, da bo videla in upoštevala interese kmetov. Saj smo kmetje tudi konsu-mentje in smo v zadnjem času pokupili za 100 milijard industrijskega blaga. Naš program je: 1. povečava obratov; 2. pospeševanje strokovne izobrazbe, šolanje; 3. pospeševanje s pomočjo javnih sred- Za dobrim možem oziroma očetom žaluje žena in štirje otroci, najmlajši šele 2 leti star. Naj v miru počiva! V nedeljo, 1. decembra, pa je po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere v 80. letu starpsti umrl Bartolomej Konrad iz Št. Primoža. Njegov pogreb je bil v torek, 3. decembra, na farnem pokopališču v št. Vidu. Rajni je bil po poklicu železničar, rojen v Zabnicah v Kanalski dolini in si je s sinom tukaj ustvaril nov dom. Bil je splošno priljubljen in mirnega značaja. Naj mu bo domača zemlja lahka! Svojcem naše iskreno sožalje! (Poroke) Na zadnjo pobinkoštno nedeljo je bil dan porok. Zvestobo do groba je obljubil pred Bogom svoji nevesti s Kostanj Adolf Kumer. Poročno slavje je nato bilo pri Jariču v Št. Vidu. V Mokrijah pa je bila poroka Hanzeja Šturm z nevesto, doma iz Prevalj. Ljubezen pač ne pozna mej, še državnih ne. Svatba je bila pri Zablatniku. Zvečer istega dne je bila poroka s sv. mašo Roka Maleja iz Lepene in Marjete Matko s Horc. Nato so se svatje z novo-poročenim parom poveselili ob veselem petju pri Voglu. Ker sta oba, ženin in nevesta, vrla pevca, so se jima oddolžili tudi združeni pevci in jima peli pri sv. maši in na svatbi. Mladi par bo gospodaril na Ladini-kovi kmetiji v Goselni vesi. Vsem novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova! CELOVEC (Božična razstava slik) Koroško umetniško društvo prireja v Celovcu v Umetniškem paviljonu („KUnstler-haus") v času od 5. do 23. decembra 1963 božično prodajno razstavo slik. Razstava je odprta ob delavnikih od 14. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Obisk in nakup slik za božična darila toplo priporočamo. štev iz „zelenega plana"; 4. samopomoč doma, v sosedstvu in zadružništvu. Uresničitev pa bomo dosegli le, če bomo složni. Nikoli naj kmet ne dela proti kmetu. Vsi moramo pomagati avstrijskim agrarnim politikom. Med govorom Gruberja so se slišali iz zelo polne dvorane medklici, ki so se stopnjevali do precej odločne zahteve, da naj govornik konča. Udeležba je bila zelo močna iz krogov „Freiheitliche Bauemschaft", ki je hotela dobiti balzama za svoje goreče nacionalno srce od govornika iz nemškega rajha in so ji besede našega prezidenta predolgo trajale. Drugi govornik prezident Rehvvinkel se je predstavil kot vrhovni funkcionar treh najvažnejših kmetijskih zastopstev v Nemčiji: Bauemverbanda, kmečke zbornice Hannover in pa zastopnika nemških kmetov pri CEA (Združenje evropskih kmetov). On deluje že 17 let v agrarni politiki. Zna tudi nazaj udarjati, vendar se rajši pogaja, kjer je to mogoče. V Nemčiji je kmetom hudo, to pa zato, ker jih hočejo v EWG izenačiti s kmeti v drugih EWG-državah; tam so pa cene kmetijskim pridelkom nižje kot v Nemčiji. Zato je skrb agr. politikov velika. Ker nihče si pač tega, kar že ima, ne da zlepa vzeti. Tudi od nemškega kmeta ne moremo zahtevati, da naj zaradi EWG ce- VOGRCE Kat. prosvetno društvo »Rož« iz Št. Jakoba v Rožu bo gostovalo v nedeljo, 15. decembra, ob ! V2 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani v Vogrčah z igro: »Mala pevka« (Ljudska igra s petjem v 5 dejanjih) Vsi od blizu in iiz okolice vabljeni na j pretresljivo, -za advent primemo igro! i »DIJAŠKI GLAS« Izšla je 4. številka tega literarnega obzornika dijakov državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. Obsega 60 strani pesmi in proze. Naprodaj je v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU bo priredilo v sredo, 18. decembra 1963, ob pol 8. uri zvečer v Mohorjevem domu v Celovcu, Viktringer Ring 26 pod naslovom »PO DEŽELI KRISTUSOVEGA ROJSTVA« Poljudno predavanje s slikami. Po predavanju drnžaben razgovor. K obi|ni udeležbi vabi odbor. lih 8 DM manj za stot svoje pšenice dobi. Živimo pač v glavnem od zemeljske proizvodnje, ki jo ali prodamo ali pa poplemenitimo s pitanjem goveda, svinj ali pi* ščancev. Če plemenitimo z domačimi krmili, nam ves izkupiček ostane; če pa s kupljenimi, smo zaslužili kvečjemu 10 odst. ali pa celo nič. Zaslužil je samo ta, ki nam je krmila prodal. Zato je treba domačo zemeljsko proizvodnjo s carino zaščititi, če bi carino odpravili, bi prišel popoln polom cen in s tem domače proizvodnje. Kmetje v Nemčiji imamo okove, drugim pa so dali svobodo. Drugi so si ustvarili ogromen kapital, kmetom pa so ustvarjanje kapitala zabranili. Drugim 50 dali odpise, kmetom ne. Za 11 od 18 milijard kmetijskega kredita mora nemški kmet plačevati 8 do 10 ost. obresti. Najbolj trpijo obrati z najetimi delovnimi močmi; ti so najbolj zadolženi. Predlagal je, da naj se prirastek narodnega produkta razdeli na tri partnerje: na podjetnike 1/3, na delavce 1/3 in na konsu- j mente 1/3, a odgovorni tega niso hoteli. Delavci so hoteli samo vedno večje plače, podjetniki potem vedno višje cene, a kmet in konsument nista dobila nič. Tako je prišlo do stalnega razvrednotenja denarja. Mi hočemo pravične cene in ne hipnih cen, kot so zdaj na svetovnem trgu sladkorja. V Nemčiji zasluži polnozaposlena oseba 4000.