■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
urent. uva nje
14. - 24. februar www. ku rentova n j e. n et
Gospodarstvo Kidričevo • V
Boxmarku bodo kmalu odpuščali
O Stran 5
Po naših občinah Videm •
Ministrstvo se upira soglasju
O Stran 8
Po mestni občini Ptuj • Obiskali smo Varno hišo
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 6. februarja 2009
letnik LXII • št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Šport
Nogomet • »V ekipi ne potrebujemo nezadovoljnih«
O Stran 15
Starošince • Znova požar na perutninskih farmah
V	treh mesecih pogoreli trije objekti
V	četrtek okoli pol štirih zjutraj je izbruhnil požar na objektu perutninske farme v Starošincah, ki jo ima v najemu Jože Per-šuh. Ko so gasilci iz sedmih gasilskih društev požar omejili, pa je zagorel še četrti objekt farme.
Kot je pojasnil Anton Valen-tan, poveljnik PGD Starošince, ki je vodil gašenje, so obvestilo o požaru prejeli ob 3.44 od regijskega centra za obveščanje. Ko so prihiteli je bil v plamenih prvi objekt farme. Čeprav so se jim kmalu pridružili še gasilci iz PGD Šikole, Jablane, Mihov-ce-Dragonja vas, Lovrenc, Apače in Talum Kidričevo - skupaj je bilo 47 gasilcev s sedmimi gasilskimi vozili - je objekt, ki je bil prazen pogorel skoraj v celoti. Ko so lokalizirali požar na tem objektu, pa je prihitela delavka in sporočila, da gori še četrti objekt, ki je bil prav tako prazen in pripravljen na novo pošiljko. Ker so bili gasilci že tam, so ga hitro lokalizirali j, a materialna škoda je vsekakor ogromna. Naj spomnimo, da je 19. novembra lani iz domnevno podobnega vzroka zgorel drugi objekt farme in, da so tedaj škodo ocenili na okoli 120.000 evrov. Natančne vzroke in škodo sedanjega požara pa še raziskujejo.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Gradbene napake v novem vrtcu J Ormož • Carrera Optyl
Zahtevajo dodatno plačilo Odpustili 130
zaposlenih
Zelo občutljivo in vsekakor vročo temo je na prvi letošnji seji kidričevskega občinskega sveta sprožila mag. Silvestra Klemenčič, saj je zaradi številnih pomanjkljivosti in napak na objektu novega vrtca - prizidka k šoli Kidričevo - v imenu svetniške skupine Zares vložila pisno zahtevo za izredni zunanji nadzor nad gradnjo s strani neodvisne strokovne gradbene institucije.
V svoji zahtevi je mag. Silvestra Klemenčič poudarila, da je bilo pri gradnji novega vrtca v Kidričevem, ki je bil odprt 16. septembra lani, ugotovljenih toliko nedopustnih napak in pomanjkljivosti, da občinski svet enostavno ne more mimo tega, ter da
je zato čas, da za svoje napake nekdo tudi odgovarja. Če tega ne bodo storili, je menila, potem se lahko pripeti podobna situacija kot ob novogradnji športne dvorane in prizidka šole v Cirkovcah, saj imajo po toliko letih še vedno velike težave. Zato je zahteva-
Foto: Martin Ozmec
la izredni zunanji nadzor nad celotno gradnjo vrtca s strani neodvisne družbe oziroma strokovne institucije, saj bo strošek za izdelavo nadzora zagotovo nižji, kot če zadevo prepustijo pritožbam na garancijski rok.
Ogorčena je poudarila, da je enostavno nedopustno, da je povsem nov vrtec, ki je veljal prek 4 milijone evrov, že po dobrih treh mesecih potreben tolikih popravil. Pa to zagotovo še ni dokončen strošek, ker so že v tem letu v osnutku proračuna načrtovali blizu 179.000 evrov za rekonstrukcijo in adaptacijo vrtca, ali kot piše v obrazložitvi - za plačilo že izvedenih del izvajalcu gradnje.
O Stran 3
V Carreri Optylu je v ponedeljek obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja z enomesečnim odpovednim rokom prejelo 130 zaposlenih. To je bistveno manj kot 303, kolikor so jih lastniki podjetja, italijanska družba Safilo, zaradi pomanjkanja naročil prvotno nameravali odpustiti s 1. marcem.
Že takoj prvi dan ob prejemu odpovedi pa so se nekatere delavke obrnile na odvetnico Heleno Polič Kosi, ker so bile šokirane, da so se znašle med odpuščenimi. Po njihovem mnenju po krivem. Med njimi so tudi matere, ki same skrbijo za mladoletne otroke, ter delavke, ki imajo zdravstvene težave, tudi delavka, ki je prestala številne operacije zaradi raka in je še v bolniški. Kot je povedala odvetnica Polič Kosijeva, je na podlagi razgovorov s strankami in po pregledu odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovila, da so delavci prejeli odpovedi, iz katerih izhaja le, kateri kriteriji so bili
uporabljeni za določitev trajno presežnih delavcev. Noben od delavcev pa niti pred odpovedjo, niti s samo odpovedjo ni bil seznanjen, kako so bili kriteriji točkovno ovrednoteni, kakšno število točk so kumulativno dosegli posamezni delavci in kaj se vrednoti pri posameznem kriteriju.
O Stran 5
Foto: vki
Vinogradništvo • Po lanskem neurju
Kako se izogniti botritisu in raku vinske trte
Ptujska svetovalna služba je v začetku tega tedna organizirala predavanja z naslovom Integrirana pridelava grozdja, ki so obvezna za vse pridelovalce, vključene v kmetijsko okoljski program (KOP).
Andrej Rebernišek je o namenu predavanj povedal: »Predstavili smo novosti o varstvu vinske trte in v pridelavi grozdja in vina. Opozorili smo predvsem na novosti v zakonodaji, ki zadevajo tudi obnovo vinogradov, opozorili smo tudi tiste, ki še nimajo izdelanih oz. urejenih smernic dobre higienske prakse (bivši HACAP), da morajo to urediti, ter jih obvestili o razpisu za naložbe v kmetijska gospodarstva, kamor se lahko prijavijo tudi vinogradniki in pridobijo do 30 odstotkov cene projekta, razpisanih pa je osem milijonov evrov. Prav tako smo imetnike vinogradov seznanili z možnostmi trajne opustitve oz. krčitve vinogradov in opozorili na težave, ki so posledica manjšanja površin znotraj kmetijsko okoljskih površin.«
Med najpomembnejšimi informacijami, ki so jih lahko prejeli obiskovalci predavanja, pa so gotovo navodila, kako ravnati v vinogradih, ki so jih hudo prizadela lanska neurja s točo: »Podanih je bilo nekaj smernic, kako
Uvodnik
najbolj optimalno obdelovati trto v letošnjem letu. Najhuje so bile prizadete Slovenske gorice, pa tudi v Halozah je toča ponekod naredila veliko škode. Nasadi so tako prizadeti povsod, zato so na teh območjih potrebni še posebni ukrepi v smeri doseganja kvalitetne letošnje letine. Največja težava ostaja botritis, ki je povezan s problematiko bujnosti nasada, založenosti in tipa tal, vzgojne oblike in različnih tehnoloških ukrepov. Pomembna pa je seveda tudi količina padavin v posameznem letu, vsi ti dejavniki pa odločilno vplivajo na zdravstveno stanje trte in grozdja v jeseni ob trgatvi, ko si vsi želijo čim bolj kvalitetno in zdravo grozdje.«
Kako ukrotiti botritis
Ukrepov za omejevanje botritisa je po besedah Reber-niška kar nekaj: »Na prvem mestu je uravnavanje bujno-sti nasada in založenosti tal, kjer brez analize tal ne bo več šlo, saj nasveti glede gnojenja
Počasi nam bo prekipelo
Čeprav nas naši politiki prepričujejo, da živimo v državi, o kakršni smo se izrekli na referendumu 23. decembra 1990, smo državljani nezadovoljni. A ne bi smeli biti, če smo se pa odločili za takšno.
Pa smo se takrat res odločili, da naj gospod NN pobaše v svoj žep kakih pet podjetij in zasužnji delavce v njih? Da naj neki drugi gospod dobi kakih pol ducata stanovanj in jih začne oddajati po nekajkrat višji ceni, če ne pa - na ulico?Ali da naj prevladujoča verska ustanova prejme najlepši slovenski otoček, ti, Slovenec, pa ga glej z obale - ali pa plačaj obisk?
Ne, nismo o tem govorili. Vprašanje, na katerega smo odgovarjali, je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Očitno nismo prebrali drobnega tiska, v katerem so bili našteti vsi stranski učinki kotposledica odločitve za samostojno državo. Nismo se posvetovali ne z zdravnikom niti s farmacevtom. Oziroma kakim pravnikom ali ekonomistom. Nekateri pa so se. In jim je sedaj lepo. Kaj pa čaka druge? Kot naročena je sedaj prišla kriza, z njo pa: skrajšan delovni čas in nižje plače (bodite prepričani, da skrajšan delovni čas ne bo ostal, nižje plače pa); plače z začasno zamrznjenimi stimulacijami (te čakajo na boljše čase - če verjamete); krajši dopusti; neplačane tridnevne bolniške (saj, katera bolezen pa traja tri dni, zabušanti leni!); odpuščanje delavcev kar tako z levo roko (zlasti tistih nadležnih: mater z otroki, ki so zmeraj bolni - naj doma pazijo nanje; tistih, ki so zaradi izčrpanosti na delovnem mestu postali omejeno zmožni za delo - naj doma počivajo; tistih, ki so v boju za pravice sodelavcev radi preglasni - naj sedaj doma okrog hiše iščejo pravico ...). Pa še marsikatera pogruntavščina bo prišla na dan, s katero bodo novodobni povzpetniki reševali svojo rit na račun nekoga drugega.
Ampak prepričan sem: delavcem bo lepega dne spet prekipelo .
Jože Šmigoc
V lani od toče hudo poškodovanih vinogradih bodo vinogradniki morali posebej paziti na veliko nevarnost razširitve raka vinske trte, pridelek pa bo po oceni svetovalca Andreja Reberniška okoli 40 odstotkov nižji, kot bi bil sicer.
brez rezultatov te analize ne morejo biti točni. To je splošni ukrep, potem pa sledijo še ukrepi, ki so vezani specifično na posamezne nasade in trse. Velikokrat se namreč dogaja, da je del vinograda v bujni rasti, del pa kaže pomanjkanje hranil. Gre za delno pomanjkanje foliarnih gnojil, ne po celotnem nasadu, ampak samo na določenem delu in to težavo lahko vinogradnik reši z namestitvijo dodatnih šob na pršil-nik, s čimer lahko dozira pravo mero gnojil. Drugi ukrep
so vsekakor zelena dela; v vinogradih je marsikje dobro odstraniti tretjo mladico na šparonu, kar je novost, s čimer se zmanjša gošča na samem trsu, s tem se bistveno poveča zračnost in posledično se zelo zmanjša tudi botri-tis v jesenskem času. Zadnji zelo pomemben ukrep pa je uravnava strukture tal; poskrbeti je treba, da tla niso zbi-ta, da so dovolj zračna in da lahko sprejmejo dovolj vlage, namesto da v avgustu in septembru zaradi zbitih tal voda ostaja v nasadu in povzroča
botritis.«
Pridelek v
prizadetih vinogradih bo okoli 40 % nižji
Za vinograde, ki so lani s točo utrpeli najhujše poškodbe, pa je po besedah Reberni-ška potrebno biti še posebej pazljiv: »Letos je bila nekoliko ostrejša zima in tako lahko pričakujemo večji odstotek pozeblih očes, ob tem, da je
bil les že poškodovan od toče. Pri sedanjem rezu je tako bolje, da se odreže kakšno oko več kot premalo, korekcije pridelka pa se potem lahko naredi še pri pletvi. Ključnega pomena v teh nasadih, tako letos kot naslednje leto, pa je razkuževanje ran na lesu. Pri takšnih poškodbah in teh nizkih temperaturah je zelo velika nevarnost, da se razširi rak vinske trte, ki je bakterijska bolezen in pa tudi t. i. kap vinske trte. Po rezi je tako zelo dobro uporabiti ce-pilno pasto, da razkužimo in zaščitimo te rane, da ne pride do izsušitve ali vdora glivic na tem mestu.«
Pridelek v najbolj prizadetih vinogradih bo po oceni Reberniška, če bo vreme letošnje leto trti ugodno, približno 40 % nižji, kot bi lahko bil sicer.
Dejstvo je, da se imetniki nasadov niso odločili za posaditev nove trte, tudi na najbolj prizadetih območjih ne, razloga za to pa sta vsaj dva; prvi je v tem, da za takšen finančni podvig država ni namenila nobene pomoči ali posebnega razpisa, drugi pa je v nerešenih lastniških razmerjih parcel. »Seveda bi bila najboljša rešitev, da se zlasti dotrajani nasadi povsem prenovijo, vendar naši vinogradniki finančno niso dovolj močni za takšno dolgoročno investicijo,« je še povedal Andrej Rebernišek.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Laži itd.

Kje se v politiki začne in konča ljubezen? Ali še bolje - koliko iskrenosti sploh je lahko v njej? Seveda se to večna in vedno znova aktualna vprašanja.
Različni "teoretiki" nas vedno na novo prepričujejo, da v politiki zares nekaj pomenijo predvsem interesi in da je pravzaprav temu treba prilagajati vse drugo ravnanje. Ob spremembah, ki smo jih doživljali pred osemnajstimi leti in pozneje so nam dopovedovali, da je nekako treba pozabiti na marsikaj tistega, kar je bilo v nas kot nekaj samoumevnega in kar naj bi zdaj (nenadoma) postalo nepotrebno, odvečno in celo moteče. Mislim na splet tistih (ne)napisanih norm, ki so nekako zapovedovale način medsebojnega obnašanja (in bivanja). Med njimi so bile tudi mnoge tiste, ki so nam dopovedovale, kakšna naj bo javna beseda, kaj je dopustno
in kaj ne, kaj je etično in kaj ne. V glavnem se je vedelo, da se v javnosti ne spodobi kar tako pojavljati s polresnicami ali celo izmišljenimi obtožbami, da je beseda laž tako težka, da je treba nekajkrat premisliti, preden se izreče. Zdaj pa se (premnogi) kar vprek obkladajo s hudimi besedami in tudi tedaj, ko bi morali vedeti, da zanje nimajo prepričljivih dokazil in opravičil, to pojmujejo kot nekakšno svojo posebno zaslugo in pogum.
Zagotovo bo nekoč potrebno natančneje ugotoviti, na kakšni (etični) stopnji je sedanje politično (in tudi siceršnje) komuniciranje na Slovenskem. Ali javnost zaznava (in ustrezno sankcionira) svojevrstno nasilje, ki je usmerjeno nanjo skozi različne načine (javnega) sporočanja? Kar naprej se slišijo hude obtožbe, ki obstanejo nekje v zraku (marsikdaj v družbi novih obtožb), ne da bi jih kdo zares dorekel, dokazano potrdil ali dokazano zavrnil. Takšen način delovanja seveda ni samo pro-
blem politike in politikov, ampak celotne družbe, njene splošne podobe in usmerjenosti, če hočete - njene etičnosti in morale. Kako se godi sejalcem (izmišljenih in nedokazljivih) laži in skon-struiranih obtožb? So v naših očeh "pozitivci" (pogumneži itd.) ali pa osebnosti problematičnih karakteristik? Žal ni mogoče govoriti o kakšni posebej izostreni družbeni pozornosti (in kritičnosti) do takšnih ravnanj. Zaradi tega se odgovornost za javno besedo še naprej rahlja in kaže v vedno novih deformacijah in absurdih. Tako tudi ni čudno, da sta se prav te dni dva vodilna slovenska politika - Janez Janša (lider slovenske demokratične stranke - SDS) in Gregor Golobič (predsednik Zares) vsak po svoje (vendar v bistvu) na podoben način obtoževala zaradi "laži", ki naj bi eno politično opcijo spremenile v poraženko in drugo politično opcijo v zmagovalko na volitvah.
Gregor Golobič se je v intervjuju za sobotno prilogo Dela "spomnil", da je Janševa opcija dobila volitve 2004 s pomočjo laži, ki jih je razširjala na izrednih sejah parlamenta. Golobič je tako pravzaprav samo pole-
miziral s tezo (ali kar trditvijo) Janeza Janše na enem izmed sestankov njegove stranke, da je sedanja (Pahorjeva, Golobičeva itd. politična opcija dobila zadnje volitve predvsem s pomočjo laži v zvezi s finskimi oklepniki za slovensko vojsko in domnevnimi korupcijskimi in nasploh sumljivimi posli, v katere naj bi bil vpleten tudi Janez Janša. Predsednik SDS Janša misli, da bi bilo potem, ko se bo odkrilo, da gre pri vsem skupaj za laži, prav, da bi se sedanja vlada umaknila in da bi tako rekoč zadnje volitve postale neveljavne ...
Razmišljanje in sklepanje obeh politikov (Golobiča in Janša) je bleščeče dokazilo pomanjkanja okusa (in mere) v javnem nastopanju. Čeprav oba kar naprej na veliko govorita, kakšna naj bi bila "prava" slovenska politika, kaj je zares demokratično in kaj ne, se na koncu združita pri skupni tezi, da se v politiki zmaguje in izgublja predvsem z lažmi! In kar je še huje - pri tem se niti eden niti drugi posebej ne trudita, da bi natančneje okvalificirala (in predstavila) bistvo (očitno) usodnih laži.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Kidričevo • Vroča kri zaradi napak v novem vrtcu
Kljub napakam zahtevajo se dodatno plačilo
Zelo občutljivo in vsekakor vročo temo je na prvi letoSnji seji kidričevskega občinskega sveta sprožila mag. Silvestra Klemenčič, saj je zaradi Številnih pomanjkljivosti in napak na objektu novega vrtca - prizidka k Soli Kidričevo - v imenu svetniške skupine Zares vložila pisno zahtevo za izredni zunanji nadzor nad gradnjo s strani neodvisne strokovne gradbene institucije.
V svoji zahtevi je mag. Silvestra Klemenčič poudarila, da je bilo pri gradnji novega vrtca v Kidričevem, ki je bil odprt 16. septembra lani, ugotovljenih toliko nedopustnih napak in pomanjkljivosti, da občinski svet enostavno ne more mimo tega, ter da je zato čas, da za svoje napake nekdo tudi odgovarja. Če tega ne bodo storili, je menila, potem se lahko pripeti podobna situacija kot ob novogradnji športne dvorane in prizidka šole v Cirkovcah, saj imajo po toliko letih še vedno velike težave. Zato je zahtevala izredni zunanji nadzor nad celotno gradnjo vrtca s strani neodvisne družbe oziroma strokovne institucije, saj bo strošek za izdelavo nadzora zagotovo nižji, kot če zadevo prepustijo pritožbam na garancijski rok.
Ogorčena je poudarila, da je enostavno nedopustno, da je povsem nov vrtec, ki je veljal prek 4 milijone evrov, že po dobrih treh mesecih potreben tolikih popravil. Pa to zagotovo še ni dokončen strošek, ker so že v tem letu v osnutku proračuna načrtovali blizu 179.000 evrov za rekonstrukcijo in adaptacijo vrtca, ali kot piše v obrazložitvi - za plačilo že izvedenih del izvajalcu gradnje.
Teh adaptacij bo po oceni nekaterih gradbenih strokovnjakov zaradi ugrezanja tal, postavitve objekta pod nivo cestišča in drugih nelogičnosti po njenih besedah zagotovo potrebno še veliko več. In ker je očitno, da dela niso izvedena zadovoljivo, kaj šele kvalitetno, je menila, da mora izvajalec vse napake in nepravilnosti še pred dokončnim izplačilom sanirati. Zavzela se je torej za plačilo po dobro opravljenem delu, da ne bodo za ista dela plačevali dvakrat. Ob tem se je vprašala tudi, kdo so ključni kadri, odgovorni za izvedbo sklenjene pogodbe, še posebej pa jo je ujezilo, da je izvajalec strokovnega nadzora kljub
Foto: M. Ozmec
Ravnateljica Nežika Sešo: »Takih in podobnih razpok na stenah novega vrtca je vsaj 20.«
očitno slabo opravljenemu delu zahteval še dodatno plačilo v višini 5000 evrov.
Pobudo mag. Silvestre Kle-menčič je prvi podprl Anton Leskovar, ki je pojasnil, da so o številnih napakah in pomanjkljivostih na objektu novega vrtca razpravljali že na seji gradbenega odbora za vrtec, ki mu predseduje. Poudaril je, da so na številne napake opozarjali že med gradnjo, a jim ni nihče prisluhnil. Med drugim je menil, da je občina vrtec že zdavnaj preplačala, zato se izvajalci ne potrudijo, da bi napake odpravili, ogorčen je bil nad dejstvom, da naj bi še v letošnjem letu zanj plačali okoli 578.000 evrov, tudi njemu pa se je zdelo nedopustno, da bi izvajalcu gradbenega nadzora plačevali še kaj, saj svojega odgovornega dela očitno ni opravil, kot bi moral. Zato je prav, da svoje pove stroka.