— DM na leto. To je samo 62 odst. tega, kar zasluži povprečno vsak Nemec, ali pa samo 50 odst. tega, kar zasluži povprečen delavec. A tudi ameriški kmetje zaslužijo samo 50 odst. tega kot delavci. Tudi na Francoskem ni drugače, slabše pa je še v Italiji. A s polovično plačo se nemšk1 kmetje vendar ne moremo zadovoljiti. Avstrije se mi v EWG kot konkurenta ne bojimo. Nevarna sta samo ZDA in pa vzhodni blok s svojimi državnimi cenami. EWO mi Nemci nismo iznašli in tudi ne rabil*; Ni nam prinesla odrešitve. Izgubili bi naj pri žitnih cenah 8 DM pri stotu. Zato so cevi naših agrarnih kanonov obrnjene v glavno mesto EWG Bruselj in se branimo za naš obstoj. Saj EWG jezdi samo na kmeta in se je treba krepko braniti. Vse strašenje ,s preveliko produkcijo je prazno-Samo domače kmetijstvo pomaga državi, kadar je ta v stiski. Ohraniti vse, tudi male obrate, pa če je treba, tudi s skupnim obdelovanjem *n skupnimi stroji. Bo prišel čas, ko bo spet primanjkovalo hranil in takrat bomo spet; na veljavi pridobili. Kličem vam pa: Kmetje, združite se! Eden sam ne pome; ni veliko, ne more in ni mu za živeti. Vs* skupaj pa nekaj veljamo. Pripravljalni odbor vabi na 2. ples slovenskili akademikov ki bo v petek, dne 3. januarja 1964 v vseh prostorih Doma umetnikov (Kiinstlerhaus). Dve godbi ter izbran pevski program Rožanskih fantov bodo skrbeli za prijetno in domačo družabnost. Vstopnice dobite ali v pisarni Krščanske kulturne zveze od 27. decembra naprej, kjer lahko rezervirate tudi mize, ali pa pri večerni blagajni. Pričetek ob 20. uri. uiiiiiiiiiMttiiiiimiiiiiiuiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMiiiiimiiiitiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiHiMiii Zanimivo agrarno predavanje v Celovcu MAM OGI.AS DEKLETA IN EANTJE - POZOR! Tovarna tekstilnih mlelkov ELASTISANA potrebuje delovnih moči. Nadarjena dekleta imajo možnost pri dobri plači se naučiti šivanja itd. Tudi izučene šivilje dobijo mesto z dobrim zaslužkom. Pišite na naslov: Alojzija Ribisel, Post: Maria Saal, in boste pismeno prejeli vse ostale informacije zastonj. Stanovanje in 1 1 mleka dnevno nudim brezplačno osebi (najraje rentnici), ki bi 2 uri na dan pomagala v hlevu (2 kravi in 2 prašiča). Lahko je tudi manjša družina. Hiša je sredi Roža, ob cesti, železnici. — Ponudbe poslati na upravo „Našega tednika — Kronike” pod značko ..Zanesljiv”. PISARNIŠKO MOČ išče Univerzitetni inštitut na Dunaju. Znati mora razen nemščine tudi kak slovanski jezik. Nemška stenografija je potrebna. Vprašanja oziroma ponudbe poslati na: Institut fiir osteuropaische Geschichte und Siidost-forschung der Universitat VVien, Wicn L, Liebiggasse 5. (Telefon 422294/03. m CEHi KUNDENDIENST Šivati na PFAFF-stroj je vese je Poskusite tudi vil Radi vam pokažemo, kako enostavno in lahko je šivanje na stroju PFAFF Stopmatic. PFAFF - šivalni stroji že od 2.300.— šilingov. Rabljeni šivalni stroji, pogrezljivi, z jamstvom in servisom, v veliki izbiri. Vaša strokovna trgovina za stroje PFAFF MONDRE Klagenfurt - Celovec, lO.-Oktober-Stralie 22, Vas pričakuje, da jo obiščete! 3Cn ll(j ey ki jih tu like pedalu DER DOM ZU GURK Sijajna slikanica znamenite romanske stavbe. Za uvod 40 strani besedila iz zgodovine, 176 deloma celostranskih slik na umetniškem papirju. 48 strani poj isnila k slikam, ki je priloženo kot poseben zvezek. Vezava v črnem platnu z zlatim natisom; pološčen zaščitni ovitek; knjižna oblika 22X28 cm S 198.— KARNTEN A U F V I E L E N W E G E N Knjiga nam prikazuje naravne lepote Koroške, duhovne in svetne umetnostne spomenike, razne gradove in druge kulturno-zgodovinsko važne naselbine, kakor jih je gledal pesnik in nam jih je na svoj način prikazal. Prva knjiga te vrste na Koroškem. Pesniško branje in istočasno vodič. 332 strani s 60 slikami. Vezana v celo platno S 117.— MAHMUD II., SOHN DER FRANZOSIN Roman. Življenjepis Mahmuda II. in njegove matere, sestrične Josephinc Beauharnais, ki je bila kot mlada deklica ugrabljena in prodana za harem Abdul Hamida. Zopet pristni Eller t. 376 strani, v celo platno vezana ( . S 94.— D I E ROMERIN CLAUDIA „Pri branju tega romana, čigar osrednja osebnost je Pilatova žena, nas pisateljica Maria Steurer vsled svojega krepkega pripovedovanja drži do konca v napetosti,” je poročala „Wicncr Zcitung”. 448 strani, celo platno S 78.— DER ANSCHLUSS Iz angleščine prevedel Gerolf Coudcnhove. Avstrijski zgodovinopisci so doslej zamudili, da bi zavzeli svoje stališče k tej temi. Anglež Brook-Shepher, ki je vsled svojega življenjepisa Dollfussa daleč znan, nam točno poroča, brez® predsodkov, o priključitvi Avstrije. Hitlerjev prvi korak preko meje, pa tudi prvi korak za vojno. 285 strani, 24 slik. S 118.50 GESTALTER DER GESCHICHTE ..Cesarji, kardinali, vojskovodje, državni predsedniki in zvezni kanclerji se vrstijo kot naslovni junaki od časa prvih jtočetkov naše domovine do nedavne preteklosti. Odlični zgodovinarji so zajeli življenjsko usodo teh tvorcev Avstrije in ocenili vpliv njihovega delovanja.” („Wiener Zeitung”). 668 strani, 45 slik na umetniškem papirju, 1 rodovnik. Celo platno S 340.— ALPENBLUMENKALENDER 1964 „To ie eden izmed najlepših koledarjev s cvetlicami, kar jih je izšlo, ki ima brezhibne, tudi estetsko odlične posnetke po naravi; saj so redke krasote in barvitosti.” (Tako poroča „Wun.schen und Schenken”). 13 barvastih listov s koledarjem. Format 22X39 cm, umetniški papir ; S 39.— REIMMICHL-KALENDER 1964 Zopet vam prinaša ta priljubljeni koledar povesti na pretek za dolge zimske večere S 24,— BARTHOLOMAUS RODAUER Roman o zgodovinskem razvoju avstrijskega kmetskega stanu, ki pretrese bravca. 