Svetniki pa Se cincajo ...
Pobudi se je pridružil tudi Janko Baštevc in ob tem
ugotovil tudi dejstvo, da sploh ni čudno, da se je na novem vrtcu pojavilo toliko napak, saj je za njegovo gradnjo skrbela ista ekipa gradbenih izvajalcev in nadzornikov kot pri gradnji dvorane in šolskega prostora v Cirkovcah. Zato
so se ponovile vse te napake iz Cirkovc in tudi tam so investicijo preplačali, saj so odšteli zanjo veliko več, kot je bilo načrtovano. V razpravi so se pobudi za izredni zunanji nadzor pridružili še nekateri drugi svetniki, vendar so ob koncu sklenili, da se bodo o tem dokončno odločili na naslednji seji sveta, ki naj bi jo po naših podatkih sklicali že 12. februarja.
Da bi se o očitanih napakah tudi sami prepričali, smo se v začetku tega tedna odpravili v nov kidričevski vrtec tudi mi. Od daleč je celoten objekt sicer videti zelo lepo, vsekakor nekaj posebnega, a ko nas je ravnateljica Nežika Šešo popeljala po njegovih, sicer lepo urejenih prostorih, je slika drugačna, skoraj neverjetna. Človek enostavno ne more razumeti, da je lahko tako rekoč nov objekt v tako slabem stanju. Sicer pa nam je o številnih razpokah, napakah in pomanjkljivostih ravnateljica ogorčena povedala:
Neverjeten spisek napak
»Že po prvem ogledu vrtca, v katerem smo komaj štiri mesece, namreč od 16. septembra, smo opazili več napak. Opazili smo prve razpoke v zidovih po hodnikih
Foto: M. Ozmec
Zaradi nižjega nivoja objekta ob zunanjih straneh zateka, zato je z razmočenih sten ponekod že odpadel omet.
in po igralnicah, sedaj so te razpoke že na več kot 20 mestih. Skozi nekatere celo od zunaj piha mrzel zrak, kar lahko preverite z roko, če jo približate nekaterim oknom na razdaljo 20 cm. Na več mestih je počila in še vedno poka tudi talna plošča, zaradi česar so jo že morali sanirati na več mestih tako, da so tam, kjer je razpoka, izrezali gumo, očistili, ponovno zalili del betonske plošče, nato ponovno prilepili gumo, kar je vidno na več kot 10 mestih. Odstopajo okna, skozi špranje piha, ob zapiranju vrat se okno tako napne in zaziba, kot da bo zdaj zdaj padlo ven, nekaj šip je zaradi tega že počilo. Pokajo in odstopajo tudi leseni okvirji oken, pod okni, v spodnjem delu sten, kjer so otroci drugega starostnega obdobja, zamaka, zato notranji omet odpada.
Poleg tega opažamo, da nimamo načrtovanih in obljubljenih pokritih teras, in to kljub normativu, tako da bivanje v primeru rosenja, dežja in sneženja na terasi ni mogoče. To je pomembno predvsem za otroke prvega staro-
stnega obdobja, za dojenčke, ki se zaradi svojih fizičnih sposobnosti lahko zadržujejo v glavnem le na terasi.
Ker so temelji vrtca nižji od šole in ceste, se meteorne vode stekajo proti vrtcu, zato so pred vhodi luže ali led. Motijo nas tudi zelo visoki stropi v igralnicah in hodnikih, ponekod so visoki od 5 do 8 m, kar opazno povečuje stroške ogrevanja. Vsekakor to ni varčna hiša, kot so obljubljali.
Vse to, kar sem naštela, je vidno in že na prvi pogled nerazumljivo. Ugotavljamo pa še vrsto drugih pomanjkljivosti. Ker je zelo veliko steklenih površin, ob sončni pripeki to povzroča prekomerno segrevanje prostorov, zato bi nujno potrebovali zunanja senčila ali žaluzije. Ugotavljamo tudi, da sedanji prezračevalni sistem ne zmore uravnavati sobne temperature, zaradi visokih stropov je velika poraba energije, kar zagotovo ni gospodarno. Prav bi bilo, da vse te napake čim prej odpravijo in da zanje nekdo odgovarja. Zanimivo je, da se pri gradnji našega
vrtca pojavljajo isti akterji kot pri obnovi osnovne šole, vrtca in večnamenske dvorane v Cirkovcah, kjer so ugotavljali podobne napake in pomanjkljivosti. Tudi pri nas je izvajalec isto podjetje, Vegrad iz Velenja, isti pa je tudi nadzornik, g. Štrafela.«
Dokončno odločitev o tem, ali bodo zaradi vseh ugotovljenih napak in pomanjkljivosti zahtevali izredni zunanji nadzor ali ne, bodo svetniki občine Kidričevo po vsej verjetnosti podali že čez nekaj dni. Vsekakor pa bo po vsem tem, kar smo slišali in se na lastne oči tudi prepričali, obema odgovornima za to investicijo, tako izvajalcu del kot nadzorniku, zelo težko dokazati, da sta svoje delo opravila brezhibno. Tudi zaradi tega je toliko bolj neverjetno, da bosta izvajalec del in nadzornik od Občine Kidričevo prejela še dodatna plačila. Predrznost in cinizem brez primere, ki ju bo pred očmi občanov in davkoplačevalskega denarja težko pomesti pod preprogo, kaj šele popolnoma oprati.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Skozi razpoke ob oknih piha hladen zrak, zaradi usedanja objekta pa je počilo že nekaj šip.
Ptuj • Pogovor z Janezom Zemljaričem
»Nacionalni interes je svojevrstna kvaliteta in bogastvo življenja«
Gospodarstvenik in politik Janez Zemljarič, rojak iz Bukovcev, je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu čestitko izrekli tudi v MO Ptuj, na sprejemu, ki ga je januarja letos pripravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Janez Zemljarič je častni občan Ptuja od leta 1987. Še vedno je zelo aktiven, uraduje v centru WTC, v okviru podjetja Eti, d. o. o., ki se ukvarja s finančnim in računovodskim inženiringom.
Za vas, gospod Janez Zemljarič, pravijo, da se nikoli niste umaknili iz poslov, da še vedno vlečete pomembne niti iz ozadja, predvsem na gospodarskem področju.
»Karkoli mi je bilo v življenju naloženo, sem rad, vztrajno in dosledno delal, zbiral pri tem širši krog sodelavcev. S skupnimi močmi, znanjem in vztrajnostjo smo dosegali zasnovane cilje in opustili le malokatero nalogo ali projekt. To pa seveda človeka znova in znova motivira ter spodbuja. Da dobiš etiketo deloholika, ni potrebno veliko. V takem razpoloženju se še danes ukvarjam z mnogimi zadevami in odprto ter pošteno pomagam, kjer le morem.«
Koliko teh poslov je vezanih na Ptuj, na katerega ste na nek način vezani tudi kot častni občan, občina Ptuj vas je za častnega občana imenovala leta 1987?
»Delo in obveznosti so me že leta 1947 odvedli iz Ptuja. A sem se vedno vračal in pomagal pri mnogih velikih in zahtevnih načrtih, ki so nastajali na Ptuju ali drugod za Ptuj. V veselje mi je, da sem neposredno podpiral marsikaj, kar je najstarejše slovensko mesto pomagalo razvijati v lepo, bogato in perspektivno središče.«
Še vedno imate tudi močne veze na območju nekdanje Jugoslavije?
»V petletnem delu v nekdanji Jugoslaviji in njenih republikah ter pokrajinah so med sodelujočimi nastale mnoge trdne uradne in prijateljske vezi. Del tega se je ohranil, iz tega črpamo nove oblike medsebojnega sodelovanja, informiranja in pomoči. V obnavljajočih in nastajajočih novih gospodarskih in finančnih vezeh pa so seveda mnoge priložnosti ter možnosti za oživljanje in bogatitev vseh vrst sodelovanja.«
Na katero obdobje svojega življenja in dela ste najbolj ponosni? Bili ste zraven tudi pri sanaciji Kliničnega centra, pri gradnji Cankarjevega doma. Kako bi vi na primer rešili težave na Onkološkem inštitutu? Ko ste postali prvi mož Kliničnega centra, je bilo podobno stanje?
»Nobenega dela v življenju si nisem izbral sam. Z
nobenim tudi nisem bil kaj posebej nezadovoljen. V vsako novo obveznost sem se vključil razmeroma hitro, nato pa z veseljem in resnim delom nadaljeval do novih sprememb. Pri tem sem ob delu tudi ves čas študiral; najprej sem končal novinarsko šolo, gimnazijo in zatem diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Vsako novo delo je zahtevalo več znanja, dodatne študije in večje napore. Dodatne obveznosti so zahtevale tudi čedalje več timskega dela, raznolike profile in sposobnosti. Tako lahko največje uspehe pripišem pravočasnemu izboru in kvaliteti sodelavcev. Znali smo skupaj zastaviti delo, izoblikovati prave projekte, utrditi skupne zavesti glede programov in pripadnosti nalogam, ki smo jih prevzeli. Seveda so nekatera delovna področja posebej izstopala, nas spodbujala in mobilizirala s celotnimi kolektivi, kjer smo delali. Naj zlasti podčrtam sanacijo kliničnih bolnišnic v Ljubljani in gradnjo novega, tedaj enega najsodobnejših kliničnih centrov v srednji Evropi.
Nepozabno je bilo delo v izvršnem svetu RS Slovenije. S timom srčnih in sposobnih sodelavcev smo izdelali pro-
jekt izvoznega gospodarstva, oprt na ambiciozen tehnološki napredek in obsežno raziskovalno delo ter skupaj razvili in za dolga leta utrdili Slovenijo kot eno najresnej-ših izvoznikov na sodobna tržišča. V kmetijstvu smo oblikovali vrsto močnih agrarnih in surovinskih kombinatov. Začeli smo obsežne priprave za zgraditev ljubljanskih in sodobnih avtocestnih vezi v
Sloveniji. Med gornjim delom je stekla izgradnja Cankarjevega doma v Ljubljani.
Z vrhunsko strokovno koncentracijo in enkratno, nepozabno mobilizacijo slovenskih in deloma tujih strokovnih kadrov in podjetij so bili v kratkem pripravljeni programski in projektni dokumenti ter v rekordnem času zgrajena tehnološko in funkcionalno najsodobnejša osrednja kulturnoprireditve-na, kongresnim in raziskovalnim dejavnostim namenjena hiša Slovenije. Do konca preteklega leta je bilo v njej že čez sedem milijonov obiskovalcev in čez 30.000 prireditev vseh zvrsti znanja in kulture z vsega sveta.
Velik podvig je bilo petletno delo v Zveznem izvršnem svetu. Skušali smo premagati razvojne težave, inflacijo, razlike v nerazvitosti in reformirati strukturo gospodarstva, financ, zaposlitvene in socialne politike. Žal so bile gospodarske in politične razjede pregloboke, nacionalistična nasprotja in ideološke konfuzije nepremagljive. Ni se jih dalo obvladati in smo kot vlada soglasno odstopili, naredili prostor drugim. Žal tudi oni niso bili uspešni.«
Je bilo to, da izhajate iz Bukovcev, majhnega naselja blizu Ptuja, kdaj ovira na vaši uspešni politični in gospodarski poti. Vseskozi je za vas veljalo, da ste brezkompromisen in strog človek.
»Ne. Življenje v teh krajih mi je dalo osnove, na katerih človek praviloma gradi vse
življenje, če jih ustvari. To so učenje, znanje in pridnost. S temi osnovnimi kvalitetami sem zmogel uspešno delovati in se prebijati v političnih, gospodarskih in številnih drugih sferah javnega življenja.«
Kako gledate na današnje dogajanje v Sloveniji na političnem in gospodarskem področju?
Kakšne posledice bo pustila kriza? Vas kdaj zamika, da bi se tudi politično reaktivirali?
»V tranzicijskem času, kot označujemo leta po osamosvojitvi Slovenije, smo dosegli v naši državi velik politični, gospodarski in splošen napredek. Žal se tudi marsikateri zapleteni težavi nismo uspeli izmakniti, kar je povzročilo nepotrebne zastoje. Zdaj postajamo s svetom vred žrtev številnih preteklih teoretičnih in praktičnih napak, napihovanj in objestnosti, katerih posledic še ne čutimo v vsej globini in širini, a žal ne bodo nikogar pustile povsem vnemar. Marsikaj se bo spremenilo, obnovilo na novih osnovah in verjamem tudi odprlo nov in kvalitetnejši razvoj. Seveda bo vse spremljalo tudi veliko žrtev in odpovedovanj. Slovenija ima možnosti, da si s polno enotnostjo, maksimalnim angažiranjem znanja in tehnološkega napredka v marsičem skrajša in olajša to bitko in pot v nov čas. Odgovorno politično reaktiviranje rabi danes polno znanja, moči, smelosti, a z enotnostjo in maksimalno izrabo vseh po-
tencialov lahko vsi vgrajujemo svoj sorazmerni delež v nov čas, ki ga bomo bili.«
Kakšno je vaše stališče do menedžerskih prevzemov podjetij? Kaj je za vas nacionalni interes?
»V osnovi sem naklonjen ideji in politiki, da mene-džersko delo stimuliramo in ustrezno nagrajujemo. Žal za tako orientacijo nismo razvili ustreznih meril, kriterijev in procedur.
Zato je tudi lahko prišlo do pojavov in operacij, ki so nekaterim omogočile prevzeme in bogatenje, ki niso temeljili na delu, marsikdaj pa omogočile neupravičeno kopičenje bogastev.
Nacionalni interes je svojevrstna kvaliteta in bogastvo življenja. Skozi tranzicijski čas in pospešeno globalizacijo je marsikaj izgubljal. V novih okoliščinah ne bo več mogel dominirati preko vseh meja, seveda pa tudi ne bo mogel izginiti, spodkopati nacionalnih, gospodarskih, političnih, kulturnih in družabnih temeljev. Evropa bo morala v novi skupnosti zapisati in uveljaviti v tem pogledu marsikaj novega in svežega.«
Kako ste si vi v svojih časih iskali sodelavce, ki so, kot kaže, velik problem tudi nove slovenske vlade. Kaj v prvi vrsti cenite pri ljudeh?
»Delo in proizvodnja sta danes čedalje bolj soodvisna od ogromnega znanja, tehnološke povezanosti in timskega sodelovanja. To so tudi kvalitete in karakteristike ljudi, ki spadajo na vse obsežnejše, zahtevnejše, prodornejše naloge. Ni novih prodorov in uspehov brez novih, sposobnejših in za delovne projekte v celosti ozaveščenih ljudi.«
Kakšne so vaše želje ob 80-letnici? Kaj vam pomeni sprejem pri ptujskem županu dr. Štefanu Čela-nu?
»Srečanje z županom dr. Štefanom Čelanom, člani upravnega odbora Društva prijateljev Ptuja v Ljubljani in številnimi drugimi znanci ter izkazana pozornost ob sprejemu za 80-letnico v Ptuju me je presenetilo in pretreslo. Toliko toplih besed in želja človek redko doživi in nikoli ne pozabi. Ob 80-letnici si želim zdravje in sposobnost za delo ter še veliko lepih dni med prijaznimi ljudmi, tudi na Ptuju!«
Foto: Črtomir Goznikj
»V prostem času me navdihujejo fizično delo, otroci in vnuki, sreča ter dobro branje.«
petek • 6. februarja 2009
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Ormož • V Carreri Optylu se nadaljuje zmanjšanje števila zaposlenih
V	ponedeljek odpustili 130 zaposlenih
V	Carreri Optylu je v ponedeljek obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja z enomesečnim odpovednim rokom prejelo 130 zaposlenih. To je bistveno manj kot 303, kolikor so jih lastniki podjetja, italijanska družba Safilo, zaradi pomanjkanja naročil prvotno nameravali odpustiti s 1. marcem.
Carrera Optyl, d. o. o., Ormož dogovorila, da mi bodo omogočili vpogled v listinsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za odpovedi. Na podlagi pregleda vse dokumentacije, to je programa razreševanja presežnih delavcev, sporazuma o kriterijih za določitev presežnih delavcev in ocen posameznih delavcev bom lahko presodila, ali vzdržijo trditve delodajalca, da so vse odpovedi zakonite,« je povedala Helena Polič Kosi in dodala, da ji bo delodajalec vsekakor moral dati še številna pojasnila, saj je dokazno breme v delovnih sporih na delodajalcu.
Delavke so zaradi domnevno lažnih obljub pretresene, kmalu pa bo jasno tudi, ali bo zgodba dobila epilog tudi na sodišču, rok za vložitev tožb na pristojno delovno in socialno sodišče se namreč izteče 2. 3. 2009. Viki Klemenčič Ivanuša
Kmalu bodo pričeli odpuščati delavce
V podjetju Boxmark Leather, ki se s 1.220 zaposlenimi uvršča na drugo mesto na območju občine Kidričevo, bodo zaradi zaostrovanj razmer na svetovnem trgu avtomobilske industrije in posledičnega zmanjšanja naročil prisiljeni pričeti odpuščati delovno silo; v pripravljenosti sta tudi načrta za zmanjšanje števila delovnih ur ter skupinski dopust.
Kot je pojasnil generalni direktor podjetja Boxmark Leather Bojan Vauda, se kljub dosedanjemu optimističnemu razpoloženju posledice svetovne gospodarske krize že krepko odražajo tudi v njihovem podjetju. Sicer v Boxmarku, ki je bilo ustanovljeno leta 1994 kot hčerinsko podjetje istoimenskega podjetja v Švici, še naprej ostajajo večinski dobavitelj opreme oziroma usnjenih sedežnih prevlek za avtomobilsko industrijo po vsem svetu znanih in uveljavljenih avtomobilskih znamk, kot je audi, delno pa tudi za porsche in opel. A težave so tu in z njimi se morajo soočiti tudi v tem do sedaj zelo uspešnem podjetju, ki je leta 2001 zaradi izredno hitre rasti osvojilo laskavi naslov Gazela za območje dravsko-pomurske regije. O posledicah svetovne krize je Bojan Vauda povedal:
»Kriza nas je dejansko že zelo prizadela, saj se odraža v bistvenem zmanjševanju naročil naših odjemalcev, pri nekaterih je padec tudi do 50 odstotkov. Na drugi strani pa se povečuje tudi plačilna nedisciplina. Preseneča nas predvsem, ker čutimo po-
Kot je povedal sekretar sindikata SKEI za Podrav-je Branko Medik, so za to odločitev izvedeli na petkovem sestanku predstavnikov sindikatov, sveta delavcev in vodstva ormoške tovarne. Na tem sestanku je sindikat tudi dal svoje soglasje k dokončni verziji dogovorjenega programa in kriterijem odpuščanja. Odpuščeni delavci bodo do 1. marca bodisi delali ali pa bodo na čakanju s 100-odstotnim plačilom.
»Zadovoljni nismo, saj bo 130 delavcev ostalo brez dela. Malo olajšani pa vseeno smo, saj je številka bistveno nižja od napovedane,« je povedal Branko Medik.
V času dogovarjanj med sindikati, predstavniki delavcev in delodajalci naj bi namreč podjetju naročila ne padala tako zelo kot prej in preostalih 173 delavcev, ki naj bi po prvih napovedih prav tako
ostali brez dela, za zdaj ostaja v podjetju. O njihovi usodi bo odločeno šele v marcu.
V Carreri Optylu je bilo doslej zaposlenih več kot 1400 ljudi. Že konec lanskega leta je brez dela ostalo 120 ljudi, ki so imeli pogodbe za določen čas, nato pa so se zaradi aktualne gospodarske krize in upada naročil odločili odpustiti 303 delavce, ki imajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Od naročil v prihodnjih mesecih je odvisno, ali se bodo črne napovedi uresničile v celoti ali pa bo 173 zaposlenih lahko svoje delo obdržalo.
So naredili vse po predpisih?
Že takoj prvi dan ob prejemu odpovedi pa so se nekatere delavke obrnile na odvetnico Heleno Polič Kosi, ker so bile šokirane, da so se znašle med odpuščenimi. Po
Morda pa se bo napovedan zelo slab razplet posledic gospodarske krize za zaposlene v Carreri Optylu le končal malo boljše, kot je kazalo sprva. Ali pa še slabše, kot že opozarjajo nekatere odpuščene delavke ...
njihovem mnenju po krivem. Med njimi so tudi matere, ki same skrbijo za mladoletne otroke, ter delavke, ki imajo zdravstvene težave, tudi delavka, ki je prestala številne operacije zaradi raka in je še v bolniški. Kot je poveda-
la odvetnica Polič Kosijeva, je na podlagi razgovorov s strankami in po pregledu odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovila, da so delavci prejeli odpovedi, iz katerih izhaja le, kateri kriteriji so bili uporabljeni
za določitev trajno presežnih delavcev. Noben od delavcev pa niti pred odpovedjo, niti s samo odpovedjo ni bil seznanjen, kako so bili kriteriji točkovno ovrednoteni, kakšno število točk so kumulativno dosegli posamezni delavci in kaj se vrednoti pri posameznem kriteriju.