240 strani. Polplatno S. HARTVVAGNER HERBERT STRUTZ GERHART ELLERT MARIA STEURER G. BROOK . SHEPHERD HUGO HANTSCH HERBERT WILK KNJIGARNA Podružnice Izčrpne sezname knjig vam nudi brezplačno CARINIKI A KLAGENFURT-CELOVEC, VOLKERMARKTER R I N G 2 5 Klagenfurt-Celovec, Sternallee 5 ■ Kotschach v Ziljski dolini ■ St. Veit/Gl. H WoIfsberg v Labodski dolini. DUNAJSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1964 Dunajski mednarodni velesejem, 79. po vrsti, bo od 15. — 2 5. marca 196 4. Dosedanje prijave avstrijskih in inozemskih razstavljavcev kažejo, da bo imel velesejem zares mednarodni značaj iz vseh mogočih panog produkcijskega ustvarjanja. V okviru velesejma bo tudi velik poseben oddelek za pohištvo in dvokolesa. Šivalne in pletilne stroje pri Gnindner KLAGENFURT, W1ENER GASSE 1* BLIZU MESTNE CERKVE STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon — Popeline, loden - plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri!. Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj VAL. TARMANN KLAGENFURT, Volkermarkter StraBe 16 V BELJAKU KOT V CELOVCU Vir za nakupovanje na razsvetljeni cesti! OLIMPIJA-PLAŠČI iz lodna, v beli melirani barvi, s karirano podlogo 94D.~ /f-KLAG v barila za gospe Plašči, čista volna, z •vnC ^vratnikom perzijancem IV ti m SPALNE SRAJCE PIŽAME flanela in balist . 0™«"* Panofix-plašči . . . 2490 Površniki iz gotlandskc volne.................2290 Plašči iz ozelotske volne 2390 Plašči iz perzijanskih parkljev..............2750 Obleke, plašči in športne kombinacije tudi za mlade gospode! Darila za smučarski šport Smučarske hlače iz la- steksa, za dame . . 330.* Smučarske hlače iz la- ^ _ steksa, za gospode . -375.* Anoraki, prešiti ali gladki, podloženi z 9en dralonom .... 3d0." Puloverji z noveškimi #»«#1 vzorci od .... 220.- Oblcke za treniranje 235.- Jutranje halje prešiti perlon 190.- Odličcn izbor pravih PERZIJANCEV Če dobro si kupil — veselo praznuješ! PULOVERJI Z ZAVIHANIM OVRATNIKOM čista volna . . • 09. ^opoldanske in koktail obleke v vsaki izvedbi in ceni Darovi za gospode Srajce iz luknjičastega perlona, bele . . . 89.“ v modnih vzorcih . . 139.” Darovi za otroke Dekliške obleke, kostimi in plašči v veliki izbiri KLINASTE HLAČE „FELLER” za dame 666.- za gospode . . . 731.- GARNITURE PERILA zelo ugodne cene ji;jr^,rLjE 298.- KOPALNI PLAŠČI velur-frote . . . 398.— Kožuhi, posebna ponudba ^»hiof i*-površniki . .1190 DEŠKE OBLEKE ZA DEČKE in DEKLICE: Smučarske hlače, ..Garantie-Elastic” . od................. 226.- Anoraki, iz prešitega perlo- _ _ na, od............210.- Smučarski puloverji z norveškimi _ _ _ vzorci..............159.— Darila iz našega oddelka za opreme Originalne „Rhcuma- men lind”-prešitc odeje od 5o0«^ Originalna „Rheuma- Idnd”-podloga za v _ _ _ posteljo................ 350.— Originalni ,,Rheuma- . _ _ lind”-vzglavniki . . 199.““ SANNVVALD-ODEJE, od 233.- Smučarske hlače dokolenke in za dirkanje KUČME gotlandska ovčina, za dame in gospode; reklamna cena . . . 120.- VELIKA IZBIRA PERZIJSKIH PREPROG, PREDPOSTELJ-NIKOV, OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ODEJE IN PREVLEKE ZA BLAZINE v darilnih zavitkih Trenirke od 160.- Oblckc iz čiste volnene flanele, v sivi, modri _ _ ^ in antracit barvi . . 890.— PULOVERJI, z dolgimi rokavi, iz bombaža, v mno- gih barvah . . . 39.— Scharsch&n Do BOŽIČA tudi čez opoldne odprto! Ob sobotah tudi popoldne odprto! "H Modna hiša in oprema <*Moser VILLACH, Postgasse 6 KLAGENFURT-CELOVEC, Alter Platz 2 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— lil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odg ovomi urednik: Janko Tolmajer, Radiše. p. žrelec — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58 Z A MLADINO IN PPOSVETO Spoštuj dela očetov! POGOVORI S FANTI Bodi enak med enakimi Ko želiš vplivati na svojo fantovsko tovarišijo, ki jo boš v danih razmerah še naj-preje našel v svoji fantovski organizaciji, ne smeš stremeti za tem, da bi med tovariši igral neko vidno, vodilno vlogo. Nasprotno. Ko bi opazili, da se poganjaš za prvaštvo, ga nikoli ne boš dosegel, vsaj ne tako, da bi si pridobil zaupanje in srca tovarišev. Takšnih, ki bi radi vladali in vodili druge, nam ne manjka. Kar manjka v današnji družbi, so ljudje, ki bi svoje moči in svoje delo hoteli brez pričakovanja posebne nagrade postaviti v službo drugim. Iz sodobne zgodovine (imamo tozadevno lep zgled M. Gandhija, ki je štiristomilijonski indijski narod povedel do svobode in politične neodvisnosti. V svojem življenju sam popisuje, kako je prvič prišel na vse-indijski narodni kongres v Kalkuti in našel, da so bila vsa stranišča in celo hodniki in galerije tako ponesnažene in je vsepovsod zaudarjal tak smrad, da je pri tropski vročini, ki je vladala, bilo nemogoče zdržati. Bila je v poslopju množica služabnikov, a kljub temu, da jih je Gandhi prosil in rotil, naj počedijo hišo, so se izgovarjali drug na drugega in nobeden ni ganil s prstom. Ko je Gandhi videl, da vse govorjenje nič ne pomaga, je vzel sam cunjo in metlo in pričel. prati stranišče in hodnik. iBiše, da so ga začudeno gledali, a pomagal mu nii nihče. Gotovo je danes po 50 letih tudi v Indiji že drugače. A Gandhi, ki je šel v kongresu snažit stranišče in se lotil tako zopemega dela, da bi dal dober zgled, je že tedaj pokazal da zasluži, kar mu je kasneje indijski narod priznal, ko ga je oklical za svojega največjega sina in ga človeštvo prišteva nesporno k največ j im osebnostim dvajsetega stoletja. Pri tebi gotovo ne gre za to, da bi šel v službi skupnosti snažit stranišča. Toda je marsikaj, kar moreš le ti s pridom storiti ra tvojo fantovsko skupnost, da bo uspevala in bo sožitje prijetno. Morda si edino ti, ki toliko razumeš na petje, da bi mogel organizirati skromen fantovski pevski zbor, ki bi pritegnil mnogo novih članov v pošteno fantovsko druščino. Zakaj se ne bi žrtvoval? Morda si ročen za pisanje: zakaj se ne bi žrtvoval in prevzel tajništva in skrb za reševanje dopisov? Znaš telovaditi bolj kot drugi; zakaj ne bi žrtvoval ene proste ure na teden in pritegnil nekaj mladih fantov v svoj