Odvetnici so delavke povedale tudi, da so bili delavci mesec dni pred podanimi odpovedmi obveščeni o tem, da matere samohranilke ne bodo odpuščene. V podkrepitev le-tega so predložile tudi tiskan medij z dne 15. 01. 2009, iz katerega izhaja, da je to izjavil tudi njihov sindikalist, in to po tem, ko so bili kriteriji že dokončno potrjeni. Ker samohranilke niso pričakovale, da bi se lahko znašle na seznamu, je bil šok toliko večji.
»Kot pooblaščenka delavcev, ki so prejeli odpoved, sem se z vodstvom družbe
Kidričevo • Vse več težav zaradi krize tudi v podjetju Boxmark
Foto: vki
slabšanje tudi pri nekaterih znanih kupcih iz tujine, s katerimi do sedaj nismo imeli tovrstnih težav. In krepko se zavedamo, da moramo zaradi vseh teh negativnih trendov nemudoma in čim bolj učinkovito ukrepati, če še seveda želimo obdržati proizvodnjo v Kidričevem.«
Kakšni pa bodo ti ukrepi, kako se boste spopadli s posledicami krize?
»Žal bodo posledice za marsikoga precej boleče. V prvi vrsti bomo seveda morali zmanjšati število zaposlenih, pri čemer bomo pričeli z odpuščanjem tistih delavcev, ki so zaposleni za določen čas. Če bo potrebno, če bodo naročila še naprej padala in se bodo razmere še naprej zaostrovale, pa bomo morali odpustiti tudi nekaj tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas. Vendar poudarjam, da bomo pri vsakem odpuščanju upoštevali vse zakonske, socialne in druge potrebne kriterije.
Ker pa moramo ukrepati takoj in čim bolj učinkovito, vse to verjetno ne bo zadostovalo, zato bo ena od opcij protiukrepov zagotovo tudi prehod na 36- ali celo 32-urni delovni teden. Vendar se mo-
Foto: M. Ozmec
Generalni direktor Bojan Va-uda: »Nekateri naši kupci so zmanjšali svoja naročila tudi do 50 odstotkov.«
ramo o tem dokončno dogovoriti še z lastniki iz Švice ter seveda z Zavodom za zaposlovanje.
Poleg vsega povedanega smo v podjetju okrepili vse varčevalne ukrepe, odpravili vse sive lise in optimizirali celotno organizacijo dela do najmanjše podrobnosti. Če pa se bo situacija še naprej slabšala, bo eden od naših protiukrepov po vsej verjetnosti tudi enotedenski skupinski dopust. Če se bomo za to odločili, bi bil v času pusta čas zelo primeren; sicer pa se bomo o tem, če, kdaj, kako ga
bomo izvedli, še podrobneje dogovorili z lastniki in vsemi drugimi.«
Kakšne kriterije boste upoštevali pri odpuščanju?
»Še kako se zavedamo pomembnosti in neprecenljive vloge že utečene delovne sile v našem proizvodnem procesu, zato bo pri vseh naštetih ukrepih naš osnovni cilj obdržati čim večje število sedaj zaposlenih. In zato želimo obdržati maksimalno število,
ki ga bo delovni proces glede na število naročil še ekonomsko prenesel. Ko pa bodo razmere spet dovoljevale, ko se bodo naročila spet začela povečevati - verjamem, da bo to prav kmalu -, pa bomo pri ponovni zaposlitvi dali prednost predvsem tistim, ki so že bili zaposleni pri nas.«
Ali je že možno napovedati okvirno število delavcev, ki jih boste morali odpustiti?
»Zelo težko, pravzaprav ni
mogoče, kajti zadeve se iz dneva v dan spreminjajo, naročila namreč še vedno zelo nihajo. Lahko rečem le to, da bomo ob predvidenem obsegu naročil število zaposlenih vsekakor morali zmanjšati, vendar o konkretnih številkah enostavno ne morem govoriti, saj še sam ne vem, kakšna bo situacija naslednji dan, teden ali mesec. Vse je še zelo negotovo in zato tudi nepredvidljivo.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Hajdina • Šestnajsta seja občinskega sveta
Jim bo načrtovano zadolževanje uspelo oklestiti?
Hajdinski svetniki so se 4. februarja sestali na 16. redni seji. Razpravljali so o dvanajstih točkah dnevnega reda. Naknadno so na sejo uvrstili program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina, ki ga je predstavil Slavko Burjan.
V osrednji točki dnevnega reda pa so razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2009, ki je v tem trenutku določen v višini 4.075.000 evrov na prihodkovni ravni in 4.550.000 evrov na odhodkovni strani, pri čemer naj bi se v tem letu zadolžili kar za dobrih 514.000 evrov.
Prav zadolževanje pa svetnike občine Hajdina najbolj skrbi, zato so se v okviru sklepa o začetku javne razprave o predlogu proračuna za letos, ki bo trajala petnajst dni po objavi na spletni strani občine, zavzeli, da bodo predvideno zadolževanje zmanjšali v največji možni meri. Na vsa vprašanja, ki so jih imeli na 16. seji sveta k predlogu proračuna za leto 2009, bo župan Radoslav Simonič odgovoril kot pripravljavec gradiva na sejah posameznih občinskih odborov. Ta razprava naj bi jim tudi dala odgovore, kje in za koliko zmanjšati proračunske postavke, da bodo zadolževanje znižali na še znosen znesek. Občina Hajdina je pred velikimi investicijami, zato bo potrebno tudi veliko
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega februarja so v občini Hajdina pričeli javno razpravo o proračunu občine za leto 2009, ki bo trajala petnajst dni. V tem času naj bi našli tudi čarobno palico, kako zmanjšati načrtovano zadolževanje.
zadolževanje, saj je tudi projekte, ki se izvajajo v okviru regionalnega razvojnega programa, gre z odseke sekundarne kanalizacije, potrebno podpreti s 40-odstotnim sofinanciranjem. Nadaljeval se bo projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, občina bo morala sofinancirati tudi izgradnjo čistilne naprave na Ptuju. Tudi izgradnja vrtca bo zahtevala sofinanciranje, 41 odstotkov po-
trebnega denarja od 1,8 milijona evrov vredne investicije bo sicer zagotovila država. Po razpisu Ministrstva za šolstvo in šport v letu 2008 je občina Hajdina na področju predšolske vzgoje v okviru programa za sofinanciranje investicij v vrtce na prvem mestu.
Če bodo želeli spremljati velike investicije, se bodo morali odreči nekaterim malim. Zaradi prevelikega predvidenega zadolževanja
v predlogu odloka proračuna občine Hajdina za letos ga trije svetniki niso podprli, devet ga je sicer podprlo, vendar so tudi ti prepričani, da je potrebno znesek zadolževanja zmanjšati. Po potrebi se bodo odrekli tudi določenemu nadstandardu na nekaterih področjih. V razpravi na odborih, ki bo sledila javni razpravi, bodo tako podprli le tiste investicije, ki so sofinancirane, ki so prednostne in nujne. Hajdinski župan Radoslav Simonič je svetnike pozval, da sklepe občinskega sveta iz razprave o predlogu proračuna za letos dosledno upoštevajo tudi na razpravah v odborih, da ne bo dodatnih apetitov po investicijah. Da je bilo opozorilo na mestu, je pokazala že točka pobude in vprašanja, v kateri pa že ni bilo več besed o varčevanju in kleščenju stroškov glede na predlog, da bi v bodoče gradivo za seje sprejemali v elektronski obliki. Hajdinski svetniki v tem trenutku namreč na sejah še »poslujejo« brez računalnikov. Župan o tem nakupu še ne razmišlja.
MG
Hardek • Izobraževanje za gasilce
Za boljšo usposobljenost
V podravski regiji tačas potekajo izobraževanja za vodje enot oziroma nekdanje gasilske častnike. Izobraževanje je organizirano v Majšperku, na Ptuju in zaradi velikega interesa tudi na Ormoškem, v gasilskem domu PGD Hardek.
V gasilskem domu na Har-deku se te dni odvija gasilsko izobraževanje za vodje enot. Usposabljanje traja precej časa, in sicer od 16. januarja do 1. marca, ko morajo udeleženci pridobljeno znanje potrditi tudi na izpitu. Izobraže-
vanje vključuje tudi praktični del, ki pa se izvede v centru na Igu. Za izobraževanje se je prijavilo kar 53 gasilcev, ki prihajajo s področja vseh treh gasilskih zvez - Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Da so se lahko udeležili izo-
braževanja, so gasilci najprej morali opraviti sprejemni izpit, sedaj pa svoje znanje nadgrajujejo na področju organizacije, požarne preventive, zaščite in reševanja, vzgoje osebnosti gasilca, varnosti in zdravja pri delu, ocene
Gasilci treh gasilskih zvez - Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž - te zasnežene dni izkoriščajo za dodatno izobraževanje.
ogroženosti, radijskih zvez, elektrike, razvrščanja, informatike, gradbeništva, vozil in opreme, prve pomoči in gasilske taktike. »Usposobljeni in dodatno izobraženi gasilci so potencial za društva, s katerim pridobijo mlade, izobražene kadre, ki so seznanjeni z moderno tehniko, z novimi načini uporabe te tehnike, pravilnimi pristopi v primeru reševanja in pristopa do ponesrečencev. Večje število vodij enot omogoča lažje kadrovanje in pridobivanje novih članov, več jih je, boljša je konkurenca,« je prepričan Mirko Kosi, poveljnik PGD Hardek, društva, ki gosti izobraževanje.
Koliko vodij naj bi društvo imelo, sicer ni nikjer določeno, seveda pa je priporočljivo, da jih ima društvo v svojih vrstah čim več, saj vsako izobraževanje prinaša novo znanje in nove ideje v prostovoljna gasilska društva.
Stroške izobraževanja, ki niso mali, krijejo gasilske zveze.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan dr. Štefan Čelan 4. februarja pripravil sprejem za predsednike in poveljnike prostovoljnih gasilskih društev MO Ptuj. Ob tej priložnosti se jim je z občinskim priznanjem, pečatom Ptuja z likom sv. Jurija, zahvalil za njihovo nesebično pomoč in požrtvovalnost pri odpravljanju posledic lanskoletnega neurja s točo. Priznanja so prejela PGD Turnišče, Grajena, Podvinci, Spuhlja, Ptuj, Kicar, Velovlek in Pacinje. Šlo je za naravno nesrečo izjemnih razsežnosti in z velikimi posledicami, ki so od vseh, ki so jih pomagali odstranjevati, zahtevale najvišjo možno mero humanosti in prostovoljnosti. »To sta vrednoti, ki ju moramo gojiti,« je še posebej poudaril predsednik Štaba civilne zaščite MO Ptuj mag. Janez Merc. Ptujski gasilci pa so 4. februarja prejeli tudi 33 tisoč evrov za sanacijo svojega doma, ki jim jih je podarila Skupnost slovenskih občin.
MG
Dornava • Stare šole ni več
Foto: SM
Prejšnji teden je po dolgih letih bolj kot ne sameva-nja in propadanja pod gradbenimi stroji padla stara šola v Dornavi. Na njeni lokaciji bo zgrajen sodoben in menda prvi energijsko varčni večstanovanjski objekt, ki je dobil ime Vila pri lipi. V njem bo kupcem na voljo 16 stanovanj različnih velikosti. Sporušitvijo stare šole, ki res ni bila večprimerna za nič, še najmanj za obnovo, so se v Dornavi sicer strinjali vsi, z izgradnjo nove vile na njenem mestu pa ne. Nekateri bi namreč raje videli, če bi se na tej lokaciji uredil neke vrste občinski trg ali park, toda po večinskem mnenju občinskega sveta in župana je lokacijo bolje izkoristiti za stanovanja. Nova vila bo zgrajena na osnovi sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med gradbenim podjetjem Gradis Ptuj in Občino Dornava: slednja je kot partner morala priskrbeti vso potrebno dokumentacijo in seveda zemljišče, zgradba pa bo last podjetja, ki jo gradi. Občina bo v zamen o za parcelo in doku men tacijo postala lastnica dveh novih stanovanj, ki bodo kupcem na voljo predvidoma že do konca tega leta,
SM
Banovci • Spoznavali bodo vino in hrano
Foto: NS
Zavod za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino vsak ponedeljek in torek v tem mesecu prireja izobraževanje v spoznavanju vina in hrane za slušatelje, ki želijo ljubiteljsko pridobiti znanja na tem področju. Predavanja se odvijajo na pobudo kulturnega in izobraževalnega društva Kelih, ki ga je z namenom promocije prleških vin in kulture pitja ustanovila nekdanja vinska kraljica Slovenije Tjaša Kos. V posebnih prostorih termalnega kopališča Banovci 32-urni izobraževalni program spremlja okoli 30 udeležencev. Na tokratnem izpopolnjevanju se izobražujejo ljubiteljski sommelierji. Slušatelji bodo spoznavali vina in jedi ter njihovo kakovostno spajanje. Strokovnjaki - Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Srečko Koklič, Dejan Baier, Janez Verboten in Zdenko Rajher, bodo govorili o slovenskih in tujih vinih, o njihovem pokušanju, postrežbi in enogastro-nomiji ter vinorodnih deželah.
NŠ
Ptuj • Seja Dijaškega parlamenta
Cesa si želijo dijaki v Mladinski hiši
Ptujski Dijaški parlament, ki je začel delovati v preteklem letu, se je konec januarja sešel na prvi redni seji. Beseda je tekla o položaju dijakov, subvencionirani prehrani in prihajajočih informativnih dnevih, največ pozornosti pa so namenili projektu Mladinske hiše na Ptuju.
Dijaški parlament, ki je bil ustanovljen pod okriljem dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov, povezuje vse ptujske srednje šole in njene dijaške skupnosti. »Delujemo z namenom, da bi povezovali ptujske dijake,« je uvodoma pojasnil Kristjan Pesek, predsednik Dijaškega parlamenta Ptuj.
Sicer pa se je prva letošnja seja mladih parlamentarcev začela s pomembno temo -predstavitvijo projekta, za katerega si mladi prizadevajo že več let: Mladinske hiše. Pesek je uvodoma predstavil rezultate ankete o Mladinski hiši na Ptuju, ki bo v prostorih današnjega kina. Ta je pokazala, da je interes med dijaki, ki jim bo omenjeni objekt v največji meri tudi namenjen, zelo velik. Sodeč po rezultatih dijaki na Ptuju najbolj pogrešajo primeren prostor za druženje in tematske zabave, večji kino, visoko na lestvici pa je tudi Mc Donald's restavracija. V Mladinski hiši si želijo prostore, kjer bi lahko preživljali prosti čas, prednjačijo pa pikado, biljard, kotiček za ume-
tniško udejstvovanje, tečaji, filmski večeri, bralna kavarna in kartanje. Zanimivo je tudi, da je velika večina anketiranih odgovorila, da ni vsebine, ki si je v Mladinski hiši izrecno ne želijo. Nekaj jih je sicer bilo mnenja, da so predavanja v tem prostoru nepotrebna in da ne želijo, da se izvajajo plačljive vsebine.
Sicer pa je člane Dijaškega parlamenta s projektom Mladinske hiše seznanil tudi Robert Križanič, predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj. Pojasnil je, da so sredstva za dokumentacijo, potrebno za izgradnjo, že zagotovljena. Kot je dejal, bo v roku približno dveh tednov sestavljen koncept delovanja omenjenega objekta, mlade pa je pozval, da prispevajo čim več idej. »Vi ste generacija, ki ji bo ta prostor v največji meri tudi namenjen, zato je prav, da poveste, kaj pričakujete,« je dijakom pojasnil Križanič. Ob tem je dodal, da je zelo pomembno, da MO Ptuj projekt Mladinske hiše podpira. »Sedaj moramo mi pokazati pripravljenost in
Kristjan Pesek, Andrej Čuš, Robert Križanič in Aleš Meglič
delati na tem, da se stvari izpeljejo do konca,« je prepričan Križanič. Po optimističnem scenariju bi lahko začetek obnovitvenih del pričakovali že letos, otvoritev približno tisoč kvadratnih metrov velike Mladinske hiše pa prihodnje leto.
Pomisleki dijakov so leteli predvsem na to, ali bo MO Ptuj kot upravljavec objekta skrbela tudi za vsebino in vodenje projektov. Po zagotovilu predsednika Mladinskega sveta MO Ptuj bodo o vsebini odločali tisti, ki jim bo ta projekt
namenjen: mladi.
Kako bodo dejansko urejeni prostori, zaenkrat še ni znano, jasno je le, da kino dvorana, ki je bila pred kratkim tudi obnovljena, ostaja. »Ambicija pa je, da se čez nekaj let kupi tudi sosednji objekt,« je še pojasnil
Križanič.
Projekt ptujske Mladinske hiše pa je pozdravil tudi predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS), sicer Ptuj-čan, Andrej Čuš. Kot je dejal, se bo tudi sam zavzemal za to, da bodo mladi sami odločali o tem, kakšne vsebine bo Mladinska hiša ponujala. »Prepričan sem, da sami najbolj vemo, kaj bi ta prostor moral vsebovati,« je pojasnil Čuš, ki je na seji v nekaj stavkih predstavil tudi položaj dijakov v Sloveniji.
Kot je dejal, je še vedno veliko težav na področju subvencioniranja tople malice, saj da nimajo vsi dijaki zagotovljenih enakih pogojev. Ravno zaradi tega je DOS ustanovil tudi posebno komisijo, ki spremlja, ali se zakon izvaja dosledno. Kot tretji v Evropi so sprejeli tudi Deklaracijo o dijakovih pravicah, pred kratkim pa so se ostro postavili tudi zoper pobude ravnateljskega združenja, da se ravnateljem po desetih letih opravljenega dela omogoči trajni mandat.
Dženana Bečirovič
Dornava • Pokači in orači orali do jutra
Okič • Priprave na pust
Prva brazda odlično uspela Kozji in ovčji korant
V noči s torka na sredo, točno opolnoči, ni bilo glasno le v Markovcih in Spuhlji, ampak je bila glasna, pokajoča in rožljajoča tudi cela Dornava od Mezgovcev naprej. Sekcija dornavskih oračev je namreč s pesmijo, zvonjenjem in pokanjem bičev oznanila začetek pustnega časa, orači pa so simbolično zaorali prvo brazdo, ki naj bi ponazarjala dobro letino.
Pravzaprav oranje prve brazde, kot so svojo akcijo tudi uradno poimenovali, sploh ni bilo tako zelo simbolično, saj je gosto sneženje že lepo prekrilo sicer splužene ceste in tako so orači s številnim spremstvom lahko čisto zares orali prvo brazdo - v sneg.
Ampak gosto sneženje ni prav nič škodilo ne izjemno dobri volji številnih oračev, po-kačev in spremstva, ne množici udeležencev dejanja »prve brazde«, saj se je na poti od Mezgovcev do občinske stavbe v centru Dornave vkoloni nabralo veliko število dobrovoljnežev, ki so s
pesmijo in glasbeno spremljavo ter občasnimi mojstrovinami pokačev z glasnimi biči prebudili še tiste zaspance, ki jih ni bilo na dornavske ulice.
Sprevod se je tako na poti kar nekajkrat ustavil in postajal vedno številčnejši, osrednje dejanje pa se je nato zgodilo pred občinsko stavbo, ko je ura že krepko prekoračila eno zjutraj. Tam je orače in pokače sprejel dornavski župan in se v skladu s pustno tradicijo odpovedal županovanju za čas pusta ter to simbolično pokazal s predajo občinskega ključa. Slovesnemu dejanju je prisostvoval tudi leto-
S torkovim »nočnim skokom« kurentov se je v našem okolju tudi zares začel pustni čas. Med zanimivejšimi etnografskimi pustnimi liki sta gotovo tudi lika zajčjega in kozjega koranta, ki prihajata iz srčike haloškega gričevja; dandanes za ohranitev teh dveh tradicionalnih mask skrbi etnografsko društvo (ED) Orači iz kraja Okič na meji med cirkulansko in videmsko občino.
šnji princ karnevala Vegan Tur-niški plemeniti Thurn.
Kako bodo orači vodili občino, ki jo zadnje čase kar naprej pretresajo bolj ali manj resne afere, do torka, 24. februarja, je težko napovedati, Miroslav Slodnjak s sekcije oračev pa napoveduje, da veselim ljudem dobre volje nikakor ne bo hudega.
To je bilo vsekakor dokazljivo in dokazano že prvo noč, saj ni bilo malo tistih ki so s polnočne »prve brazde« zjutraj direktno izpred občine odšli na »oranje« na svoja delovna mesta...
SM
Sekcija dornavskih oračev s pokači je ob številnem spremstvu domačinov odlično zaorala prvo brazdo in z njo napovedala začetek letošnjega pustnega časa tudi v Dornavi.
Tudi letos so se v zadnjih dnevih pred začetkom vladavine pusta v Okiču dobro pripravili na pustne pohode svoje skupine. Za obnovo mask, predvsem korantovih kap, je poskrbel Benjamin Vidovič, ki je tudi povedal: »Naša skupina Oračev obiskuje predvsem okoliške domačije in jim simbolično zaorje brazdo za debelo repo. V skupini morajo biti najmanj trije ku-jeki, lahko jih je tudi več, baba, dva pokača in trije koranti, od katerih je eden plužar.«
Društvo je sicer s svojo dejavnostjo oživljanja starih, tradicionalnih šem in fašenka začelo že pred 15 leti, kasneje se je tudi uradno registriralo in si uredilo svoje prostore v stari haloški cimprači v Okiču, ki jo je lepo obnovilo. Tam so čez leto shranjene tudi vse koran-tije, dokler ponovno ne napoči čas, ko jih stari in mladi člani društva nadenejo nase. Poglavitna aktivnost društva je namreč namenjena prav pripravi in izvedbi haloškega fašenka s ciljem, da se ohranijo značilne maske, oblačila, pustni liki in dogajanja ter običaji v pustnem času.
Prav zajčji in kozji korant sta največji krajevni posebnosti, ki ju je ED uspelo ohraniti vse do danes, sicer pa so se s svojo skupino doslej predstavili že na veliko karnevalih po Sloveniji in sosednji Hrvaški.
Ob fašenku, ki mu je vsako leto namenjena osrednja pozornost članov, pa se v društvu trudijo tudi za ohranitev nekaterih drugih šeg, kot je tradicionalno martinovanje, kurjenje
kresa, pokanje na »vuzenci« in prvomajsko pokanje, pripravijo pa tudi pohod po Halozah in vsakoletno ročno košnjo trave na strmih travnikih.
SM
Benjamin Vidovič je letos v predpustnem času opravil redni letni »servis« kap zajčjega in kozjega koranta.
Foto: DB
Foto: SM
Videm • Križi in težave prostorskega plana
Kmetijsko ministrstvo se upira soglasju
Tudi občina Videm, tako kot vse druge občine, že hudo dolgo čaka na državno potrditev svojih prostorskih planov, ki naj bi se končno zgodila letos poleti. Šele takrat naj bi bilo dokončno potrjeno in znano, kje in kaj bodo v posameznih občinah lahko gradili.
V Vidmu so med večjimi sklopi prostorskega plana predvsem tri zadeve: prva je izgradnja doma upokojencev, opredelitev stanovanjske cone v Pobrežju ter potrditev in ureditev obrtne cone.
»Gre za tri povezane zadeve, ki se bodo uresničevale hkrati, takoj po državni potrditvi plana. Lokacija za predviden dom upokojencev je znana, v centru Vidma, odkup zemljišča in sama gradnja sta v rokah investitorja, torej ptujskega doma upokojencev, občina pa bo poskrbela za namembnost zemljišča in ustrezno komunalno infrastrukturo. Načelni dogovor z vodstvom doma upokojencev Ptuj velja, vsi skupaj pa čakamo na potrditev omenjenega prostorskega plana,« je najprej povedal župan Friderik Bračič, ki ga veliko bolj kot prihodnost tega objekta skrbi obrtna cona.
Slednja je umeščena na lokaciji sedanje gramoznice, med bodočo avtocesto in priključkom nanjo, kar je tudi najbolj optimalna lokacija za tovrstno
V ponedeljek so se delničarji družbe Jeruzalem Ormož VVS sestali na 15. redni skupščini družbe Jeruzalem Ormož VVS, na kateri so bili prisotni predstavniki 97,26 odstotka vseh delnic družbe. Lastniki so soglasno sprejeli sklep o odpoklicu članov nadzornega sveta, imenovanega s strani lastnikov kapitala, istočasno pa sprejeli sklep o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Novi nadzorni svet družbe poleg predstavnikov zaposlenih - Stanka Plemeniča in Roberta Žganca, ki sta bila v NS že doslej, sestavljajo še Majda Lukner, direktorica Kmetij-
V podjetju Jeruzalem
Župan občine Videm Friderik I našel pot za umestitev obrtne ce; sicer pa za obdobje po zakl napoveduje med drugim tudi nega centra v občini.
dejavnost. Težavo pa predstavlja kmetijsko ministrstvo: »Z okoljskim ministrstvom smo že dosegli načelno soglasje in kompromis, da se cona umesti v to območje, pač zaenkrat na bolj omejenem območju dobrih šestih hektarjev, čeprav smo v občini želeli in načrtovali večjo cono. Občina je že lastnik tega zemljišča, bi pa s
ske zadruge Ormož, Davorin Lesjak, direktor podjetja IGD Holermuos, Janko Puklavec iz Ljubljane, ki deluje kot pooblaščenec svojega brata, podjetnika Vladimirja Puklavca iz Nemčije, ter Božidar Kuharič iz Murske Sobote. V naslednjih dneh bodo novi člani NS med imenovanimi izbrali tudi predsednika.
Po skupščini se je sestal ta novi nadzorni svet, ki je iz krivdnih razlogov odpoklical predsednika uprave Ivana Serca in člana uprave Antona Šalamona. Za novega predsednika uprave je, za dobo treh mesecev, imenoval Silva Žižka. Primopredaja
prišlo do velikih sprememb.
;ič pravi, da bo tako ali drugače e na lokaciji sedanje gramozni-:u izgradnje vodovoda v Halozah itev modernega športno-kultur-
potrditvijo morebiti večjega območja za cono nekaj še dokupili. Vendar se vse skupaj zaustavlja na kmetijskem ministrstvu, kjer se naslanjajo na nekdanjo usmeritev, da se bo po črpanju gramoza gramoznica ponovno preuredila v kmetijsko zemljišče, kar pa zaradi hude degradacije dandanes sploh ni možno. Tako so
poslov naj bi potekala v torek, vendar v sredo zjutraj Ivan Se-rec še vedno ni prejel nobenih dokumentov, na podlagi katerih bi lahko komentiral svojo razrešitev, kot je povedal.
Povsem brez zapletov pa opisan potek dogodkov tudi ni bil. Minuli petek je takratni predsednik uprave Ivan Serec namreč preklical za v ponedeljek, 2. 2., sklicano skupščino, ker menda naj večinski lastnik ne bi dobil vabila. Vendar so ga iz Kmetijske zadruge Ormož obvestili, da so oni medtem postali večinski, 62,5-odstotni lastnik podjetja in da zahtevajo sklic skupščine. Ko so se lastniki v ponedeljek vseeno zbrali v poslovnih prostorih podjetja Jeruzalem Ormož VVS, so jih pričakala zaklenjena vrata sejne sobe in so zato morali poiskati drug prostor, da so lahko izvedli skupščino.
Zadruga večinski lastnik Kleti
Kot je povedala Amalija Lukner, so se v Kmetijski zadrugi Ormož odločili odkupiti delnice Kleti. Z Zadružno zvezo Slovenije, ki je potem delnice prenesla na Holding Jeruzalem, so imeli namreč opcijsko pogodbo, ki jim je zagotavlja-
pogajanja okoli tega še vedno v teku in upamo, da nam bo uspelo kmetijsko ministrstvo vendarle prepričati, da kmetijsko zemljišče med priključkom in avtocesto sploh ni smi-
la, da do 2012 lahko odkupijo delnice po isti ceni, kot so jih prodali. Kupci so jim menda kar 300.000 evrov kupnine dolgovali še od aprila 2007. Odkup delnic Kleti so jim pogojevali s ponovnim nakupom zgradbe na Ptujski 12, ki jo je tako zadruga hočeš nočeš morala kupiti nazaj, če je želela pred 2012 priti do delnic Kleti. Na vprašanje, s čim je domnevno obubožana zadruga kupila delnice, je Luknerjeva povedala, da so najeli kredit pri dveh podjetjih. O nadaljnji usodi Kleti je še povedala, da si zadruga namerava zadržati vsaj 12,3-odstotni delež delnic, ostale pa bo prodala najboljšemu ponudniku. V igri so menda vsaj trije dokaj resni kupci. Prodali pa bodo tistemu, ki bo ponudil najboljšo ceno in ki bo izpolnjeval vsaj osnovne tri izmed njihovih zahtev. Z novim lastnikom želi zadruga skleniti dolgoročno pogodbo o odkupu grozdja svojih zadružnikov v višini okrog 2 milijona kilogramov grozdja. Novi lastnik pa naj bi se moral zavezati tudi, da bo bistveno povečal odkupne cene grozdja. Povprečne cene ne bi smele biti nižje od 50 centov za kilogram grozdja z 80 Oe, je še povedala Lukner-jeva.
Viki Klemenčič Ivanuša
selno. V nasprotnem primeru bo pač treba predvideno obrtno cono umestiti v sam državni prostorski načrt izgradnje avtoceste. Dejstvo je, da to zemljišče nikakor več ne more biti prvovrstno kmetijsko zemljišče, v praksi nikakor ne, morda samo na papirju ... «
Stanovanjska cona v vi-demski občini je predvidena v Pobrežju, kjer naj bi se gradile vrstne hiše. Zemljišče v izmeri dobrega hektarja je po besedah župana že odkupljeno, investitor, ki naj bi gradil od 12 do 14 vrstnih hiš, pa je županu, kot pravi, zaenkrat neznan.
V prihodnosti moderen športno-kulturni center
V srednjeročni prihodnosti, predvidoma leta 2011, pa naj bi Videm dobil tudi izjemno moderen športno-kulturni center: »Res je, da planiramo že vnaprej in pripravljena je tudi že idejna zasnova za ta center. V osnovi naj bi pokriti kompleks meril okoli 3300 kvadratnih metrov, vključeval pa bo veliko športno dvorano s 500 do 800 sedeži, v istem kompleksu naj bi bila posebej urejena še kulturna dvorana z 266 sedeži v obliki amfitea-tra, vsi potrebni spremljevalni prostori in tudi nekaj poslovnih prostorov za npr. trgovine, bare ipd. Predvidena lokacija je na sedanjem parkirišču ob pokopališču in v sklopu ureditev tega centra naj bi se uredila še večja parkirna površina, namenjena tako športno-kul-turnemu centru kot pokopališču,« pravi župan Bračič.
Idejni načrt o večjem centru je bil občinskemu svetu že predstavljen, verjetno je, da bo doživel še kakšne korekcije, sicer pa je ocena vrednosti izgradnje okoli 3,3 milijona evrov. »Gre seveda za večji finančni zalogaj, zato te izgradnje ne načrtujemo že v tem ali naslednjem letu, saj je denar občinskega proračuna
sedaj vezan predvsem na dokončanje izgradnje vodovoda, na poplačilo kratkoročnega kredita, ki ga bomo najeli, v prihodnjih letih pa bi se ob izgradnji sekundarnega in primarnega kanalizacijskega voda v središčnem delu občine lahko resno lotili tudi izgradnje tega centra, ki ga občina še kako potrebuje, saj nimamo niti primerne kulturne, niti primerne športne dvorane. Je pa seveda prav, da o takšnih objektih razmišljamo že prej in pripravimo vso potrebno dokumentacijo,« še pojasnjuje župan.
Jeseni zaključek gradnje vodovoda v Halozah
Uspešno pa so v Vidmu zaključili izgradnjo sekundarnega voda vodovoda v Halozah.
»Skupno se je zgradilo 17 kilometrov sekundarnega voda, ki je zahteval preko 1,1 milijona evrov, pri čemer smo 60 % pridobili iz uspešne kandidature na regionalne razvojne pobude, razliko pa smo poravnali iz občinskega proračuna. Izvajalec je bilo podjetje Nizke gradnje.
Trenutno pa je odprt razpis za izvajalca primarnega voda, ki se bo zaključil konec februarja, in če ne bo zapletov okoli izbire najugodnejšega izvajalca, se bodo dela lahko začela takoj po zakonitem roku za pritožbe, torej že v začetku aprila. Sredstva za izgradnjo zagotavljata tako država kot kohezijski skladi in deloma občina. Hkrati se bo urejal tudi primarni vod za občino Majšperk, naš del izgradnje pa je ocenjen na dobra dva milijona evrov za ureditev okoli 23 kilometrov primarnega voda s potrebnimi prečrpalnicami in vodohranom vred za teh preostalih 110 gospodinjstev,« še pravi župan Bračič in napoveduje, da bo voda iz pip še v zadnjem haloškem gospodinjstvu pritekla letos jeseni.
SM
Ormož • Sprememba v podjetju Jeruzalem Ormož VVS
Delnice spet v rokah zadruge
Od začetka lanskega poletja se v Kmetijski zadrugi Ormož in podjetju Jeruzalem Ormož VVS, ki sta kapitalsko in kadrovsko prepletena, hkrati pa tudi v soodvisnosti, saj člani zadruge zagotavljajo pomemben delež grozdja za ormoško Klet, vrstijo bolj ali manj pretresljivi dogodki. Po menjavah lastništva, kadrovskih rošadah in ovadbah se zdi, da se je začel epilog te zgodbe in bosta podjetji morda začeli delovati v bolj mirnih razmerah.
Foto: vki
Ptuj • Tiskovna konferenca Območne službe Zavoda za zaposlovanje
Poudarek na deficitarnih poklicih, ki jih trg dela potrebuje
Tiskovna konferenca ptujske Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je 29. januarja potekala v prostorih Hiše informacij, kjer od nedavnega poteka sodelovanje s Štajersko gospodarsko zbornico. Z Območne službe je sodelovala direktorica mag. Vlasta Stojak, s Štajerske gospodarske zbornice pa direktorica mag. Aleksandra Podgornik. Predstavili sta aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanju na območju Območne službe Ptuj ter prve ukrepe in načrte za leto 2009 ter sodelovanje s Štajersko gospodarsko zbornico.
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je mag. Vlasta Stojak predstavila aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanju na območju Območne službe Ptuj in prve ukrepe ter načrte za leto 2009, direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik pa sodelovanje z Območno službo.
V zadnjih treh letih se je na območju UE Ptuj in Ormož povečevalo število delovno aktivnih prebivalcev, hkrati pa zmanjševalo število brezposelnih oseb. Konec novembra lani je bila stopnja brezposelnosti na območju Območne službe Ptuj 7,5-od-stotna, v Sloveniji 6,7-odsto-tna. V evidenco brezposelnih se je lani na Ptuju in Ormožu prijavilo nekaj nad 4200 brezposelnih oseb, odjavilo pa 4576. Odliv je bil večji od priliva, zato se je število brezposelnih tudi zmanjšalo. Največ se jih je prijavilo po izteku dela za določen čas, teh je bilo več kot polovica. Od odjavljenih se jih je tudi slaba polovica zaposlila, skoraj 2500. Priložnosti so bile tako za tiste, ki stopajo na podjetniško pot, kot tudi za tiste, ki so težje zaposljivi. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje se je lani na Ptujskem in Ormoškem na novo zaposlilo čez 7100 oseb. V novembru lani, je povedala mag. Vlasta Stojak, so na območju Ptuja že opazili povečano število prijav brezposelnih glede na november leta 2007. V decembru pa so se s povečanim številom prijav srečali že v obeh uradih, tako na Ptuju kot v Ormožu. Na Ptuju je bilo glede na december 2007 prijavljenih več kot 140 ljudi, v Ormožu pa 24. Do 28. januarja 2009 se je na novo v evidenco brezposelnih oseb na Ptuju prijavilo 236, v Ormožu pa 182 oseb. Med njimi je največ takih, ki so bili zaposleni za določen čas. Skupaj pa je bilo v evidenco brezposelnih na območju urada za delo Ptuj in Ormož vpisanih že čez 3500 oseb. V enem mesecu se je število brezposelnih povečalo kar za 461.
Leta 2001 je bila na območju Ptuja 17-odsotna brezposelnost, konec leta 2008 pa je znašala 7,3 odstotka. V UE Ptuj je bilo konec leta 2008 2531 brezposelnih. V osmih letih se je število delovno aktivnih prebivalcev povečalo za več kot 3000. Potrebe po delavcih so se v zadnjih dveh letih povečale, hkrati pa so v Območni službi Ptuj ugotavljali izreden deficit določenih poklicev. To pa je imelo za posledico tudi občuten porast delovnih dovoljenj, saj so morali ustrezne kadre v večjem deležu kot v prejšnjih letih iskati zunaj Slovenije. Skupaj je bilo izda-
nih 1750 delovnih dovoljenj ali za 114,7 odstotka več kot v letu 2007. V osmih letih se je brezposelnost v Ormožu s 16 odstotkov znižala na 7,5 odstotka. Konec leta 2008 je bila med brezposelnimi več kot polovica žensk, zmanjšal pa se je delež mlajših nezaposlenih, delež nezaposlenih nad 50 let pa povečal, delež dolgotrajno brezposelnih in tistih brez izobrazbe pa ostaja na enaki ravni kot v prejšnjem obdobju. Mlajši, zdravi, s poklici se zaposlujejo hitreje kot starejši, bolni in brez poklica. V evidencah zavoda ostajajo še vedno tudi tisti z družboslovnimi poklici in tisti, ki so manj mobilni ter iščejo zaposlitev bliže domu. Povprečni čas brezposelnosti na območju Območne službe Ptuj znaša eno leto in sedem mesecev ter je za pet mesecev krajši kot v Sloveniji. Priložnosti za zaposlitev so, če so brezposelne osebe dovolj aktivne, tudi dobijo kakšno priložnost, čeprav za krajši čas. Delodajalci so v letu 2008 v več kot polovici primerov iskali delavce s IV. stopnjo izobrazbe v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti, gostinstvu, storitvah, trgovini, prevozništvu. V gradbeništvu in predelovalni dejavnosti so veliko povpraševali tudi po nekvalificiranih delavcih. Manj je bilo povpraševanja po V. stopnji izobrazbe, po VI. in VII. stopnji pa so delodajalci povpraševali le v sedmih odstotkih, ker je tudi teh delovnih mest manj. Konec decembra lani so potrebe po delavcih padle za eno tretjino mesečnega povprečja. Skupaj so lani delodajalci prijavili 12101 potrebo po delavcih oziroma 12,1 odstotka več kot v letu 2007.
V aktivno politiko zaposlovanja se je lani vključilo skoraj dva tisoč brezposelnih oseb, največ v razne skupinske oblike, delavnice, klube za iskanje zaposlitve, delavnice motiviranja, informiranja in pomoči za uspešen nastop na trgu dela. Ugotovitve kažejo, da če se ljudje poslužujejo teh delavnic pred zaposlitvijo ali izobraževanjem, se hitreje in lažje vključujejo v trg dela. V delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu se jih je vključilo blizu 500, veliko pa je bilo tudi vključitev v javna dela, 174, precej pa je bilo zaposlovanja s subvencijami in vključitev v samozaposlitev, skupaj 222
oseb. Čez šest tisoč obiskov pa so zabeležili v Centru informiranja in poklicnega svetovanja. Hiša že peto leto živi z novimi programi in trajnimi obiski. Dodatna storitev Hiše informacij pa je od lanskega leta tudi točka vseži-vljenjskega učenja z Ljudsko univerzo Ptuj, kjer je možno na računalniku individualno pridobivati določene veščine, učenje računalništva, učenje tujih jezikov. Povezujejo se tudi z vsemi info točkami v občinah, vsako sredo pa je v Hiši informacij tudi svetovalka za iskanje dela v EU.
Hiter odziv na povečano število brezposelnih
Po nekih podatkih naj bi se število brezposelnih povečalo za tretjino, vendar brezposelnost naj ne bi presegla števila iz leta 2005, ko je bilo v evidenci 4467 brezposelnih oseb. V Območni službi Ptuj so se zelo hitro odzvali na povečan priliv v evidenco brezposelnih. Brezposelnim želijo v najkrajšem času zagotoviti potrebne informacije in pravice, saj je potrebno najprej zagotoviti denar, zavarovanja, status. Povečali so število skupinskih oblik dela pomoči brezposelnim osebam, ki se prijavljajo. V prejšnjem tednu je začela delati tudi Svetovalnica za uspešen
nastop na trgu dela. Gre za trimesečno svetovalno obliko, ki je prilagojena posameznikom. S svetovalnico bodo nagradili svetovalno delo na Uradu za delo Ptuj z novimi svetovalci in več svetovanja, da bodo brezposelni hitreje našli svoj poklicni cilj in novo pot. Nadaljevali pa bodo tudi z drugimi skupinskimi oblikami, ki so jih izvajali že lani, in več skupinskih oblik pod imenom Zaposlitveni kotiček. V drugi polovici januarja pa ponovno beležijo povečan obseg potreb po delavcih. Delodajalci iščejo mesarje, ključavničarje, oblikovalce kovin, strugarje, varilce, strojne mehanike, avtomehanike, zidarje, monterje, voznike, natakarje, kuharje, šivilje, frizerje, prodajalce, ekonomske tehnike, zdravnike, inženirje gradbeništva, diplomirane inženirje konfekcijske tehnologije. Dva ukrepa so že pričeli izvajati, delovni preizkus in usposabljanje na delovnem mestu. Brezposelne osebe vključujejo tudi v krajše oblike usposabljanja in izobraževanja nacionalne poklicne kvalifikacije za že dogovorjena delovna mesta. Odprti pa so tudi programi formalnega izobraževanja. Poudarek je na deficitarnih poklicih, ki jih trg dela potrebuje. Financirali bodo programe za zaposlovanje in izobraževanje v teh poklicih. Spodbujajo tudi samozaposlovanje. Za delo-
dajalce je aktualen tudi zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, s katerim se želi preprečiti nova odpuščanja delavcev, ki so še zaposleni. Večjih prilivov brezposelnih v zadnjih dveh tednih niso beležili. Če pa se bodo začela odpuščanja iz poslovnih razlogov, ki pa so povezana z odpovednimi roki, je nov val pričakovati spomladi. Izredno težko je v tem trenutku napovedovati, kaj se bo zgodilo, saj so delodajalci s tovrstnimi informacijami zelo skopi. Predvsem pa bodo v letu 2009 poskušali brezposelne motivirati za poklice, po katerih bodo povpraševali delodajalci, zato toliko skupinskih oblik, moti-viranja, priprave na novo pot, poudarja mag. Vlasta Stojak glede na to, da se ljudje najtežje odločijo, da bodo zamenjali svoje dosedanje delo z drugim, takšnim, za katerega bodo dobili zaposlitev.