krog? Izobražen si in imaš dober nastop: zakaj se ne bi pripravil za kak fantovski večer in tovarišem kaj povedal iz lastnih skušenj in doživetij? Rajši te bodo poslušali kakor tuje predavatelje. Ali pa znaš biti šaljiv in zabaven: žrtvuj se 4n stopi med fante in jih dvigni iz vsakdanjosti, melanholije in potrtosti. Kdor ne zapre sebično in ozkosrčno svojega srca, bo našel vsak dan 'in vedno sto načinov, da se bližnjemu daje in da služi Vsaka doba ima svoje ideje, ki stopajo v ospredje in nosijo oznako naprednosti. Nosilec teh „novih idej“ je vsekakor mladina. Pogosto se dogaja, da se stavljajo te nove ideje v nasprotje z mišljenjem »starih", ki se oklepajo pogosto z vso ljubosumnostjo idej svojega časa. V tem je tudi jedro vedno ponavljajočega se problema: stari In mladi! Povsem naravno je, da mladina hrepeni le po novem življenju in novih oblikah sožitja, toda zelo škodljivo in nenaravno je, če mladina vse, kar je bilo, prezira in podira ih starejši rod kar sovraži. Resnica je, da se stari včasih nekako zakrknejo v svojih nazorih in težnjah in da mladih ne umevajo. To je njih tragična krivda, ki jim mladino odtuji. Olimpijske igre Se nekaj dni in stopili bomo v novo leto, v leto olimpijskih iger. Vsi namreč vemo, da bodo leta 1964 zimske olimpijske igre v Inomostu, svetovnoznanem zimsko-šport-nem centru Avstrije, medtem ko bodo letne v Tokiu, v daljni Japonski. Vsi narodi se z mrzlično vztrajnostjo pripravljajo na prihodnjo olimpiado, ker se namreč zavedajo, da brez temeljitih priprav ne smejo računati na kak uspeh. Konkurenca je dandanes tolikšna, da doživljajo največjd favoriti poraze in to kljub temu, da so svoje atlete pripravili tako, da skoraj bolje ni mogoče. Po prvi in zlasti po drugi svetovni vojni so dosegli športniki tako višino, da se nehote sprašujemo ali sploh še moremo kam naprej. Samo poglejmo gotove športne panoge, katere so pritirali najboljši športniki sveta do takih rekordov, da jih niti v sanjah ne bi upali doživljati. Pa se je vendar zgodilo in sem prepričan, da še nismo dospeli na vrhunec in se samo sprašujemo: »človek, kje so meje tvojih telesnih zmogljivosti?" skupnosti. Doživljal bo pa tudi, da se bodo pod vplivom njegove dobrote in žrtvovanja srca odpirala kakor pomladno cvetje pod sončno toploto. To je plačilo dobrega dela. A tudi mladina bi morala stare umevati in če jih ne umeva, je to nje tragična krivda. Ako skušajo stari preveč ohraniti to, kar je bilo, mladi »grešijo" z nasprotnim ekstremom, da hočejo uvesti vse novo. In če so mladi kdaj upravičeno nezaupni nasproti starim, so pa stari še bolj upravičeno nezaupni do mladih. Saj samo »težnja" po novem če ni nobeno jamstvo, da bo tisto »novo" zares nekaj dobrega, solidnega in koristnega in ne le pogubna zmota. Zgodovina nas namreč uči, da je mladina v boju za »nove ideje" mnogokrat zašla v hude zmote. V Rusiji so »očetje,, grešili, a »sinovi" so blodno mislili, da bodo rešili domovino, če vse porušijo (nihilizem), a so s tem pripravili najbolj ugodna tla za boljševizem .... nekdaj in danes Stari Grki so se pred 2500 leti borili pri svojih olimpijskih igrah v teh-le disciplinah: tek na 192 m, kakor je bila dolga tedanja stadionska proga; tek na 384 m in tek 4500 m, t. j. 24 stadionskih prog. Kasneje (ipri 65. olimpijadi) so upeljali še eno vrsto teka, pri katerem je moral tekmovalec preteči dve progi v polni bojni opremi. Dalje so imeli rokoborbo in še drugo 'rokoborbo, ki so jo nazivali „pankration“, t. j. rokoborba združena z boksom, ki je bila zelo naporna. Višek vsega njihovega tekmovalnega sporeda je bil peteroboj (pen-tathlon), 'ki je obsegal tele discipline: skok v daljavo, metanje kopja, tek, metanje diska in rokoborbo. Imeli so v programu tudi konjske dirke z vozmi in pozneje tudi jahalne tekme. O priliki njihovih olimpijskih iger so se vršile razne svečanosti, ki so dosegle svoj višek zadnji dan, ko so razglasili imena zmagovalcev: ob tej priliki so se vršile zahvalne daritve, pojedine in zabave. Zdrav duh v zdravem telesu je bilo geslo starih Grkov in zato so skrbeli za harmonično vzgojo telesa in duha. Pri drugih narodih tedanje dobe so imele telesne vaje samo ta namen, da so bili njihovi vojaki odpornejši v vojni, dočim so hoteli imeti Grki izobraženega in telesno zdravega in močnega človeka. Vera in gimnastika sta bili najvažnejša činitelja pri vzgoji njihove mladine. Kaj pa modeme olimpijske igre? Kmalu bo sedemdeset let odkar smo imeli prve, leta 1896 v Atenah. Bile so skromne v udeležbi in programu še bolj pa na uspehih. Toda vsaka naslednja štiri leta je bila udeležba večja, uspehi na višji stopnji in seveda se je vedno razširjeval z napredkom tudi program iger. Zlasti po prvi in še bolj po drugi svetovni vojni so zavzele olimpijske igre tak razmah na vse strani, da tega sam ustanovitelj Francoz de Coubertin ne bi pričakoval. Najveličastnejši olimpijadi med prvo in drugo svetovno vojno sta bili oni v Los Angelesu (1932) in ona v Berlinu leta 1936. Po drugi svetovni vojni smo imeli doslej štiri (London 1948, Helsinki 1952, Melbourne 1956 in Rim 1960). Te so prekašale vse prejšnje tako po udeležbi kakor po uspehih in tudi kar se priprav in športnih naprav tiče. Vsako mesto, ki dobi igre v svojo izvedbo se hoče kar najbolj postaviti in zato ne gleda na izdatke; glavno, da prekaša svojega prednika, Seveda stanejo take priprave ogromno denarja in dvomim, če bo v daljnji bodočnosti Se hotel kdo prevzeti izvedbo olimpijskih iger, če bo šla tekma v tem pravcu naprej. Finančno enostavno tega ne bodo več zmogli im se bo pač treba sprijazniti s skromnejšimi napravami. Zdi se orni pa, da je še hujša zadeva glede vrhunskih atletov, ki