Aktivnosti za podjetja in druge zainteresirane
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je
predstavila aktivnosti zbornice in partnerstvo, ki so ga sklenili v letošnjem letu z Območno službo Zavoda RS Ptuj v Hiši informacij na Ptuju z odprtjem info pisarne. Štajer-
ska gospodarska zbornica, ki želi postati nosilec razvoja v Podravju in povezovalka gospodarstva, znanosti in kulture, je bila ustanovljena junija leta 2007. Njene aktivnosti v veliki meri izhajajo iz njenega poslanstva, želijo povezovati podjetja, ki imajo ugled v regiji in širše ter se aktivno vključevati v oblikovanje poslovnega okolja na različnih ravneh. Gre za aktivnosti zastopanja in svetovanja, približevanje storitev članom, svetovalne in druge storitve. V letu 2009 bodo zaživeli tudi regijski sveti, v okviru katerih naj bi se podjetja v okviru svojih dejavnosti in ciljev povezovala, aktivno pa naj bi se ukvarjali tudi z določeno tematiko. Tudi preko gospodarskih dogodkov želijo vplivati na razvoj regije, med te sodi tudi najnovejši odmevni dogodek o razvojnih priložnostih štajerskega gospodarstva v času recesije, na katerem je sodeloval tudi minister dr. Matej Lahovnik. Eden od ciljev Štajerske gospodarske zbornice pa je tudi približevanje storitev članom. V okviru tega so 14. januarja na Ptuju v Hiši informacij odprli info pisarno in se tudi obvezali, da bodo mesečno izvajali zanimive dogodke v obliki seminarjev, informativnih delavnic. Vsako sredo pa bodo med 13. in 15. uro svetovali, podjetjem v Spodnjem Podravju bodo ponudili svetovanje in koristne informacije, ki jih le-ta nujno potrebujejo za uspešno delovanje. Svetujejo na finančno-davčnem področju, delovno-pravni zakonodaji, varstvu pri delu, pravnem področju. Imajo pa tudi izkušeno svetovalko s področja koriščenja EU-sredstev. Leto 2009 je EU proglasilo za leto ustvarjalnosti in inovacij. Ni slučajno, da sovpada z gospodarsko krizo. S kreativnostjo in inovativ-nostjo je mogoče spodbuditi razvoj podjetij, s tem pa tudi povečati dodano vrednost. Štajerska gospodarska zbornica pripravlja veliko delavnic in seminarjev, obenem pa se vključuje v mednarodne projekte. Vključili naj bi se vsi, ki potrebujejo dodatno znanje. Ob podjetjih naj bi se vključevali tudi ljudje, ki so izgubili zaposlitev. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS vidijo priložnosti tako za podjetja kot za druge zainteresirane.
Ptuj • Dvajset let razstave Dobrote slovenskih kmetij
Dobrote s kmetij -velika tržna možnost
V Slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vedno pomembnejše področje, razvijanje izdelkov in prodaja le-teh v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa predstavlja eno od tržnih možnosti.
»Kakovost izdelkov, ki se potrjuje na ocenjevanjih dobrot, je v veliko pomoč slovenskim kmetijam. Da bi nagrajene dobrote ostale prepoznavne v celotnem slovenskem prostoru skozi vse leto, smo organizatorji razstave razvili znamke kakovosti v obliki nalepk, s katerimi lahko kmetije označijo svoje dobrote. Namen takega označevanja je povečati prodajo in promocijo dobrot,« je sredi priprav na 20. jubilejno razstavo Dobrote slovenskih kmetij povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič. Na razstavi lahko sodelujejo le kmetije, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev Slovenije. Ta zahteva je pri letošnjih pogojih za sodelovanje dodana, v prejšnjih letih so sodelovale tudi kmetije, ki niso bile vpisane v ta register.
Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 22. do 25. maja v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Na njej bodo s svojimi izdelki sodelovale slovenske kmetije in kmetije iz zamejstva. Pričakujejo, da bodo v ocenjevanje prijavile čez tisoč izdelkov v okviru trinajstih skupin. Razpis za prijavo je v teku, bolj ali manj je enak lanskemu, razlikuje se le v nekih detajlih; k prijavi pa bodo organizatorji pozvali tudi s posebnimi pismi, ki jih bodo do sedaj sodelujoče kmetije prejele te dni.
Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, so dorekli tudi že nekatere spremljajoče prireditve. Pred Mestno hišo na Ptuju se bo 23. maja
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij: »V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vedno pomembnejše področje. Razvijanje izdelkov in prodaja le-teh v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa predstavlja eno od tržnih možnosti.«
odvijal praznik sira v izvedbi malih predelovalcev mleka na kmetijah Slovenije, 23. maja pa bo na Ptuju tudi praznik folklore - folklorna skupina Bolnišnice Ptuj in JSKD Ptuj bosta izvedla folk fest z udeležbo domačih in tujih skupin, Radio Ptuj pa tudi javno radijsko oddajo, ki bo v nedeljo, 24. maja, ob 15. uri. Tudi letos bodo pripravili tržnico v Ljubljani, ki je ena od promocijskih aktivnosti razstave. Izvajajo jo v sklopu prireditev Podeželje v mestu, načrtujejo pa, da bodo izvedli dve: eno v aprilu, drugo v maju. Promocijska prodaja dobrot slovenskih kmetij pa že nekaj let zapored poteka tudi v Mercatorjevih centrih po Sloveniji. S tem želijo še povečati zanimanje za nakup izdelkov slovenskih kmetij.
O sodelovanju na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij se pogovarjajo tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije. Kot pravi Peter Pribožič, je to morda že zametek ocenjevanja medu na razstavi, seveda tistega, ki ga pridelujejo na kmetijah. Podrobneje pa naj bi se na 20. razstavi letos predstavila celjska pokrajina, torej območje, ki ga s svojim delovanjem pokriva KGZ Celje. V okviru tradicionalnega posveta, ki spremlja vsakoletno razstavo, pa bodo govorili o novem zakonu o kmetijstvu, v katerega je vnesena dikcija Dobrote z naših kmetij. Želja je, da bi se čim prej razvila zaščita teh izdelkov in skupna prodaja. V tem trenutku je tako, da skupina med 50 in 60 kmetij že sodeluje pri skupni prodaji v Mercatorjevih
Foto: Črtomir Goznik
centrih po Sloveniji, s tem pa pridobiva tudi blagovna znamka.
Letošnja razstava naj bi tudi zaradi tega, ker je jubilejna, dvajseta, bolj kot kdaj-koli poprej odmevala v širšem slovenskem prostoru, saj je želja, da bi jo obiskal tudi slovenski politični vrh, ki lani zaradi predsednikova-nja Slovenije svetu EU za to ni imel časa. V lokalnem političnem okolju pa ima tako ali tako že podporo od vsega začetka - od prve razstave v letu 1990, ki je nastala na pobudo Turističnega društva Ptuj. Razstava je vključena v letni koledar mestnih prireditev. K sodelovanju so že takrat pristopili Občina Ptuj in Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, Kmetijska svetovalna služba, ki je že od vsega začetka nosilec projekta. Organizatorje prvih razstav je vodila želja, da se na Ptuju spodbudi povezava med turizmom in kmetijstvom. Kmetijska svetovalna služba pa si je že od v sega začetka prizadevala, da bi prireditev pozitivno vplivala in spodbujala razvoj dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, je povedal Peter Pribožič. Večji odziv pa organizatorji pričakujejo tudi pri turističnih subjektih mesta in okolice. Utrip Dobrot naj bi se začutil v vsakem ptujskem lokalu oziroma pri vsakem ponudniku turističnih storitev.
Ocenjevanje prvih skupin izdelkov bodo pričeli že 4. marca.
MG
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Zlata poroka zakoncev Krničar
Foto: MM
V soboto, 31. januarja, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Marija in Vincenc Krničar.
Marija, rojena Zadravec, in Vincenc sta se poročila 31. januarja 1959 v Središču ob Dravi. V zakonu sta se jima rodili hčerki Lidija in Andreja, danes pa ju razveseljujejo vnukinje Rebe-ka, Ivana in Nika ter vnuk Lovro. Marija in Vincenc sta pred upokojitvijo službovala v Ptuju, kjer živita še danes. Na svoj domači kraj Grabe, Obrež in Središče sta še vedno čustveno vezana in se z veseljem vračata med svoje drage. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let.
MM
Središče ob Dravi • Aktivnosti RK
Foto: MBV
Krajevna organizacija Rdečega križa Središče ob Dravi je v petek, 30. januarja, v sodelovanju z Območnim združenjem RK Ormož organizirala zdravstve-novzgojno predavanje za svoje občane. Ob tej priložnosti je Pavla Šterman, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Ormož, predavala o pomenu ustnega zdravja in povezavi med ustnim ter sistemskim zdravjem. Med obolenji je izpostavila parodontalno bolezen, ki se najpogosteje razvije po 40. letu starosti, nanjo pa vplivajo tako zunanji kot notranji dejavniki. Predavateljica je s pomočjo modelov nazorno pokazala, kako pravilno očistiti ustno votlino, ter pripomočke, ki jih pri tem uporabljamo. Kljub (pre)skromni udeležbi se je v nadaljevanju predavanja med predavateljico in udeleženci razvil prijeten in predvsem poučen razgovor, ob katerem so prisotni ugotovili, da je ustno zdravje izrednega pomena.
Maja Botolin Vaupotič
Prlekija • Koline na»gruntu«
Foto: NS
Turistično društvo Cven v občini Ljutomer je med tistimi, ki v Prlekiji obuja šege, navade in običaje svojih prednikov. Člani, okoli 40 jih je, v prostorih, ki so jih poimenovali po klasični prleški besedi grünt (posestvo), vse leto prirejajo nekatere tradicionalne oblike kmečkih opravil izpred mnogih let, jih prenašajo na mlajši rod in ohranjajo bogato kulturno dediščino. V zimskem obdobju seveda ne gre brez znamenitih kolin - na cvenskem grüntu so jih minulo soboto pripravili že petič. Za pravilen potek tega opravila je skrbel predsednik društva Janko Horvat, mesarija pa je bila v domeni gospodarja društva Milana Košnika. Skupaj s sodelavci in zlasti pridnimi gospodinjami je delo potekalo nemoteno in prvi obiskovalci cvenskih kolin so v zgodnjem dopoldnevu že lahko okusili slastna pražena svinjska jetra z ajdovo kašo in kuhano prleško repo. Mesar večino mesa pripravi po postopku, ki je potreben, preden se znajde v znani prleški tünki. »Speh (slanino) obarimo in zmeljemo za zase-ko, kose mesa in klobase popečemo ter jih skozi vse leto kot našo kulinarično specialiteto - meso iz tünke, postrežemo gostom in turistom, ki obiščejo naše prireditve,« je povedal predsednik TD Cven Janko Horvat.
NŠ
LAS Haloze izbral 19 projektov
Kot smo že poročali, je bilo na letošnji razpis LAS (lokalne agencijske skupine) Haloze za sofinanciranje projektov iz programa Leader prijavljenih kar 34 vlog iz vseh sedmih občin, ki so vključene v LAS. Na seji konec januarja je organ odločanja med vsemi prispelimi vlogami izbral 19 tistih, ki bodo sofinancirane od najmanj 2000 do največ 6000 evrov.
Haloze • Sofinanciranje iz programa Leader
Med sofinanciranimi projekti iz programa Leader za leto 2009 je tudi revitalizacija Djočanove kmetije v Tržcu (Občina Videm), ki jo je na razpis prijavilo tamkajšnje Etnografsko društvo; delež sofinanciranja pa bo znašal 6000 evrov.
Foto: SM
Iz analize prispelih in obravnavanih vlog je razvidno, da so največ projektov pripravila in odposlala društva, sledijo jim podjetja ali kmetije, nato občine in najmanj posamezniki kot nosilci projekta.
Največ vlog, kar osem, jih je prišlo iz občine Cirkula-ne, sedem iz občine Videm, po šest vlog so poslali iz občin Zavrč in Gorišnica, tri iz Podlehnika, dve iz Žetal in ena iz Majšperka. Po oceni finančnih vrednosti so skupno največ ocenjeni vsi projekti iz Zavrča (133.045 evrov), projekti oz. vloge iz Vidma so skupno ocenjene na 106.143 evrov, vse vloge iz Gorišnice na 103.138 evrov, vsi projekti iz Cirkulan so ovrednoteni na dobrih 72.000 evrov, projekti iz Majšperka, Podlehnika in Žetal pa so se gibali med 20.000 in 38.200 evri po posamezni občini.
Kot so še pokazali rezultati analize, ki so jo opravili v LAS po prejemu vseh 34 vlog, je bilo največ vlog oz. predstavljenih projektov takšnih, ki so pomembni za skupine ali pa gre zgolj za individualni projekt, najmanj, samo dva pa sta bila projekta, pomembna za celotno območje Haloz. Večinoma so bile
»Škoda zaradi napadov volkov se je v zadnjih treh letih povečala za sedemkrat. Po podatkih Agencije RS za okolje in prostor so tako v letu 2008 volkovi napadli kar 430-krat in povzročili kmetom preko 269 tisoč evrov škode. Volkovi so pokončali nad 1500 glav drobnice ter več kot 60 kopitarjev. V enakem obdobju je škoda zaradi 634 napadov medveda v letu 2008 znašala preko182 tisoč evrov. Poglavitni vzrok za številne napade volkov na območju Slovenije je dejstvo, da v letu 2008 ni bilo posega v številčnost volkov,« pravijo v KGZS in zahtevajo takojšnje ukrepe okolj-skega ministrstva v smeri znižanja števila divjih zveri.
vloge s projekti namenjene pridobitvi sredstev za razvoj turizma (14 vlog) in za razvoj podjetništva ter kmetijstva (13 vlog). Tri vloge so vsebinsko spadale na področje ohranjanja kulturne in naravne dediščine, štiri na področje izboljšanja informiranosti in kakovosti življenja, niti ena vloga pa ni prišla s področja medregijskega sodelovanja.
Kot rečeno, je bilo za sofinanciranje izbranih 19 vlog oz. projektov, in sicer devet takšnih, ki so jih prijavila društva, nosilec petih izbranih projektov so Občine, en projekt bo sofinanciran individualni osebi, nosilci štirih sofinanciranih projektov pa so kmetije oz. podjetja.
Z vidika občin je največ sofinanciranih vlog iz občine Videm (5), štiri sofinancirane vloge so iz občine Cirkulane, tri iz Zavrča, po dve izbrani vlogi za sofinanciranje sta iz občin Žetale, Podlehnik in Gorišnica ter ena iz Majšper-ka. Skupno bo tako vseh pet uspešnih prijavitelje iz Vidma prejelo 23.564 evrov za svojih pet projektov, štirje nosilci izbranih projektov iz Cirkulan bodo skupaj prejeli 20.620 evrov, trije projekti iz Zavrča bodo skupno sofinancirani z 11.947 evri, oba projekta iz
Sicer pa opozarjajo tudi na to, da veliko odškodnin ni bilo izplačanih, zlasti v lanskem letu: razlog je v tem, da je bilo za izplačilo odškodnin predvidenega premalo proračunskega denarja in tako so oškodovani kmetje ostali brez denarja že od avgusta lani.
Miha Koprivnikar s sektorja za gozdarstvo pri KGZS je v zvezi s problematiko povzročanja škode zaradi napadov divjih zveri za naš časopis povedal: »Že nekaj let se je odstrel volka gibal pod ocenjenim prirastkom. Predlog odstrela za 2009 je prav tako manjši od ocenjenega letnega prirastka, lani se za volka odstrel sploh ni izvrševal in zato je problem prevelik. Reši se lahko le z močnejšim posegom v populacijo, da se bodo škode zmanjšale na ra-
Podlehnika bosta sofinancirana z 8.222 evri, projekta iz Žetal z 9.079 evri, projekta iz Gorišnice s 16.824 evri, edini izbrani projekt iz Majšperka pa bo dobil 6000 evrov.
Kdo konkretno so nosilci izbranih projektov
Z najvišjim možnim sofi-nancerskim deležem v višini 6000 evrov bodo sofinancirani naslednji projekti: Priprava strokovnih podlag za zaščito vina (PTP), nosilec DVS Haloze iz Cirkulan, projekt Posodobitev vinotoča in ohranitev kulturne dediščine (križ), nosilec Franc Maroh iz Vidma, projekt Haložanka -oskrbovalni center Zavrča, nosilec Ivan Ogrizek, s. p., iz Zavrča, projekt Ptujska Gora 2010, nosilka Marija Kodrič iz Majšperka, projekt Revitalizacija Djočanove kmetije, nosilec ED Tržec iz Vidma, projekt Etnografska zbirka na prostem, nosilec TD Podleh-nik iz Podlehnika in projekt Nabava društvene opreme (kočija), nosilec Konjeniški klub Borl iz Gorišnice.
5320 evrov je dodeljenih Občini Cirkulane za projekt Pozdravnih tabel, s točno
5000 evri bosta sofinancirana dva projekta, in sicer Urejanje planinskih poti, nosilec PD Haloze iz Vidma, in projekt Raziskava ekonomske upravičenosti izgradnje obrata za predelavo mesa iz drobnice, nosilec DRD Haloze iz Cirkulan. Z nekaj manj kot 5000 evri bosta sofinancirana projekta: nakup stolov za večnamensko dvorano, nosilec Občina Gorišnica,
in projekt obnova objekta in nakup cepilnika, nosilec Vlado Medved, s. p., iz Žetal. Z nekaj več kot 4300 evri bodo sofinancirani trije projekti: Raziskovanje kulturne dediščine s poudarkom na gradu Borl, nosilec Društvo za oživitev gradu Borl iz Cirkulan, projekt ureditev zbiranja ločenih frakcij odpadkov, nosilec Občina Žetale, in projekt nakupa opreme za razstavni
ven izpred treh let. Trenutni predlogi za odstrel po naših ocenah ne zadoščajo za dejansko zmanjšanje števila volka, saj se številka giblje na spodnji meji letnega prirastka, kar pomeni, da bi se ob tem predlogu višina škod po vsej verjetnosti še vedno gibala na sedanji ravni ali celo povečevala.«
Kmetje lahko zahtevajo odškodnino oziroma se jim le-ta prizna na osnovi materialnega dokaza; to pa je kadaver, na katerem je ugotovljeno po oceni strokovne komisije, da gre za volka. Volk namreč zada tipične poškodbe, ki so različne od potepuških psov ali risa.
Zveri povzročile za več sto tisoč evrov škode
Da so se napadi zveri res začeli povečevati, s tem pa tudi storjena (in priznana) škoda, dokazujejo tudi statistični podatki, ki jih zbira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Po teh podatkih je bilo leta 1994 zabeleženih le sedem primerov napadov medveda, ocenjena in izplača škoda pa (borih) 3492 evrov. Porast števila napadov medveda je nato opazen v vseh letih; tako
prostor, nosilec TD Leskovec iz občine Videm.
Nižje deleže sofinanciranja, ki se gibljejo od 2100 do slabih 3900 evrov pa bodo prejeli: Občina Videm za nabavo opreme, Občina Zavrč za opremo dvorane, Zavod za razvoj Haloz za spletno stran in Robert Pungračič iz Zavr-ča za nakup kmetijske mehanizacije.
SM
je leta 1998 zabeleženih 105 škodnih primerov v vrednosti dobrih 120.000 evrov, v letu 2005 je bilo napadov medvedov kar 814, škoda pa je znašala preko 197.000 evrov. Za leto 2008 pa je zabeleženih že omenjenih 634 napadov medveda, škodni zahtevki pa so presegli cifro 182.000 evrov. ZGS v letošnjem letu, da bi zmanjšali škodo in ne da bi pri tem ogrozili populacijo medvedov, predlaga odstrel 70 medvedov.
Visoko škodo pa s svojimi napadi povzročajo tudi volkovi; medtem ko je bilo leta 2002 zabeleženih 154 škodnih primerov zaradi napada volkov, se je ta cifra v letu
2007	dvignila na 410, v letu
2008	pa na 430 škodnih primerov z odškodnino v višini kar 269.424 evrov!
Največkrat zveri povzročajo škodo v čredah drobnice (preko 66 % škodnih primerov), govedo je prizadeto v precej manjšem odstotku. Kot rečeno, podatkov o napadih divjih zveri z območja širšega Ptujskega med uradnimi evidencami zaenkrat ni, res pa je tudi, da se je reja drobnice, zlasti v haloškem območju, razrasla šele v nekaj zadnjih letih, zato previdnost rejcev ne bo odveč.
SM
Slovenija • KGZS opozarja na škodo zaradi velikih zveri
Kmetje že opuščajo rejo
Čeprav se v Podravju kmetje (še) ne ubadajo s škodo, ki jo povzročajo zveri, predvsem medvedi in volkovi, pa na notranjsko-belokranjskem in kraškem območju kmetje že bijejo plat zvona in opuščajo rejo, zlasti drobnice. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je tako prejšnji teden na sestanku z ministrstvom za okolje opozorila na vedno bolj pereče težave kmetov ter zahtevala večji odstrel oz. zmanjšanje števila zveri.
':r*S	'i T
IIfe^toi
9
mm -
; i
■;' •".....•
■ .". .Tt _
Največjega mesarjenja je deležna drobnica.
Foto: SM
Gorišnica • Špas teater vabi
5moških.com
Najbolj zaželena predstava zadnjih let, 5moških. com, se od gledaliških odrov poslavlja. To bodo odlični igralci naredili tako, kot se za priljubljeno zasedbo spodobi. S turnejo po vsej državi.
Poslovilna turneja poteka od januarja do marca v enajstih slovenskih krajih. Skoraj nobena slovenska predstava do zdaj še ni v gledališča privabila toliko Slovencev kot ravno 5moških.com. Ogledalo si jo je že več kot 130 000 obiskovalcev. Še vedno je razprodana in vse kaže, da bi tako lahko ostalo v nedogled. Edinstvenost
Foto: Spas teater
V predstavi nastopajo (stojijo - od leve): Jurij Zrnec, Rado Mulej, Matjaž Tribušon in Sebastijan Cavazza; sedijo Boris Cavazza (nastopa, če zboli kateri od ostalih igralcev), Matjaž Javšnik in Lado Bizovičar.
Ptuj • Literarni večer s Kristino Kočan
Večer mladih literatov
Prihajajoči kulturni praznik Prešernov dan so obeležili tudi v Mladem forumu. V okviru praznovanja omenjenega dogodka so pripravili literarni večer s Kristino Kočan, mlado mariborsko pesnico, ki v Centru interesnih dejavnosti vodi literarno delavnico.
Mlada, zanimiva avtorica je predstavila knjigo Šara, svoj pesniški prvenec. Literarno dogajanje v hotelu Mitra so pričeli z nastopoma Sergeja Harlamova, obetavnega ptujskega pesnika, in Eve Žunkovič, podpredsednice Mladega foruma. Uvodnemu delu je sledila predstavitev knjige Kristine Kočan.
Foto: Mladi forum
Kristina Kočan (desno)
Ormož • Osnovnošolci so spoznavali delo na gimnaziji
Dan pouka za osnovnošolce
Minuli torek so učilnice v ormoški gimnaziji zavzeli devetošolci osnovnih šol občin Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Gorišnica. Gimnazija Ormož jim je namreč pripravila Dan pouka, v okviru katerega so učencem predstavili utrip dela in življenja na šoli.
Pouk je potekal po popolnoma enakih urnikih, kot bi jih učenci imeli na domačih šolah, pouk pa so izvajali profesorji gimnazije. Učenci iz osnovnih šol so v Ormož prispeli z avtobusi, na katerih sta jih zjutraj pričakala po dva dijaka gimnazije. Pred pričetkom pouka jih je pozdravila vršilka dolžnosti rav-
Utrinek z dneva pouka na gimnaziji	™ ™td?ce	Zor'^
_ Skorjanec, ki je pojasnila:
zadnjim predstavam poslovilne turneje bodo dale pečat velike dvorane v Mariboru, Velenju, Laškem, v Gorišnici pri Ptuju, Čatežu, Kopru, Sežani, Ajdovščini, Kranju in v Murski Soboti. Zadnja predstava bo v Hali Tivoli v Ljubljani.
Na poslovilni turneji nastopajo Lado Bizovičar, Sebastijan Cavazza, Matjaž Javšnik, Rado Mulej, Matjaž Tribušon in Jurij Zrnec; če je kateri od igralcev bolan, ga nadomešča Boris Cavaz-za.
Tudi prvi del trilogije, 5žensk.com, medtem nadaljuje svoj zmagoviti pohod, za katerega mu ne zmanjka energije. 350 odigranim predstavam dajejo vzpodbudo za nadaljnje osvajanje občinstva do zadnjega kotička napolnjene dvorane.
V Gorišnici se bo torej pet moških ustavilo prihodnjo nedeljo. Ker je bila prva predstava, razpisana za 17. uro, hitro razprodana, so organizatorji pripravili še eno, ob 20. uri. Tudi ta se hitro polni, zato bo potrebno pohiteti z nakupom vstopnic. Naprodaj so v hotelu Mitra, na Petrolu in na prodajnih mestih Eventima.
Ur
»Šara je knjiga izrazito intimne govorice, poglobljene v najobčutljivejše predele njenega osebnega sveta. V njeni poeziji ima poseben poudarek prazen prostor, ki se nenehno odpira med ljubimcema, pomemben pa je tudi strah,« je o delu Kristine Kočan povedala Anamarija Meznarič, predsednica Mladega foruma. Sicer pa je na pisanje mlade avtorice zelo pomembno vplival obisk Amerike, kar je sama označila za eno ključnih prelomnic svojega pisanja. Pravi, da piše zelo počasi, njena zbirka je nastajala kar dve leti.
Za prijetno vzdušje na predstavitvi mladih literatov so skrbeli glasbeniki - flavtistka Tamara Sevšek in kitaristka Anamarija Meznarič.
Dženana Bečirovič
»S tem smo učencem želeli približati utrip šole, način dela profesorjev in podajanja znanja, da se lahko družijo in spoznavajo vrstnike. Prav tako so se med urami selili iz učilnice v učilnico, s čimer so spoznali čim več naših učilnic, obenem pa so imeli med odmori priložnost spoznati vrstnike iz drugih šol. Naša šola je specifična. Je majhna šola, kar ima tudi veliko prednosti. Morda jih v prejšnjih letih nismo uspeli izpostaviti, z današnjim dnem pa želimo čim večjemu številu učencev dati možnost spoznati, kaj se pri nas dogaja,« je dejala.
Po pouku so osnovnošolcem pripravili še presenečenje - športno druženje in tekmo med osnovnošolci in dijaki.
ns
Tednikova knjigarnica
Lepota grdega
Naj vas ne zmedeta, cenjeni bralci, nasprotujoča si pomena besed iz naslova današnje Knjigarnice. Svečnica, ki je začela v ponedeljek dolge pustne dni, in državni praznik kulture v nedeljo sta nekako idealno sozvočje, skladje med lepoto in grdoto. Dan kulture in pustni dnevi so odlična priložnost, če ne kar nujnost, za novo imenitno knjigo razumnika svetovnega slovesa Umberta Eca z naslovom Zgodovina grdega. Tako pravi mojster svetovne slave, pisatelj, filozof, zgodovinar Eco v podpoglavju Kmečke burke in pustni karnevali:
Kmečki živelj pa je nastopal tudi v grotesknih parodijah med pustnimi povorkami in podobnimi dogodki karnevalskega tipa, kakršna sta bila oslovski praznik in mačja godba, procesija ob ponovni poroki vdovca, za katero so bili značilni vik in krik, opolzki gibi in transvestitstvo, udeleženci procesije pa so neznanski hrup zganjali predvsem z udrihanjem po kotlih, ponvah in drugem kuhinjskem posodju. Med karnevalom so prišli do izraza zlasti groteskni prikazi telesa (sem spadajo tudi maske), parodija svetega in popolna sproščenost jezika vključno z bogokletstvom. To je bilo zmagoslavje vsega, kar so sicer med letom šteli za grdo ali prepovedano, vendar so bili ti prazniki samo izjema, dovoljena ali tolerirana samo ob določenih priložnostih. Preostanek leta je bil namenjen uradnim cerkvenim praznikom. Med temi sta vsakokrat znova doživela potrditev obstoječi družbeni red in spoštovanje hierarhije, medtem ko je bilo med karnevali dovoljeno oboje postaviti na glavo ( udeleženci karnevala so izmed svojih vrst celo izvolili kralja ali škofa praznika), na plan pa so prišle norčave, »sramotne« poteze preprostega ljudstva. To si je z veseljem privoščilo fevdalno in cerkveno oblast ter se skušalo s parodiranjem vragov in peklenskega sveta soočiti s strahom pred smrtjo in onostranstvom, z grozo pred kužnimi boleznimi in z nesrečami, ki so sicer dajale ton celemu letu.
Zato bi lahko rekli, da sta bili - paradoksalno - resnoba in turobnost spremljevalki tistih, ki so v praksi prisegali na sveti optimizem, sicer je treba trpeti, vendar bo temu sledila večna blaženost, medtem ko je bil smeh zdravilo za tiste, ki so se pesimistično spopadali s težkim življenjem v bedi. Med takimi manifestacijami so bili tudi prazniki norcev in očitno je, kako se lik norca (ki je lahko hkrati nosilec nepričakovane modrosti) pri priči preobrazi v komično masko.
Ob omenjenih priložnostih so funkcijo farsične-ga prevzeli celo iztrebki, ki so jih med burlesknimi volitvami lažnega škofa v cerkvah uporabljali namesto kadila, pri mačji godbi pa metali med množice gledalcev.
Tako je bilo grdo na neki način deležno svoje upravičenosti, morda tudi zato, ker udeleženci karnevala, sestradani in bolni, niso bili nič lepši od mask in od likov, ki so jih predstavljali... (str. 140) Izbrani odlomek pripoveduje o srednjeveškem času, Umberto Eco (5. 1. 1932 v Alessandrii) je tudi profesor medievalistike - vede o srednjem veku, sicer je Zgodovina grdega (Prevod: Maja Novak, založba Modrijan.) nadaljevanje leta 2006 pri isti založbi izdane monografije Zgodovina lepote. Eco je v teh dveh v vseh ozirih razkošnih monografijah združil in pojasnil ob izbranih likovnih delih, z izbranimi navedki iz znamenitih in manj znanih literarnih del, v svojem poznavalskem, duhovitem in izvirnem slogu, ki enako navdušuje strokovnjake in ljubitelje, strokovne bralce in ljubitelje kratkočasnega branja, ljubitelje likovne umetnosti in literature ... Navajam nekaj naslovov prispevkov, ki so dostopni v slovenskem časopisju in revijah: Prafašizem: 14 tez o fašizmu (25. 7. 1995, Mladina), Kako narediti umetniški katalog (16/17 Mzin), Razmišljanja o tisku (Literatura, 1993), Fikcijski protokoli (Literatura, 1994), Narobebranja: Na žalost vračamo vaš rokopis (Sodobnost, 1999), Rojstvo estetike (Nova revija, 1998), Vidim krvavo novo tisočletje (Nova revija, 1998) ...
Umberto Eco, avtor znamenitega romana Ime rože in drugih, sodi s svojimi romani tudi med slovenskimi bralci med sam vrh priljubljenih avtorjev.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pogovor z Damjanom Zagorškom
Hi-fi odvisnik,
cigar življenje je oder
Damijan Zagoršek, ki je kot igralec KUD Draženci v zadnjih dveh letih postal eden najboljših ptujskih amaterskih igralcev, je z novim letom postal tudi voditelj oddaje Po študentsko na Radiu Ptuj.
Damijan je študent Filozofske fakultete v Mariboru, kjer študira sociologijo in filozofijo. Čeprav ima redno službo, zaposlen je v Zavodu Dornava, kjer opravlja delo varuha, pa ga je želja po nastopanju in moderiranju gnala na gledališke odre. V lanskem letu je zablestel v igri Afera poln kufer, ki je prejela kar nekaj nagrad, letošnje leto pa so v KUD Draženci začeli s Kliniko Kozarcky, v kateri Damijan ponovno igra glavno vlogo. Med svoje konjičke pa mladi igralec ne šteje le gledališča in voditeljstva, temveč tudi zbirateljstvo. »Obseden sem z dobro glasbo. Doma imam že krepko preko 500 albumov različnih izvajalcev. Moja zbirka se iz dneva v dan povečuje. Zelo me pritegne tudi dobra kvaliteta zvoka. V bistvu sem s tem zasvojen in zato neprestano posodabljam svoje glasbene komponente. Čeprav za marsikoga nerazumljiv hobi, moram priznat, da nas je kar nekaj takih hi-fi odvisnikov v Sloveniji. Zadeva poteka tako, da se dobimo skupaj in potem poslušamo različne komponente, si jih izmenjujemo, posojamo, kupujemo. Vsaka komponenta ima določen karakter zvoka in zato jih moraš pravilno kombinirati, da se lahko približaš realnemu zvoku, takšnemu, kot je recimo na koncertih. Vsak
Damijan Zagoršek
instrument ima svoj zvok in takšnega mora tudi ohraniti med predvajanjem. Čar tega hobija je, da se čimbolj približaš naravnemu zvoku. Glasba mora biti muzikalična z naravnimi vokali. V bistvu je to nasprotje domačega kina. Pri domačem kinu gre za poslušanje detajlov, efektov, močnega basa, medtem ko nas zanima zgolj muzikaličnost in naravnost zvoka,« je enega svojih konjičkov predstavil Zagoršek.
Njegova strast do glasbe in gledališča pa ga je pripeljala vse do radijskih valov. Z novim letom je postal novi voditelj oddaje Po študentsko, in čeprav je začel vodenje povsem naključno, se je izkazalo, da je tudi to ena izmed stvari, ki ga zanimajo. »Sprva se v tem nisem videl, a zdaj mi je mikrofon postal že bolj domač. Pri radiu me pritegne moč samega medija. Zanimivo je že to, da govoriš v mikrofon praktično ljudem, ki
Ptuj • Za ljubitelje house glasbe
Prihaja diva Barbara Tucker
Kurentovanje v Karnevalski dvorani na Ptuju, ki se uradno sicer začenja naslednjo soboto, bodo že dan prej, 13. februarja, napolnili ljubitelji house glasbe. Na Ptuj namreč prihaja prejemnica številnih glasbenih nagrad, svetovno znana house diva Barbara Tucker.
Seksaplina glasbenica je dobitnica številnih nagrad. House melodije je začela ustvarjati že leta 1985, v tem času pa je naredila nekatere svetovno znane hite, ki so jo popeljali med najpopularnejše svetovne DJ-je. Med njenimi najbolj znanimi hiti so skladbe Most Precious Love, Beautiful People in Stop Playing with my mind.
Na Ptuj Tuckerjeva prihaja prvič, družbo na odru pa ji bodo delali DJ KFK iz Pariza, Ptujča-na Blue & Deep, Sid Templer in Dean Deen. Vsekakor se obeta vrhunski glasbeni dogodek, ki bo predvsem ljubiteljem house glasbe pisan na kožo.
Dženana Becirovic
Barbara Tucker
te sploh ne poznajo. Če imaš še kaj pametnega povedati, je pa še toliko boljše,« je dejal Zagoršek. Pravi, da si oddajo Po študentsko sicer predstavlja nekoliko drugače, kot je trenutno zastavljena. »Sam bi v oddaji raje govoril o problematiki študentov, kot pa da imam intervju s kakšnim zanimivim študentom. Ampak koncept oddaje je bil zastavljen že pred mojim prihodom in zaenkrat tak tudi ostaja. V oddajo sem vnesel tudi malo humorja. Trenutno sta aktualna Vinko in Štanga. Štanga kot ptujski klošar, ki nas bo poučil o življenjskih resnicah in modrostih. Njegovo nasprotje pa je Vinko, ki tako kot Štanga rad kaj popije,a ga smisel življenja ne zanima preveč,« je o konceptu oddaje povedal novi voditelj.
Čeprav je na odru šele tretje leto, pa se je doslej odlično izkazal tudi kot igralec. Njegova prve predstava je bila Črna komedija, v kateri je igral kiparja Benjamina, lani pa je v komediji Afera poln kufer za-blestel v vlogi klošarja Štange. »S tem likom sem postal bolj opažen med publiko in zanj tudi dobil priznanje za najboljšo stransko moško vlogo na medobmočnem Linhartovem srečanju. Igram v Šus teatru in ogromno prostega časa z veseljem posvetim tej gledališki skupini. To sezono igram Vinka, zdravljenega alkoholika v alko-komediji Dušana Jovanoviča Klinika Kozarcky. Opažam, da je tudi ta lik publika zelo dobro sprejela. Tega sem zelo vesel, ker to pomeni, da sem na pravi poti. Moram pa priznati, da se je letos nivo igre zelo dvignil in vsi igralci zelo dobro opravijo svoje delo. V bistvu smo letos kar močna ekipa. Sicer pa je Slovenija, natančneje Ptuj, idealno okolje za Dr. Kozarckyjevo, ki si bo v svoji kliniki, na svojevrsten način prizadevala alkoholike ozdraviti najhujše razvade - pitja alkohola,« je prepričan Zagoršek, ki pravi, da na odru resnično uživa. »Kvaliteta dobrega igralca je v tem, da ne igra, ampak se vživi v svoj lik. V bistvu ne igraš lika, ampak lik postaneš. In če ti to uspe, potem je publika na tvoji strani. V prihodnosti se še definitivno vidim na gledališkem odru, saj mi je oder dal ogromno, odkar sem prvič stopil nanj. Nenazadnje je tudi samo življenje oder,« je še zaključil.
Dženana Becirovic
Svet je majhen
Pahor - 2. del
Kot smo napisali v našem zadnjem prispevku, je trenutno največji mednarodni problem za Pahorjevo vlado, takoj za Hrvaško, odnos z Italijo.
Zadnje ure nam še enkrat zelo jasno dokazujejo, kako predsednik vlade nikakor ne želi zaostriti odnosov z Janezom Janšo, niti po odprtem napadu opozicije ne, da le ne bi izgubil morebitnega prihodnjega zaveznika v bitki za preživetje v slovenskem političnem prostoru. Prav zaradi omenjenega razloga, ponavljamo, se Pahor niti v zunanji politiki ne sklicuje na težave, ki zagotovo izvirajo iz dediščine prejšnje vlade, in popolnoma napačno svetovan nadaljuje na neplodni poti.
Ker se je avtor te rubrike v zadnjih tednih ponovno raje osebno zavzemal za ogled naše države pri nekaterih sosedih, potem ko vlada ni zmogla ustanoviti normalnega, resnega pogovora, in je verjetno dosegel, če ne drugega, malo večjo pozornost do Ljubljane, ki bo izražena na pravi način ob pravem času, se počutimo dolžni dokončati analizo odnosov z našo zahodno sosedo.
Ko se je leta 2006 v Rimu pripravljal novi strateški pristop do Slovenije, k njegovemu oblikovanju je posredno pripomogel skupaj z nekaterimi v Rimu najvplivnejšimi političnimi svetovalci sam avtor tega članka, je naša država pridobila status geostrateško pomembnega zaveznika za italijanski državni interes v osrednjem evropskem in balkanskem prostoru. Ljubljana bi morala postati ključna partnerka v zemljepisnem prostoru, kjer je Rim v zadnjih letih izgubil preveliko vpliva v prid Nemčije in Avstrije.
V	trenutku, ko je nekaj mescev kasneje Berlusconijeva vlada padla, je takšen, malo prilagojen, pristop nadaljevala Prodije-va. Velike sile, med katere nedvomno spada sosednja Italija s svojim petim svetovnim gospodarstvom, potrebujejo izredno tehtne razloge, da spremenijo strateške smernice zunanje politike.
Ker je postala Ljubljana prioriteta, so jo v zadnjem obdobju Janševe vlade prvič v sedemnajstih letih obiskale vse najpomembnejše italijanske institucije. Ministri za transport, obrambo, zunanje zadeve, predsednik vlade in predsednik republike so bili deležni častnih sprejemov. S seboj so prinesli v diplomatski jezik zavito željo po novi dobi, boljših bilateralnih odnosih in gospodarskem sodelovanju.
Kot edini primer do danes so vabili naše banke v ustanovitev nove italijanske finančne institucije, prosili za večjo interoperatibilnost naših obrambnih sil, ki so po svetu, če izpustimo Čad, logistično in poveljsko popolnoma odvisne od italijanskih, nam nudili na milijone kubikov plinskih zalog, s katerimi bi lahko ne samo zagotovili slovensko oskrbo, ampak celo dobičkonosno tržili, če bi le sedli za pogajalsko mizo plinskega terminala in tam predstavili naše dvome ali nasprotne nasvete, nam želeli pomagati pri reševanju težav s Hrvati tako na morju kot pri krški elektrarni in v času vedno večjega povpraševanja po elektriki podpisali dolgoletne pogodbe o nabavi, vsaj dokler se sami ne bodo odločili ponovno zgraditi jedrske elektrarne.