se pripravljajo za igre kakor finančno vprašanje prireditelja. Razni športniki ali bolje rečeno njihovi trenerji so pritirali atlete že tako daleč, da verjetno ne bodo več kos svoji nalogi. Tudi denar in čas, ki ga dobijo za take priprave na razpolago, jim ne bo mogel dolgo služiti. Mi moramo samo pomisliti, da človek ni stroj, ki bi vzdržal tako težke napore; saj še stroj odpove, ki je iz jekla, kako naj bi človek vzdržal, četudi dosega uspehe, katerim se čudi ves svet. Lok, ki ga prenapenjamo, poči in tudi športnikovi živci in mišice vzdržijo samo do gotove meje. Poleg tega je pa polno nezgod, ki izvirajo ravno iz pretiranega treninga in iz zmag za vsako ceno. Saj smo ravno pred kratkim dosti čitali v razpravah, ki streme za tem, da se boks odpravi, ker je bilo v zadnjem času toliko smrtnih slučajev. Ivo Kermavner POZIV NEMŠKIM DEKLETOM Kardinal Doepfner je v Monakovem izdal pastirsko pismo, v katerem poziva mladino svoje nadškofije, naj se prostovoljno obveže za eno leto delati v bolnicah in pomagati bolnikom. Da bi vse bolnice v Nemški zvezni republiki lahko delovale tako, kakor je potrebno, je potrebnih še najmanj 40.000 bolničark. če ne bodo v kratkem izpolnili te vrzeli, bodo morali v desetih letih v Nemški zvezni depubliki zapreti tretjino bolnic, je dejal kardinal. Helena Haluschka: 24 LAMOTSKI ____ župnik Gospodična Roza je smela in mogla doživeti sanje svoje pomladi: nevestin venec in nevestino rahlo ogrinjalo. Avstrijka ji je celo lase lepo naravnala. Bilo je pa treba veliko truda in težkih bojev, preden so lasje dobili čedno obliko in voljnost valovite pločevine. Kljub temu je bila gospodična Roza prav prikupna videti. Svojo glavo je bila nekoliko nagnila po strani; to se ji je dobro in lepo podalo. Vsi ljudje so tako rekli. * Po ženitovanju je naš župnik spremil srečno dvojico tja h gozdni hišici, pred katero je najmanjši poskušal svoje prve korake. Naučili so ga bili besedice »mama", s katero naj bi sprejel novo mater. Dal je pa prednost temu, da ji je pomolil obe ročici In da se je smejal z vsem obrazom. Kljub temu, da je imel umazani rokici, ga je Roza vzela v naročje ter ga prisrčno poljubila. „La Pepie" ni več... si je mislil naš župnik. Okoli njega se je veselila vsa hiša in z njim ves gozd. Kljub temu da je bil večer, so žvižgali vsi ptiči. Naš samotni župnik je tudi žvižgal — prav tenko — prav tenko... Slovo od voditeljice Rahle, blede in prosojne kakor porcelan so jesenske nože, najlepše izmed vseh. Če vse naokrog zapade bleščečemu gizdavemu smrtnemu boju resnobne jeseni, tedaj cveto na župnikovem vrtu, kakor da bi bila pomlad. Naš župnik jih ljubi nadvse in on, ki je v svojem življenju znal zapravljivo deliti v dar, je gledč njih naravnost skop. Rad stoji pred njimi s sklenjenimi rokami in se muza ter smehlja; »Jesenske rože so božja najlepša pesem, le-tč so očiščeno hrepenenje in smehljajoča se vdanost." Če je kdaj naš župnik katero izmed njih poklonil v dar, tedaj je bilo to visoko odlikovanje. »Naša ljuba Gospa" v stranski kapeli je dobila vsak dan dve najlepši; sicer pa sploh nihče. Te poslednje rože so bile edino na zemlji, kar je obdržal povsem samo zase. Vse je neprestano daroval, le tega edinega ne. In vendar... Prišlo je nekaj, od nikogar pričakovano, kar je vzbudilo v vasi nepopisno prepade-nost in potrtost. Voditeljica, dobra voditeljica, »naša voditeljica" je bila prestavljena. Bila je žrtev svoje slave, ker je bila na preveč dobrem glasu; njena prijaznost do ljudstva ter priljubljenost pri njem je postala usodna in pogubna za obe občini. Najvišja šolska oblast ni več dalje trpela, da bi ta luč svetila na skrivnem; poklicala jo je na neko visoko šolo ter ji izročila veliko področje delovanja, zraven pa še v njenem domovinskem mestu. Naš župnik je zvedel šele, ko je ž njo vred obiskoval bolnike v gorah. 2e spotoma je bil priletni mož opazil z začudenjem, kako je tiha. Na planini zgoraj sta zatem sedela tiho in molčč, dokler ni somrak ovil modrikastih gorš v težke sence in dokler niso spodaj zasvetile trepetajoče lučke. Tedaj je voditeljica vzdihnila in rekla: »Kako lepo bi bilo, če bi si tukaj naredila šotor. Zdaj pa moramo mi vsi vendarle spet v dolino. Toda {»zabila ne bom višine nikoli." Naš župnik jo pogleda in meni, da je le mogoče zmeraj znova iti navzgor v višine. Takrat je pa mladenka zmajala z glavo in dejala: »Nič več, gospod župnik, proč moram!" Najprej mož ni prav razumel. Nato mu razloži voditeljica, da je potrebno, češ, da mora iti. Materi bi že davno bila potrebna zdravniška nega in oskrba, in sama da se boji za mater ostre gorske zime. Materi na ljubo da mora iti, ne zavoljo časti. Naš župnik ni našel niti ene same besede. Počasi sta šla po poti v dolino. Voditeljici je bilo, kakor da mora nositi na svojih nogah zemeljsko breme, in stari mož je zmajeval z glavo kakor človek, ki ne razume. Srečala sta kmeta, ki jima je pokimal preko polja, šolskega otroka, kateri je od daleč pritekel k njima, in staro mamico, ki jima je želela in voščila dober večer in takoj pričela pripovedovati zgodbo, leta in leta vedno isto — potrpežljivo sta jo poslušala. Tam so se odprla vrata in okrog kuhinjske mize zbrana družina se je dvignila: »He, he, dober večer, gospod župnik, no, kam pa voditeljica?!" Ondi je nekdo potrkal na okno in se blaženo smehljal, če sta obadva odzdravila. Vse to, ta raj, kjer ni sovraštva in ne- mirne naglice in kjer ni bede, mora zapustiti. Neskončna žalost je obadva prevzela. »Po zadnjem koncu poti," je dejal prečastiti gospod zamišljeno, »mora človek vendarle iti sam samcat; to je pa tudi naj-zadnje." Nekaj dni pozneje je morala voditeljica ! oditi proč. Obe občini sta se zbrali na šolskem dvorišču, da bi se poslovili od nje-Vsi so se oblekli v svoje praznične obleke in župan je pri tem zastopal visoko oblast; nadel si je bil svojo domoljubno obvezo ter je hotel za župnikom imeti nagovor. Kmalu se prikaže na stopnicah voditeljica, nežna kakor dih in lepa, utegnil bi misliti kdo, da hoče na angelski način odleteti ... Nekoliko zapoznel pride naš župnik. VI' deli so ga, kako se je na mostu boril 2 upornim vetrom, pri čemer je skušal z gubami svoje duhovniške suknje nekaj varo- i vati, kar je držal stisnjeno na svoje prsi: žetev (jesenskih rož. Vse rože je prinesel, nežne, bde, ponosne rdeče — prav nobene ni M pustil na svojem osirotelem vrtu. čemu neki?! Zima je prihajala... in, po zadnjem koncu poti mora iti človek sam samcat! In zdaj so pričakovali župljanl, da bo župnik imel slovesni govor. Vdiki mož, ki je bil za glavo večji od vseh, je bil žari' šče vseh oči. Ni pa spregovoril niti be* sedice, njegove ustnice so se le nekoliko tresle... in potem je nemo pomolil svoj® rože voditeljici. (Nadaljevanje prihodnjič) Moderne SCHLAFZiMMER WOHNZIMMER POLSTERMCiBEL KUCHEN zu fcinfiihrungspreisen MOBELHAUS SCHLEMMER Kiagenfurt. 8-Mai-Sir. 13. Tel. 71-3-37 O o Fachmannische Berafung D> [> Bec^uene Teilzahlungan t> Kcstonlose Zustellung m.eigenem Mfibelaulo [> C> SW-M6bal-Varkauttsl«Ile ■hiic WeLUnadde-n 1MMER D AS PASSENDE GESCHENK: Fernsehfische - Fernsel ecken Radiolische - Leselampen BlumensISnder u. v. a. Nainovejše kmetijske stroje, Štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri I HANS WERNIG KIAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof) a s o r u m b i e t e t Damen-Morgenrocke Perlon, abgesteppt Herren-UIsfer la Wollqualitat Herren-Pyjamas Baumwoh-Flanell Damen-Nachthemden reine Baumwolle 169.-ab 690.- R A D I O-T ELEVIZIJO ugodno kupite pri Radio U H R M A N N KLAGENFURT (poleg kina Prechtl) V' !JŽelLte ugodno kufutl? Potem kupujte blago za obleke in kostime, moško in žensko perilo ter posteljnino samo pri tvrdki L. Maurer KLAGENFURT - CELOVEC, Alter Platz 35 @®€ KAUFHAUS Iciagenfurt, Bahnftiofstrasse 37 Radioaparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadiokans KERN Klagcatuit. Burggaue Ugodna plačila na obroke KOrOŠki ateašiu fiaeaču& U Se večji - Se lepši! Vabimo vse matere in očete na ogled naše povečane trgovine. Vsem našim cenjenim kupcem nudimo izreden OTVORITVENI POPUST Veselimo se, da vam moremo nuditi izbiro, katero je nakup olajšan obdarovanje naredi veselje Stotine vozičkov za otroke in punčke („puie"); opremljene otročike posteljice in koSarioe: perilo in oblekce za dojenčke. Ljubki otroški plašči, obleke, anorak, puloverji, smučarske hlače itd. BABVHAUS THOMASSER VILLACH SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 15. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK., 16. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kar po domače... 10 minut za športnike. — 18.00 Športni obzornik. — TOREK, 17. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Popevke za mlade ljudi. WIDMANNGASSE 33 — Bolje je paziti kot zdraviti. — SREDA, 18. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar ielite, zaigramo. — ČETRTEK, 19. 12.: 14.15 Poročila, objave. - Otroci, zapojte z nami. (Zbor Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovnce v Celovcu) — S knjižne police. - PETEK, 20. 12.: 14.15 Poročila, objave. -Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Iz ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 21. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 22. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo iin glasbo pozdravljamo in voščimo. SAMONIG-PREISE srdeichtern dan Meničen! aus sehr schflnem Sport-FIancll 00 QQ aus prima Trikot, sehr warm ^0 0Q Scidcntiicher aus Rhodia, in hodtmodischcn IB Dl) Mustem ..................... IV,5IW Perlon-Georgette-Tiicher || QO in allen Farben ........ m»r Damen-Gummischlupfer mit Brokatplatte 29.- X-Zug-Schl0pfer 19.80 M em breit 16.50 Herren-Hemden 4Q Ofl ■us prima Sport-Flanell ... 49.10 ■•9.MII Herren-Popeline- Hcmden 89.80 Markcn-Oualitat, in modemen Streifdessins in WeiB 79.80 Puch-, Sissy-, Ponny- in Mobylette-mopede motoma vozila, ženska, moška in mladinska športna kolesa v veliki izbiri — po najnižjih cenah — naročite pri domači tvrdki Johan Lomšek TIHO J A 2, P. Dobrla ves — Eberadorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil Kinder-Strumpfhosen aus erstklassigcm Baumwollgam J J 0Q Kinder-Kniestriimpfe aus Helanca-Krausel oder gutem |1 OA Baumwollgarn ............ ab llavll Perlon-Unterkleider mit sch&ner Spitze am BOsten- OQ __ teli und SaumabsdiluB .. Madchen-Gartiitur Hemd und Bose. aus koch- IM hi] fester Baumwollqualitat •• ab Datnen-Blusen aus gut vaschbsrem Kaschmirette 99.10 aus Sport-Flanell Trevira-Rocke mit plissče-echten Falten 139.10 Damen-Hosen aus prima BaumwoUtrlkot. sile GrdBen .................. Damen-Achsel-Henad reine Baumwolle, tnnen gersubt. alle GrOBen ............. Damen-Pyjam» aus gutem Makogarn. sehr vann Damen-Nachtheinden aus gutem, geblumtem BaumwotI-Flanell ............ S9.g0 11.90 23.10 79.- 49.80 Perlon-Poros-Hemden Markenware, leichtes Waschen und achnelles Trodtnen ........ Herren-Krausel-Sockctts sehr haltbar, elnfarbig oder ge-mustert ................... Herren-Striimpfe gute Baumwollqualit3t ..... Herren-Mako-Hosen lang, innen gerauht, wclB oder grsu, alle GrdBen ........ Herren-Mako-Leibchen Langarm, Innen gerauht, alle GrO-#en ....................... Herren-Lcibchen aus gutem Baumwoll-RIpp-Trlkot, Kurzarm ................... 98.