V	Rimu so po dolgem času razumeli, da se Slovenija in Italija ne moreta več pogovarjati preko Trsta. Slovenska meja ni več zamrznjena, nepomembna in vredna le hitre obravnave s strani lokalnih politikov, kot je bilo v času hladne vojne. Napočil je čas, da se Trstu in njegovi okolici odvzame izsiljevalna moč, temelječa na lokalni zgodovini in obremenjena z njo.
Tudi strateško pomemben projekt, kot je partnerska povezava med Luko Koper in Trstom, ki predstavlja v obdobju, ko se reško pristanišče s podporo madžarskega gospodarstva vedno hitreje razvija, bi moral biti ponovno oživljen in prevzet iz rok tistih, ki so ga zaradi nesposobnosti in kratkovidnosti že enkrat uničili. Blago, ki prihaja skozi Suez, lahko doseže München ali osrednjo Evropo pet dni prej kot iz Rotterdama.
Republika Italija zagotovo ni dobrodelno društvo. V vsakem razmerju, tudi najbolj domačem, končni račun zahteva, da vsak nekaj pridobi.
Diplomacija je stroka, v kateri imajo simbolična dejanja velik pomen. Italijanska dobra volja za novo skupno pot, ki je bila temeljito pripravljena v Rimu znotraj krogov, ki so v preteklosti podpirali našo pot do samostojnosti in so še danes tudi zaradi osebnih razlogov izredno naklonjeni naši deželi, ni dobila nobenega pozitivnega odziva iz uradne Ljubljane v celotnem obdobju Janševe vlade. Diplomatsko smo sporočili, da nas sodelovanje ne zanima, da imamo raje druge partnerje, a kar je še najhuje, da se nismo sposobni o svojih željah neobremenjeno pogovarjati z najpomembnejšim sosedom.
V	trenutku, ko je Berlusconi ponovno prevzel premiersko mesto v Palazzo Chigi, je prevzel nazaj dediščino Prodijeve vlade. Čeprav so, formalno, bilateralni odnosi izjemno dobri, čeprav smo zavezniki v Severnoatlantskem paktu, partnerski člani znotraj EU in še vedno lahko ponoči mirno spimo zaradi (na podlagi mednarodnega dogovora) varovanja našega neba s strani italijanskega letalstva, je iz palač Večnega mesta prispelo pred tedni, ko tamkajšnji parlamentarci niso odobrili dela finančnih sredstev, pripadajočih slovenski manjšini v Furlaniji, zelo jasno sporočilo. Ljubljana za italijansko vlado ne predstavlja več prioritete. Pomanjkanje sodelovanja, pozitivnih odzivov in prekomerno sodelovanje z drugimi državami so uničili željo po novi dobi izboljšanih bilateralnih odnosov. V pomembnosti je Ljubljano zamenjal Zagreb.
Gospod predsednik Pahor, ministri, svetovalci, poslanci, kdaj vam bo jasno, kaj se dogaja? Kdaj vam bo jasno, kako se ukrepa?
Laris Gaiser
Foto: DB
Ptuj • Odprli novi oddelek Vrtca Ptuj
Občina sledi potrebam Vrtca in staršev
V petek, 30. januarja letos, so v Narcisi, enoti Vrtca Ptuj, praznovali. Svečano so odprli novi oddelek za 12 dojenčkov, ki je začel delati včeraj.
S tem se je število otrok, ki koristijo programe Vrtca Ptuj, povečalo na 987. Otroci prihajajo kar iz 28 občin na Ptujskem in okolice. Potreb pa je še veliko več. Odprtja nove pridobitve so se udeležili Dejan Levanič, poslanec državnega zbora, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, zaposleni Vrtca Ptuj in nekateri drugi gostje.
Prostor za novo igralnico so
pridobili iz dveh starih kabinetov, ki so jih preselili v nekdanjo garderobo in umivalnico Šolskega centra. Investicija v novi oddelek je veljala 45 tisoč evrov. Ravnateljica Božena Bra-tuž se je zahvalila MO Ptuj, da sledi potrebam na področju predšolske vzgoje v MO Ptuj in širše, s tem pa tudi na najboljši način pomaga mladim družinam, da bi otroci s kar največjim znanjem stopili na
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja novega oddelka ptujskega vrtca se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in se ob tej priložnosti zahvalil (od leve) Sonji Zavec, vodji enote Narcisa, Boženi Bratuž, ravnateljici Vrtca Ptuj, in Gordani Jovič, vodji izmenskega vrtca v enoti Narcisa. Otrokom pa je prinesel veliko škatlo igrač.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje novega oddelka ptujskega vrtca, v njem je prostora za 12 dojenčkov, je pospremil bogat spremljajoči program.
resnejšo pot izobraževanja. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je novi oddelek ptujskega vrtca odprl skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in zajčkom Zlatkom. Obljubil je tudi, da bo Občina realizirala še kakšen vrteški projekt. Zagotovo pa vsi najbolj pričakujejo novi veliki vrtec ob Osojnikovi cesti na Ptuju, ki se na nek način gra-
di že nekaj časa. Upati je, da ga zdajšnja gospodarska recesija in finančna kriza ne bosta odpeljali v neke druge čase.
Najmlajši so se tudi tokrat izkazali s svojimi nastopi. Nastopili so tudi otroci, ki se v okviru nadstandardnega programa, plačuje ga MO Ptuj, učijo dveh tujih jezikov, angleškega in nemškega.
MG
Ptuj • Letna volilna konferenca MO Nove Slovenije
V	ospredju evropske volitve
V	gostišču Pri Tonetu na Ptuju je 30. januarja potekala volilna konferenca MO N.Si, ki jo od ustanovitve naprej vodi Janez Rožmarin. Udeležila se je je tudi predsednica Nove Slovenije in evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je do sobotnega izrednega volilnega kongresa vodila tudi strankino Žensko zvezo.
Ob tej priložnosti jo je spremljal novi glavni tajnik stranke Robert Ilc, ki vodi tudi strankin podmladek. Kot gostje pa so se letne volilne konference MO N.Si Ptuj udeležili predstavniki občinskih odborov iz Markovcev, Destrnika, Gorišnice, Kidričevega in Zavrča ter predsednik in podpredsednik regijskega odbora N.Si dr. Simon Kolmanič in Viktor Dolenc.
Na letni volilni konferenci N.Si Ptuj so pregledali delo in finančno stanje v letu 2008, izvolili 12-članski mestni odbor,
ne pa še tudi novega vodstva. Neuradno je slišati, da želi dosedanji predsednik Janez Rožmarin izpreči. Podali pa so tudi osnovne usmeritve za delo v letu 2009, ko bodo največ pozornosti posvetili evropskim volitvam. Kot je poudaril Rožmarin, so te tudi priložnost za ponovni vzpon stranke, ki jo naš in evropski prostor potrebujeta. Tudi v letu 2009 si bodo prizadevali, da bi dobili tajnika, da bi bila pisarna mestnega odbora bolj obiskana.
Sicer pa je mestni odbor tudi v letu 2008 deloval po program-
skih načelih stranke in po načelih ter vrednotah krščanske demokracije. S svojim delovanjem v svetu MO Ptuj pa sta se svetnika, ob Janezu Rožmarinu je svetnik še Peter Pribožič, trudila za enakomeren in uravnotežen razvoj za vse občane MO Ptuj, s posebnim poudarkom na ohranjanju in spoštovanju zgodovinske in kulturne dediščine. MO N.Si pa je podprl tudi projekt Evropske kulturne prestolnice 2012.
Po 21. septembru je stranka Nove Slovenije na novem začetku, kljub temu da je stara že osem let, je uvodoma povedala predsednica Ljudmila Novak. Evropske volitve 2009 so največji strankin kratkoročni projekt in obenem že priprava na lokalne volitve 2010. Za kandidaturo za evropske volitve bodo morali zbrati tisoč podpisov, ker niso več parlamentarna stranka. Na letošnjih evropskih volitvah bo kandidiral tudi Lojze Peterle, ki bo tudi nosilec liste. Nova Slovenija bo kot edina stranka imela na listi dva že prepoznavna poslanca. »Zavzemamo pa se tudi za večjo prisotnost N.Si v organizacijah civilne družbe, saj so tudi društva zaledje, preko katerega lahko pridobivamo nove člane,« je poudarila. Tudi ona je
šla po tej poti, če ne bi delala v kulturnem društvu, ne bi bila županja, ne bi bila evropska poslanka in tudi ne predsednica. Ker niso več parlamentarna stranka, se s tem delom več ne morejo kazati, zato sklicujejo tiskovne konference, dajejo izjave, predloge, skratka iščejo področja, kjer ima stranka svoja stališča, mnenja. Velika škoda je, da so izpadli iz parlamenta, Slovenija potrebuje krščansko ljudsko stranko, druge države jo imajo, kot na primer Nizozemska, Francija, Belgija. Tam, kjer jih imajo, igrajo pomembno vlogo. Vsak dan bi morali stati za tistim, kar zagovarjamo. Ker nismo delali tako, smo izgubili, je povedala Novakova. Vsak strankin odbor mora izpostaviti tri področja svojega dela, do 25. februarja pa morajo posamezni strokovni odbori podati tudi svojo oceno delovanja vlade. V parlamentarno proceduro bodo letos vložili tudi predlog konkretnega zakona, za to pa bodo morali zbrati pet tisoč overovljenih podpisov. Tudi to je način, da se vrnejo v slovenski parlament. Glede na to, da imajo deset tisoč članov in da se število članov ponovno povečuje, to ne bi smel biti problem.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letne volilne konference Mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj se je udeležila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak.
Od tod in tam
Ptuj • 9. kurentov skok
Foto: Črtomir Goznik
Na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija je bil v noči z 2. na 3. februar že deveti tradicionalni kurentov ples, s katerim so kurenti skočili v letošnje pustno dogajanje. Obrednega plesa seje v noči, ko si lahko prvič nadenejo zvonce, kljub sneženju udeležilo okrog 200 kurentov. Njihov ples ob ognju je pritegnil tudi dosedanje prince karnevala in letošnjega princa Vegana Turniškega, pl. Thurna in Valsassina, ki je skupaj z drugim princem pozval k skupnemu in enotnemu delovanju, da bi ptujsko kurentovanje postalo uspešnejše in še bolj prepoznavno. Prireditve 49. ku-rentovanja se bodo pričele 14. februarja z otvoritveno povorko tradicionalnih pustnih mask in likov iz cele Slovenije.
MG
Ptuj • Krempljeva 1 vrnjena lastniku
Foto: Črtomir Goznik
Še ena ptujska denacionalizacijska zgodba je končana. Po vseh pritožbah vse do Vrhovnega sodišča in nazaj je bila v posest in last vrnjena Krempljeva 1, v kateri ima sedež ptujsko višje- in visokošolsko središče Revivis, denacionalizacijskemu upravičencu Walterju Fürstu. Denacionalizacijski postopek je trajal kar petnajst let. Vrnitev objekta v tem trenutku ni ovira, da Re-visis ne bi mogel nadaljevati dejavnosti. Lastnik ponuja najemno pogodbo za dve leti, prav tako pa tudi prost podnajem. Lastnika po besedah odvetnice Slavke Gra-brovec Junger zanima strategija uporabe tega objekta, razvojni koncept oziroma javni koncept za uporabo objekta. Pred dnevi seje Walter Fürst o tem pogovarjal tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
MG
Ljutomer • Mohoričeva načelnica UE
Foto: NS
Mag. Darija Mohorič, ki je po odhodu načelnika Upravne enote (UE) Ljutomer Tomislava Nemca na delovno mesto predsednika uprave Darsa v Ljubljano že opravljala funkcijo vršilke dolžnosti načelnika, je bila te dni s strani ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs tudi uradno imenovana za novo načelnico. Na razpis se je prija vilo sedem kandidatov, po opravljenih razgovorih s kandidati pa se je Pavlinič Krebsova odločila za Mohoričevo. Funkcijo naj bi pričela opravljati s 1. marcem letos, zanimivo pa je, da Darija Mohorič sedaj opravlja dela in naloge načelnice UE v Lenartu.
NS
Kolesarstvo
Ptujčani doma in po svetu
Stran 16
Atletika
Kolaričeva že z normo za evropsko prvenstvo Stran 16
Rokomet
Ormožani proti tekmecu in tradiciji
Stran 17
Strelstvo
V tesnem obračunu zmaga Kerenčiča
Stran 17
Športnik leta 2008
Kdo bo najboljši na 50. izboru?
Stran 18
Boks
Tri zmage za boksarje BK Ring
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
V ekipi ne potrebujemo nezadovoljnih
»
Nogometaši Laboda Drave nadaljujejo priprave na spomladanski del sezone 2008/09 v domačem okolju. Tempo treningov je precej naporen, če pa k temu prištejemo še občasno kidanje snega z igrišča z umetno travo, je slika jasna. »Precej smo utrujeni, saj težko in razmočeno igrišče v tej fazi priprav naredi svoje,« je po torkovi tekmi dejal Aleš Čeh, ki je skupaj s soigralci dopoldan opravil še trening. A Aleš (na dosedanjih tekmah se je pokazal kot pravi vodja ekipe na igrišču in je bil začetnik skorajda vseh akcij) dobro ve, da je to najbolj naporen del priprav: če hočejo dobro pripravljeni pričakati prvenstvo, je to treba vzeti v zakup.
A vsi igralci niso zadovoljni; med slednje bi lahko uvrstili Denisa Haliloviča in Ivana Filipoviča, ki sta se znašla na seznamu tistih, ki naj bi odšli na posojo k Aluminiju. Denis še čaka na razplet njegovega primera, bili pa so namigi, da bi se vrnil v Celje. »S statusom res nisem zadovoljen, a še čakam na končni razplet. V tem trenutku ne morem reči nič drugega,« je povedal Halilovič, ki sicer še vedno trenira s prvim moštvom.
Svoje videnje nastale situacije je pojasnil Michael Krenn, generalni direktor kluba: »Trener Zildžovič je izbral 20 igralcev in 3 vratarje, na katere računa. Med njimi ni bilo Man-diča, Grbca, Filipoviča in Haliloviča. Prva dva sta brez težav sprejela novico o odhodu na posojo k Aluminiju, kjer se bosta skušala dokazati in
«
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Labod Drava, modri dres) bo naslednje štiri mesece igral za Aluminij.
nato vrniti v prvo ekipo. Druga dva tega nista želela sprejeti, čeprav bosta tekme tukaj spremljala s tribune. Zame je to popolnoma nesprejemljivo, saj bi moral vsak igralec težiti k temu, da igra prvenstvene tekme. Aluminij in druga liga nista slaba izbira, saj je liga kakovostna: v njej igrajo nekdanji prvoligaši Olimpija, Mura, Bela krajina, Livar. Če so pravi igralci, bodo s svojim znanjem tam izstopali in si s tem prislužili igranje v višji ligi, če pa jim tam ne bo uspelo izstopati, potem pač niso dovolj dobri za 1. ligo. To je zame edino merilo. V nobenem primeru pa v ekipi ne potrebujemo nezadovoljnežev,
ki motijo tiste, ki želijo napredovati. Vse bomo naredili za to, da ekipa ostane homogena, saj še dobro pomnimo jesen, ko so nekateri posamezniki rušili mir v slačilnici. To se ne sme več ponoviti!«
Obrisi prvega moštva
Na prijateljskih tekmah se vedno bolj kažejo obrisi udarnega moštva, ki ga je v zadnji vrsti okrepil izkušeni Tonči Žilič. Z njim bodo potrebno stabilnost pridobili tudi ostali igralci, saj je Tonči že na prvi tekmi z Muro pokazal, da bo
pravi komandant obrambe. To je bilo od igralca, ki je v dresu Hajduka zbral več kot 40 nastopov, tudi pričakovati. Žilic ima tudi prave karakterne lastnosti, saj je zelo nekonfliktna oseba in je lahko s svojim mirnim obnašanjem vzor vsem ostalim. Obenem gre za igralca, ki je v svoji karieri igral že za takšne klube, kot sta Siena in Verona, kar je za večino nogometašev sedanje Drave zaenkrat le še velika (pobožna) želja. Zagotovo pa lahko s svojimi nasveti veliko pripomore k temu, da se tem svojim sanjam približajo tudi v realnosti.
JM
Nogomet • Prijateljska tekma
Labod Drava - Mura 05 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kronaveter (75), 2:0 Lalovič (87)
LABOD DRAVA: Murko, Radetič, Grižonič, Žilič, Andelkovič, Čeh, Kronaveter, Horvat, Kelenc, Zilič, Tiganj. Igrali so še: Jozič, Pečnik, Prejac, Filipovič, Bošnjak, Halilovič, Kurež, Lalovič. Trener: Adnan Zildovic.
MURA 05: Kamnik, Benkič, Ma-rič, Balažic, Kljajič, Slavic, Pretner, Ristič, Gerenčer, Vogrinec, Flisar. Igrali so še: Ajlec, Šnajder, Vršič, Sreš, Jerebič, Bingo, Janža, Maruško. Trener: Boris Radoš.
Na torkovi tekmi z Muro 05 se je v dresu Laboda Drave prvič predstavil Tonči Žilič, ki je prikazal dobro igro; na oceno prave vrednosti bomo sicer počakali do prvenstvenih tekem. V prvem polčasu so bili domačini nekoliko boljši nasprotnik, vendar so si priigrali malo pravih priložnosti. Naj-
lepšo je v 40. minuti zapravil Zilič, ko se je po dobri podaji Kelenca znašel sam pred vratarjem Mure, vendar je žoga zletela preko gola.
V nadaljevanju srečanja so bili Ptujčani veliko boljši, izkoristili pa so samo dve priložnosti. Drugi zadetek je dosegel Saša Lalovič, ki se je ekipi Drave priključil med tednom. Gledalci so zadovoljni zapuščali srečanje, saj so videli dinamično igro domače ekipe, ki že ima svojo podobo. Za Ptujčane sta tokrat nastopila tudi Doris Kelenc in Miljenko Bošnjak, ki sta očitno bližje Labodu Dravi kot Sesvetom. Za Muro 05 je nastopil tudi nekdanji igralec Aluminija Klemen Bingo, Marko Kmetec pa je zaradi suspenza srečanje spremljal z roba igrišča. V dresu Mure 05 bo imel pravico nastopa po 16. februarja, ko mu poteče suspenz zaradi jemanja nedovoljenih poživil.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je proti Muri 05 odigral zelo dobro tekmo in bil tudi strelec prvega zadetka.
Komentiramo
Manj časa na sestankih, več na terenu!
Zadnje sneženje je v ptujskem nogometnem prvoligašu povzročilo precejšnjo nejevoljo. Razlog? Slabo očiščeno igrišče z umetno travo, za katero skrbi Zavod za šport Ptuj.
Pojasnimo: Zavod za šport Ptujpod vodstvom v. d. direktorja Marjana Lenartiča skrbi za športne objekte v lasti Mestne občine Ptuj, torej tudi za ptujski Mestni stadion in pripadajoče igrišče z umetno travo, za kar prejema denar iz občinskega proračuna. Istočasno razporejajo proste termine v telovadnicah, dvoranah in zunanjih igriščih med športne klube in društva v MO Ptuj, ki so vedno kamen spotike. Klubi za vzdrževanje objektov ne plačujejo nadomestila; pri tem ni izjem, pa naj gre za rokometaše, atlete, nogometaše, judoiste...
Javna skrivnost je, da odnosi med obema omenjenima institucijama (NK Drava in Zavod za šport Ptuj) niso najboljši, čeprav se v preteklosti to navzven ni kazalo kot velik problem. Oboji bivajo na ptujskem Mestnem stadionu (ki še zdaleč ni tako velik kot npr. San Siro in je možnost vsakodnevnega srečevanja zelo velika), vendar to ne pripomore k zadovoljivi komunikaciji. A tudi sestanki še zdaleč niso največji problem, saj se obe strani srečujeta:problem je v tem, da drug drugega ne slišita!
Primer: v torek je imela ekipa Labod Drava napovedano tekmo ob 14. uri z MK Mura 05. To so vedeli tudi na Zavodu, a so zjutraj pred 9. uro prosili nogometaše, če bi tekmo lahko zaradi novo zapadlega snega prestavili na sredo (do tekme je bilo v tem trenutku še 5 ur). Po sestanku so nogometaš, jezni zaradi nezmožnosti ustreznega dogovora, šli na igrišče z lopatami in sami začeli odstranjevati sneg z igrišča (pri tem jim je s »frezo« pomagal podjetnik Jani Petrovič - JP montage). Šele po tem so se tudi v Zavodu premaknili in se s traktorjem in plugom pridružili delu. S skupnimi močmi so nato do 14. ure vendarle očistili igrišče in tekma je bila odigrana.
Rešitev za nastale probleme je torej preprosta in na pladnju: manj sestankovanja in več dela! Z boljšo organizacijo dela bi se lahko premostile tudi na prvi pogled nepremostljive ovire. Če bi se na Zavodu dela lotili npr. ob 8. uri, sestanek sploh ne bi bil potreben, obenem pa bi s tem zaprli usta kritikom. Če pa bi se jim pri tem delu v znak dobre volje prostovoljno pridružili še člani NK (s frezo, za katero so se sami dogovorili s podjetnikom v okviru sponzorstva), potem bi bila slika več kot popolna, skoraj idilična. So to prevelika pričakovanja?