- 9.80 15.90 33.60 33.60 19.80 (Božična darila so tudi zavese, preproge ali posteljnina; tudi letos dobite vse to v strokovni trgovini L 0 D R 0 N VILLACH Lederergasse mit Gehfalte Damen-Rollkragen-Pulli aus Wo!Ie - die groBe Model .. Damen-Jacquard-PnlU in modischer Musterung . Frauen-Tragerscfaurzen aus prima Buntdruck, normale DurchschnlttsgrdBe .......... Frauen-šVickelschurze aus strapazfahigcm BaumwoIl-Buntdrudt ......:........... Damen-Cocktailschfirzen aus editfarblgem Modcstoff . Kopftiicher mit sehr schdnen Tdrkcndruck-mustem ••••»,•.............. 129.- 85.- 65.90 16.90 49.80 14.90 14.90 Damen-Strumpfhoaen aus prima Kniuselgarn. In QQ Of) allen Modefarben . 39.— Ww.UM Trevira-Kravvatten In modemen Mustem ... 19.801 Damen-Kniehosen aus Helanca-KrSuset, mit K0sdi«i-besatz, sehr warm ......... Damen-Handschuhe aus strapazfiihiger Wolle, sehr warm ................. Damen-Pelzhogen mit Seiden-Effekt ... Perlota-Striimpfe nahtlos, in Modefarben ... 1J.3i Damen-Krausel- Strumpfe aus prima Helanca-Gam. Strapaz-qualltat ............. 17.9* 35.- 27.90 19.80 9.80 14.90 Herren-Pyjama aus gutem Baumwoll-FlaneIl. In QQ . Mode-Strelf ................ 90» Herren-Nachthemden aus gutem. elnfarbigem Flanell. CQ Q|| achdn passcpoillert ........ WW.OII Flanellelntiichcr mit schdner Streif-Bordilre, OQ Ofl 130X223 cm .................. 09.011 Damast-TIschtticher Markenware, gesSumt. 140X140 cm ......... Damcn-Wollstriimpfe Ferse. Sohle und Spitze ver- OB __ stSrkt ................ Schl&pfer aus prima Baumwoli-Spezlnl-Webe mit schdner Stlckerei, 130X190 cm Polsterbeztigc mit schdner Stickerei, zum SdilBp-fer passend, 60X80 cm ........ 39.80 86.50 26.90 CJžtUfP-izne. SMUČARSKE HLAČE Se naj odloča oblika In kvaliteta MODNA HIŠA KLAGENFURT BURGGASSE Besichtigen Sie unsere Weihnachts- schaufenster Sie zeigen Ihnen viele preiswerte Geschenke! SAMONIG VILLACH AM SAMONIG-ECK Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried ftnrather Kiagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in •olidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). WEIHNACHTSFREUDE DURCH WA ^[)() d&hrent nakupu pri teinu praznuj! šj)ortiii elegantni damski plašči iz tvida, brezčasen kroj, s (pristnim perzijskim ovratnikom . 798.— Damske elastične smučarske hlače, dobro prilegajoč se noft kroj, v mnogih barvah.............. 511.—, 435.— tOll.-“ Damski anoraki iz perlona v okusnih oblikah in modnih 'barvah ...................... od Damski puloverji, visoko zaprti, z ličnim ovratnikom, % dolgimi rokavi, čista volna, v zeleni barvi . . Damski smučarski puloverji iz dralona, nabrani, v temnozeleni barvi z ,rdečim žakard-vzorcem, dobro se perejo in ne krotovičijo......................... Damski puloverji iz orlona, visoko zaprti, okrogel vratni izrez, dolgi rokavi, v oranžni in turkizni barvi Damski puloverji z zavihanim ovratnikom, iz pravega bombaža, praktičen puli zjt pod smučarski pulover, v črni, modrr, Kleči in rumeni barvi............. Predpasniki z naramnicami iz pisanega okrasnega blaga, navadna, velikost . . , „ .. . Priljubljen, cotktail-predpasnik, polovičen, iz posebne pisane tiskanine, s tremi prešitimi žepi .... Zenska predpasniška halja, iz trpežne bombažaste tiskanine. udoben kroj, dva žopa, sc dobro pere . . . Damske flanelaste spalne srajce v pastelnih barvah, vse velikosti .......................... . ... . , 750.— 315.— 69.— 252.— 79.— 49.— 12.80 26,— 58.80 69.— Damske spalne srajce iz perlona, oprsje obrobljeno s čipkami............................................ Damska garnitura perila, iz čistega bombaža, elastična dvojno rebrasta kakovost, dvoje hlačk .... Damske šarmez-kombineže, na oprsju in robovih trpel ne bombažaste čipke.......................... Damske kombine/e iz perlona, modna izdelava, z lični mi čipkastimi okraski na oprsju in robovih . . Damski prsniki iz la popelina, v roza barvi, velikost 70-78 . .................................... Damske mrežaste raztegljive nogavice, brez šiva, zel trpežne, v modnih barvah ..................... Damske luksuzne krep-nogavice, brez šiva, zelo tanke v modnih barvah................................... Damske in dekliške hlačne nogavice, h 100% najlona zelo raztegljive, v rjavi ali črni barvi. Posebno ugodna cenal .................................... Damski zložljivi dežniki, iz la svile, v prikupnih bar vab in v novih vzorcih........................ Moške srajce iz la flanele „Rhomberg”, novi modn vzorci ....................................... Srajce za lovce iz la Rhomberg-Touring tkanine al pa modne srajce iz tsombažastega pikeja, sanfo Moški zložljivi dežniki, črni, iz la svile............ Dekliške jutranje halje iz la dvojnate flanele, v lepih vzorcih ...........................................od Otroški puloverji iz dobre, tople, čiste volne, pisani Dekliške jopice iz čiste volne, gosto pletene . . od Šali, tridelna garnitura za otroke, iz dralonske volne 88.— 39.80 29.— 39.— 15.— 25.— 18.— 39.80 134.— 78.— 48.— 170.— 95.— 95.— 75.— 88.— Otroške čepice iz čiste volne, s čopom.........od 25.—- Otroške pulover-srajcc, ojačene s perlonom, od velikosti a dalje ..............................53.30 Otroški puliji z zavihanim ovratnikom, la mako, za spodaj obleči, v mnogih barvah, od velikosti 2 dalje.........................................35.—" Sanke iz močne jesenovine, zakrivljene na polža, lakirane, ojačane, z odličnim sedalom: trisedežne 165.—, dvosedežne 139.—, enosedežne 125 Smuči iz la jesenovine, z belim gornjim robom in Tyrolia-vezmi: 100 cm/S 168.-, 110 cm/S 168.-, 120 cm/S 188.-, 130 cm/S 228.-, 140 cm/S 228.-, 150 cm/S 250.-, 160 cm/S 250,— Smuči za odrasle, iz prvovrstne jesenovine, z jeklenimi robovi, 175 cm/S 437.-, 180-200 cm/S 447.-. Garnitura kozarcev, za različno pijačo, 6 raznobarvnih kozarcev v stožčasti obliki, v škatli s prozornim r-n pokrovom......................................... Oo.””” Kozarčki za liker, 6 komadov v čednem stojalu iz cn on eloksala ...........................................59.80 tajno pecivo, fina mešanica, posebno krhko, finega . „ okusa, 500 gr.......................................16.““ Muškatelcc iz Grčije, naravno sladko desertno vino v ne cn lopi opremi, 7/10 steklenica samo...................CU.5U Električni brivski aparat ..Braun-Standard", s kablom .no in ščetko za čiščenje..............................198.““ Telefon za otroke, uporaben tudi kot sobni telefon, . _ „ z zvoncem in govorilno napravo.....................190,”“ Železnica s kolesjem za navijanje, lokomotiva in trije nn on vozovi, tračnice, v lepi poslikani škatli . . . . 99.813 Cel teden ves dan odprto! KKRNTENS G R O S S C H K A U F M K (I 5 E R Jlepn belici e na darila v Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLNAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob Vladini dajšai/e! Frotirke, čisti bombaž, 45X90 .................... Frotirke, najtežja kakovost, 60X115.................... Nava lna brisača, čisti bombaž......................... Brisače za posodo, čisti bombaž........................ Namizne garniture, damast, bele ali v barvah (1 prt, 6 prtičev) .................................. 98.— Namizni prt, indantren ............................. Božični namizni prt, 100X100 ....................... Flanelaste rjuhe z borduno, kompletne 49.50, 39.80 Prešite odeje, klot ali klotin............................ 14,90 37,50 6,80 3.80 47.— 39.50 36.50 98.— Prešite odeje, brokat, v raznih barvah................158.— Prešite odeje, brokat, polnjene s čisto striženo volno 195.— Prešite odeje, ..Reumalind”, pravi „Weber” .... 498.— Posteljno pregrinjalo, brokat ........................ 498.— Veluma preproga, ca2X3 ............................... 980.— Velurna preproga, prava volna, 210X310 ............... 1.850.— Volnena odeja, rožasta, zelena ali svetlorjava, 140X190 1 98,— Flanelasta odeja, karirana alt rožasta................ 63.______ Damske pletenine Pulover, 100% dralon, roza in svetlo-modrc barve, z doJgimi rokavi ..................................... 69.50 Pulover z zavihanim ovratnikom, dralon, vse barve 126.— Dralon-pulover, visoko zaprt, dolgi rokavi............125.— Dralon-tclovniki, v vseh barvah.......................126.— Seti (pulover in telovnik) iz dralona in ovčje volne, v modnih odtenkih . . . . . .....................178.— Telovniki, čista volna, z ličnimi gumbnimi okraski 140.— Pleten telovnik iz čiste volne, la-kakovosti .... 148.— Smučarski puloverji za dame in moške, norveški in danski vzorci, v vseh barvah in velikostih . BRUNNER CENE -leve Klagenfurt-Celovec (Jj&žieii fl darilu za ^Oas! Veleblagovnica dolgi 97.-, 75.-rokavi, s čipkami 59.— 75.— 29.80 36.— Perilo za dame Ženske slip-hlačke, čisti bombaž....................... ženske slip-hlačke, dva para, znamke Huber in Durana Ženske hlačke, dolge, kosmate, znamke Huber . . . Ženske hlačke, kožuhovinaste.......................... Zenske hlačke, kožuhovinaste, *4 dolge................. Damske tople kombineže ................................ Spodnje krilo iz perlona, dvojne čipke 34,— 250.— 8.80 17.70 24.50 24.90 47.— 48.50 26.— Flanelaste spalne srajce Spalne srajce „Charmeuse”, Ženski pas „Jacquard” .... Pas z ojačenim trebušnim delom Moška konfekcija Moški plašč, kosmat, z dragonarjem, do velikosti 50 250.— Deški plašč z dragonarjem, celotno podložen . . . 588.— Zimski plašč, lepa kakovost in najiioljša izdelava . . 693.— Obleka, karirana, zelo dober kroj..................... 558.— Suknjiči iz Harris-tvida, s svilo podloženi........... 250.— Tsvecn-hlače, odličen kroj, s pasom, enobarvne ali črtaste........................................120.— Žametaste hlače, la-kaikovosti ......................148.— Hlače iz trevire, enobarvne in melirane, eleganten kroj 330.— Smučarske hlače iz lasteksa, zelo trpežne ... od 457.— Anorak iz perlona, prešit, v mnogih barvah .... 336.— r IGRAČE PO REKLAMNIH CENAH! Perilo za gospode Pletenine za gospode Pulover z zavihanim ovratnikom, siv ali rumenkast Pulover z V-izrczom, dolgi rakavi, prednji del iz umetnega usnja................................. Pulover iz šetlandske volne, visokozapet in z V-izrezom, reklamna cenal ................................ Pulover iz šetlandske volne, la-kakovost, V-izrez . . Smučarski pulover, zelo debela volna, meliran, visoko zapet .......................... . . , 79.— 98.— 88.— 165.— 196.— Termos steklenice, '/z litra namesto 25.— Ogrevalne odeje, orig. ..Beldormo”, z jamstvom namesto 250,— Radijski transistorski aparat (6 transistorjev) z baterijo namesto 580.— (ladijski transistorski aparat (2 trans.) z baterijo 16.90 186.— 320.— 129.— rP<\ želji razpciiUjanta pa poiti. BRUNNER je CENEJŠI Flanelasta srajca, pretkana, karirana ................. 59.— Flanelasta srajca, iz Rhonaberg tkanine, la............ 85.— Non-Iron-popelinasta srajca............................ 69.— Srajca iz perlona...................................... 85.— Garnitura za gospoda (hlačke in majica) ............... 27.70 Slips (hlačke), Durana, znamka „De Luxe”, mako 11.90 Majice, znamke „De Luxe”, mako ............................. 11.90 Nogavicc-dokolenke, bombažaste, skrajno trpežne . . 14.80 Raztegljive kratke nogavice.................................. 8.90 Zenske rokavice iz napa-usnja, s pleteno volneno podlogo v vseh barvah in velikostih .... 79,— OBROČNE KREDITE posreduje APPELL —služba M