Jože Mohorič
P. S.: Ironija je v tem, da v športnih govoricah Zavod za šport Ptuj velja za »nogometni« zavod, na drugi strani pa največje nezadovoljstvo prihaja prav iz nogometnih vrst. A to še zdaleč ni edina kritika, ki leti na račun Zavoda, saj so nezadovoljni tudi atleti (»Ptujski šport naj vodi nekdo s širokim pogledom na šport«, Štajerski tednik, št. 1, leto 2009), rokometaši, malo-nogometaši, tajski boksarji, kolesarji .
Kolesarstvo
Ptujčani doma in po svetu
Kolesarska sezona se je začela že na prvi novoletni dan. A kar daleč vstran od Slovenije, na toplejšem delu planeta, z »dirko po vinogradih« na Novi Zelandiji. Od Slovencev zdaj že vrtita pedal Simon Špilak (Lampre) v Katarju, na otvoritveni dirki Evrope v Franciji je v nedeljo nastopil nekdanji pe-rutninar Borut Božič (Vacan-soleil). Gregor Gazvoda, ki se je decembra priključil japonskemu moštvu Meitan Hompo - GDR, pa se danes odpravlja v Malezijo, kjer bo v torek startal na prvi etapi dirke Tour de Langkawi.
Kolesarji Perutnine Ptuj se na premierni nastop v sezoni 2009 še pripravljajo. Uvod zanje (ko so tekmovali na Kubi, je bil to evropski uvod) bo tudi letos dirka v zamejskem Lo-njerju v Italiji, ki bo na sporedu 1. marca. V nedeljo so kolesarji pod vodstvom novega trenerja Mateja Marina opravili prve skupne priprave. Za deset dni so se preselili v hrvaško Istro. »Novigrad je za nas praktično domač kraj, saj se tja odpravljamo zdaj že pet ali šest let. Stanujemo v apartmajih, lastniki so nas navajeni in mi njih, imamo vse, kar potrebujemo in te prakse nima smisla spreminjati. Čeprav so bile vremenske napovedi slabe, nam je uspelo izpeljati začrtan program. Temperatura je bila od pet do petnajst stopinj, po navadi je deževalo ponoči, le zadnji dan je snežilo, zato smo se predčasno vrnili na Ptuj,« je povedal Marin.
Pripravljalno obdobje je sicer prežeto s pedaliranjem na gorskem kolesu, ob slabem vremenu doma na trenažerju, ob koncih tedna pa se je ekipa večkrat odpravila v slovensko primorje. Mlajši kolesarji še niso povsem predani profesi-onalizmu, saj so vsi dijaki zaključnega letnika srednje šole. V spomladanskem delu sezone jih tako čaka še precej šolskih obveznosti in obvezna junijska matura.
Člansko moštvo zraven Marina sestavljajo izkušeni Andrej Omulec, lanski mladinci Niko Vogrinec, Tomaž Bauman in Alen Tement, pripravam pa se je pridružil tudi Novogoričan Matias Kumer, do nedavnega tekmec ptujski trojici. »Pri nama z Omulcem ni nove filozofije, mladi fantje pa imajo popolnoma spremenjen način treninga, predvsem večjo količino. Sam sem preizkusil določene stvari na sebi in jih bom poskušal prenesti na njih. Sem že toliko časa na kolesu, kot so oni stari in sem se v tem času že nekaj naučil. Na začetku me je bilo malo strah, kako se bom znašel v novi vlogi, kako
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarji iz lanske ekipe KK Perutnina Ptuj letos tekmujejo za različna moštva.
se bodo fantje vključili v nov sistem. A so me na testiranjih, ki smo jih opravili na ljubljanski fakulteti za šport, prijetno presenetili. Lahko jim ponudim strokovnost, precej bo odvisno od njih samih, koliko so pripravljeni vložiti. Čaka nas ogromno dela, vendar sem optimist,« je dejal Marin.
Do prve dirke, 1. marca v Lo-njerju, je še slab mesec. Perut-ninarje teden dni kasneje čaka še ena dirka druge kategorije v Poreču, natrpan marec pa bodo zaključili z zahtevno etapno preizkušnjo po poteh kralja Nikole v Črni gori. Glede na to, da so v novi sezoni registrirani kot amaterska ekipa in ne več v kategoriji Continental, bodo imeli več težav s pridobivanjem kvalitetnih tekmovanj. »Lovili« bodo kategorizirane dirke v sosednjih državah, Tschibo cup v Avstriji, poudarek bo na državnih tekmovanjih in mednarodnih dirkah mlajših članov (U23). Marin se zaveda, da bo teža rezultatov na plečih dveh izkušenih mož, dediščina pa je vse prej kot skromna. »Na mojih ramenih je priprava programov za mlade, tudi organizacija potovanj in prijava na dirke, Omulec pa mi pri tem zelo veliko pomaga. Upam, da nam bo ob trenažnem procesu uspelo čim prej doseči homogenost, kar se tiče dirkanja, da si bomo razdelili naloge, jih korektno opravljali in ob tem delovali složno. Z Omulcem na primer se le pogledava in že veva, kaj morava storiti. Kar se pa tiče prijav na tekmovanja, smo v dobrem položaju, saj si je Perutnina v preteklosti zgradila ugled v svetu kolesarstva in vsaj za prve dirke nismo imeli nobenih težav. Še vedno smo dobrodošli, ne zapirajo nam vrat, čeprav bi nam teoretično lahko.«
Politika »tepe« športnike
Ptujčani, ki so v decembru zapustili domače okolje, se za
Nihče brez kruha
Brez pogodbe o zaposlitvi za novo sezono je decembra ostalo deset kolesarjev Perutnine Ptuj. Če so si nekateri nove sredine poiskali zelo hitro, so drugi iskali precej dlje. Po novem letu sta bila brez delodajalca le še Kristijan Koren in Kristjan Fajt, pred kratkim pa sta si oba uspela urediti status. Fajt, 16. uvrščeni iz lanskega svetovnega prvenstva in nosilec rumene majice na dirki po Kitajski, je podpisal enoletno pogodbo z novomeško Adrio Mobil. Dolenjski klub se je dolgo »otepal« perutninar-jev, na koncu pa tudi on po vzoru ostalih slovenskih le vzel Portorožana v svoje vrste. Koren je kot pravi imel širši izbor. Menedžer mu je sicer obljubljal Pro Continental licenco, a se je Vipavec ob koncu zadovoljil z dosedanjim rangom. H20, moštvo s kanadskim sponzorjem registrirano v Luksemburgu, je sicer licenco izgubilo po lastni neumnosti, napakah vodstva. Govorice, da naj bi zanj vrtel pedala zvezdnik, kot je Davide Rebellin, so s tem potihnile.
tekmovanja pripravljajo v dresih novega delodajalca. Mitja Mahorič v modro-vijoličnem ljubljanske Radenske - KD Finančna točka. Letos ima v tem času prevoženih okrog 2500 kilometrov, kakšnih 1000 manj kot takrat, ko je potoval na Kubo. »Sezona bo še dolga, zato bi bilo še prehitro, da bi bil v boljši formi. A do prve dirke bom nared,« pravi Maho-rič. Sezono bo pričel deset dni pred perutninarji, Ljubljančani bodo 21. februarja nastopili na dirki Coppa San Geo (1.2 UCI) v Italiji.
Pripravlja se doma ali ob morju, pretekli konec tedna pa se je tudi on udeležil prvih skupnih priprav. Sicer nepopolna ekipa se je zbrala v Strunjanu. Prvi vtisi so toplo-hladni: »Incident je povezan s kolesarjenjem po hrvaški Istri. Pri rdeči luči na semaforjih nismo stali eden za drugim, ampak vsi na kupu in to je bil dovolj tehten razlog za policaja, da nas je vseh osem oglobil s po petdesetimi evri. Večkrat se kolesarjem dogaja kaj podobnega, ne more pa biti naključje, da vedno nam Slovencem. Drugače pa sem pozitivno presenečen nad pripravljenostjo moštvenih kolegov. To je tudi zame dodatna motivacija. Sicer se še nismo zbrali v popolni postavi, vedno kdo zboli ali ima šolske obveznosti, vendar upam, da nam bo takšno vzdušje uspelo prenesti na tekmovanja.« Mahorič ima sicer nekaj pripomb še na vreme: »Ko sem doma, je slabo vreme, ko odidem na morje, se izboljša. Ko sem danes (v sredo op.p.) odhajal iz Ptuja v Izolo, je sijalo sonce, na Primorskem pa me je pričakal dež.« Če bo na tekmovanjih uspešen, bo to kaj hitro pozabil.
Azijska avantura
Bolj tekmovalno razpoložen je Gregor Gazvoda. Letos član japonskega moštva Meitan Hompo - GDR se danes odpravlja v Malezijo, kjer bo v torek pričel nastopati na dirki Tour de Langkawi (HC kategorija). Sedemdnevno tekmovanje spada med zahtevnejše za začetek sezone. Uvodne etape so ravninske in dolge od 130 do 150 kilometrov, kasneje pa pridejo tudi vzponi in trase nad 200 kilometri. »Rezultatskih pričakovanj nimam, zdaj so v ospredju druge stvari. Najprej je potrebno spoznati ekipo. S tistimi, ki nastopajo na dirki po Katarju, se še nisem srečal. Večina je že preživela skupaj nekaj dni na Japonskem, jaz sem bil doma. Sem pa na tekočem, kaj se dogaja. Z vodstvom moštva smo
v rednih kontaktih in moram priznati, da sem kar malo presenečen na učinkovito organizacijo,« je povedal Gazvoda.
Največ kvalitetnih treningov doslej je Makolčan opravil na Kanarskih otokih, kamor se je za tri tedne odpravil z bivšima klubskima kolegoma Juretom Golčerjem in Luko Rakušem. Se pa po azijski avanturi vrača v Evropo. Po dveh tednih počitka in treningov nato potuje naprej v Francijo, kjer bo največ kolesaril v prvem delu sezone. Najprej bo od 27. februarja do 1. marca nastopal na dirki Les 3 Jours de Vaucluse (2.2 UCI).
Ilešič v podjetju
Aldo Ino Ilešič je po predlanskem odhodu iz Ptuja leto dni iskal zalet pri kranjski Savi, za novo sezono pa ga je pot odnesla preko luže, v ameriško moštvo Team Type 1. Po bazičnih pripravah, gorsko kolo, fitnes in tek na smučeh, se je v sredini januarja pridružil ekipi. Najprej v kraju Charlotte, kjer bo tudi njegov »ameriški« dom, zadnji teden v mesecu pa so se v kraju Saulvang (Kalifornia) zbrali na skupnih pripravah. Prvemu šoku v Charlotte (temperature okrog ničle) je sledila prijetnejša izkušnja, zdaj se na uvod sezone pripravljajo v kratkih dresih. Za Ilešičem so že obveznosti do sponzorjev, nekaj skupnih treningov in dve dirki. Najbolj impresivni je bil prvi skupni večer, ko se je zbralo celotno moštvo, ki ga sestavlja kar 72 ljudi. Vanj sodi 48 tekmovalcev (kolesarji, kolesarke, triatlonci) in 24 spremljevalcev (trenerji, direktorji, zdravniki, fotografi ...). »Občutek je bil tak, kot da sem del velikega podjetja, ki mu je služba zdrav način življenja,« je povedal Ilešič. Njegovo moštvo je nekaj posebnega v karavani. A po drugi strani sledi ameriškim trendom. Armstrongova fundacija Livestrong se na primer bori proti raku, Ilešičevo »podjetje« Type 1 proti sladkorni bolezni.
Z lažjimi preizkušnjami se je sezona že pričela. Na kriteriju v okolici Santa Barbare je osvojil peto mesto. A bo na »pravi« debi verjetno moral še počakati. Del moštva bo konkurent Gazvodi v Maleziji, drugi del ostaja na domačih tleh, v Združenih državah. Za dirko po Kaliforniji (HC kategorija) bodo ekipo sestavili po meri hribolazca, ki se bo potegoval za visoko uvrstitev v skupnem seštevku. Prostor bo le za enega sprinterja, ogorčen boj je že pred startom.
Uroš Gramc
Atletika • Miting v Moskvi
Kolaričeva ze z normo za evropsko
prvenstvo
Na osnovi dobre forme, ki jo je Nina Kolarič pokazala prejšnji teden na mitingu v Zagrebu, je bilo mogoče pričakovati, da je le še vprašanje časa, kdaj ji bo uspelo skočiti normo za letošnje evropsko dvoransko prvenstvo. To ji je uspelo minulo nedeljo v Moskvi na mednarodnem mitingu z močno zasedbo poimenovanem Ruska zima. »V tem trenutku sem zadovoljna z doseženim, vem pa, da imam še veliko rezerv in da bom s tekmovanji rezultat le še stopnjevala,« je pred nadaljevanjem zimske sezone povedala Kolaričeva. Najprej jo čaka nekaj mednarodnih mitingov, nato pa evropsko prvenstvo v Torinu od 6. do 8. marca. »Ta konec tedna bom nastopila v Linzu na manjšem mitingu, ki ga bom izkoristila za trening tekmovanje. Za naprej pa še ne vem natančno, kje bom nastopila; na večjih evropskih mitingih se skok v daljino letos ne pojavlja pogosto. Trenutno čakam na odgovor iz Valencie in Stockholma. Gotovo pa bom nastopila na državnem prvenstvu, ki bo 21. februarja,« je za Štajerski tednik povedala Ko-laričeva o svojih tekmovalnih
načrtih.
S trenerskega vidika pa je nastope svoje varovanke komentiral Gorazd Rajher: »Vzporedne meritve posameznih segmentov, ki so ključnega pomena za dober skok, so nakazovale napredek. Nina je v primerjavi s preteklimi leti močnejša, eksplozivnejša in hitrejša, kar lahko napoveduje dobro sezono. Po mitingu v Zagrebu nisem bil v skrbeh, nasprotno, bil sem zadovoljen, ker sem prišel do informacije, kaj še morava postoriti. Zagreb je služil za umerjanje zaleta, kajti pogoji doma tega ne dovoljujejo. Moskva je bila drugo tekmovanje in želel sem, da Nina skoči normo za EP v Torinu, da se razbremeni pred nadaljevanjem sezone. To ji je uspelo in dokazala je, da je za njo dobro delo v zimski sezoni.« Po Raj-herjevih besedah se bosta še naprej držala začrtanega plana treningov, oba pa upata na še daljše skoke. Na evropski lestvici najboljših skakalk v daljino zaseda Kolaričeva trenutno 25. mesto, pri čemer pa je do vrha ne ločijo rezultati, ki ji ne bi bili realno dosegljivi.
UE
Foto: Črtomir Goznik
Kolaričeva je v Moskvi prišla do norme za evropsko prvenstvo, kar si je zelo želel tudi njen trener Gorazd Rajher.
Rokomet • 1. A DRL (ž)
»Mladinke« nemočne proti izkušenim Ljubljančankam
Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 46:22 (23:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Majcen, Korotaj 3, Kikanovič 5, Ozmec 2, Bolcar 3, Pikl (20 obramb), Erhatič, Brumen 6, Levstik 1, Sivka 1. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v sredo nastopile v Ljubljani, kjer so merile moči z vode-čim moštvom v 1. A slovenski ženski rokometni ligi. Po pričakovanjih so izgubile, saj ima v tem trenutku Olimpija zelo močno in izkušeno ekipo, v kateri je kar šest reprezentantk. Kako resno so v Ljubljani vzeli
to srečanje, pove podatek, da je srečanje odigrala tudi Olga Čečkova. Na drugi strani pa povsem druga slika, saj so gostje nastopile brez poškodovanih Nastje Prapotnik, Ane Mihaele Ciore in Stele Mateša.
Rokometašice Olimpije so si v prvem polčasu priigrale enajst zadetkov prednosti, v drugem so približno toliko še dodale. Predvsem so izkoristile mladost in neizkušenost zelo mlade ptujske ekipe, ki pa je žal ostala še brez Urške Levstik, ki si je poškodovala koleno in je morala poiskati pomoč v ljubljanskem kliničnem centru.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK liga
Proti tekmecu in tradiciji
Po končanem SP na Hrvaškem, ki je minilo brez sodelovanja naše reprezentance, se rokometna dogajanja selijo k državnim ligam. V slovenski MIK 1. A-ligi bo na sporedu 15. krog letos zelo zanimivega prvenstva, kjer je že znano, da Celjani ne bodo obranili naslova državnih prvakov: glavna kandidata sta Cimos in Gorenje.
Med zanimivejšimi vprašanji je tudi, ali se bo rokometašem Jeruzalema uspelo uvrstiti med najboljših šest moštev: »Uvrstitev v ligo za prvaka še vedno ostaja naš cilj in storili bomo prav vse, da bomo zaključek sezone preživeli v družbi najboljših,« je pred nadaljevanjem drugega dela sezone optimistično razmišljal Anej Jova-novič, ki šele prvo leto nosi dres Vinarjev. Že to soboto bo v Slovenj Gradcu zelo vroče. Prevent je namreč ekipa, ki Ormožanom na Koroškem še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije ni pustila osvojiti niti ene same točke. Je pa zanimivo, da je prav Slovenj Gradec najsrečnejši kraj za Vinarje, ki jim je v sezoni 2004/05 v če-trtfinalu uspelo presenetljivo izločiti Ježke in se nato okititi s srebrom v državnem prvenstvu. Od srebrnih fantov so sedaj v klubu le še trije igralci: brata Bojan in Gregor Čudič ter Ivanuša.
»Smo dobro pripravljeni za nadaljevanje sezone in verjamem, da bi lahko presenetili Prevent, čeprav so naši gosti-
telji v vlogi favorita in tudi točkovno so pred nami. V Slovenj Gradec gremo čim dražje prodat svojo kožo, če pa se nam prikaže priložnost za točke, jih bomo z veseljem odpeljali v Ormož,« je povedal vratar Jeruzalema Boštjan Belec. Vratarski par Belec - G. Čudič je sodeč po videnem na treningih v zelo dobri formi, kar je precej pomembno za nove uspehe jeruzalemčkov. Tretji vratar Blaž Cvetko bo drugi del sezone preživel pri 1. B-ligašu iz Gorišnice, kjer si bo poskušal nabrati prepotrebno minu-tažo. Zagotovo bo večjo minu-tažo kot v prvem delu sezone, dobil levi zunanji Jovanovič, ki nam je razkril, kje tiči ključ do morebitnega ormoškega presenečenja v Slovenj Gradcu: »Naš zaščitni znak je igra v obrambi. Igralci Preventa so mladi in s tem zelo hitri. Po robu se jim tako lahko postavimo le s čvrsto igro v obrambi in pametno igro v napadu. Menim, da smo sposobni presenetiti Prevent.«
V sredo, 11. februarja, ob 19. uri na Hardeku gostuje Gorenje, o katerem pa v taboru Jeruzalema ne razmišlja še nihče. Vse misli so podrejene Ježkom iz Slovenj Gradca. Težav z zdravjem nima nihče, tako da bo trener Saša Prapotnik imel na razpolago vse razpoložljive sile razen Davida Bogadija in Mateja Hebarja, ki bosta drugi del sezone odigrala v vrstah ptujske Drave.
UK
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (beli dres) se je iz Ormoža preselil k Dravi.
Rokomet
Bo Gorišnici in Dravi uspelo?
Ta konec tedna se bo nadaljevalo prvenstvo v vseh moških rokometnih ligah. Ro-kometaši Moškanjcev-Gorišni-ce bodo v 1. B SRL igrali proti nekdanjemu prvoligašu Svišu. Na to gostovanje odhajajo neobremenjeni, vendar z veliko željo, da poizkušajo presenetiti svoje domačine ter si priigrati kakšno točko v borbi za obstanek. V mladi ekipi varovancev trenerja Darka Žnidariča, ki je v nekdanjem kapetanu in izkušenem igralcu Igorju Ivančiču dobil novega pomočnika, so misli usmerjene k osnovnem cilju - obstanku v 1. B SRL. Želijo si direktnega obstanka, brez dodatnih kvalifikacij, ki jih prinaša predzadnje mesto na prvenstveni razpredelnici.
Povsem druge zamisli in želje imajo pri ptujski Dravi, ki je nekoč že bila eden izmed klubov elitnega razreda slovenskega moškega rokometa.
Ptujčani sedaj igrajo v 2. ligi, a želijo počasi napredovati v višji kakovostni razred. Z uvrstitvijo v končnico šestih najboljših ekip so prvi del naloge opravili, pred njimi pa je težji del. Njihova želja je, da se uvrstijo na eno izmed prvih dveh mest, ki vodijo v 1. B SRL. Priložnost je tu, vendar ima podobne želje tudi vseh preostalih pet konkurentov. Že prvo gostovanje v Hrastniku bi lahko dalo odgovore o tem, kako realne so njihove želje. Eden izmed garantov uspeha bi lahko bil trener in nekdanji odlični igralec Ivan Hrupič, ki zelo dobro pozna razmere v slovenskem moškem rokometu. Pri njem in njegovih varovancih je beseda predaja izključena. Glavni favorit za prvo mesto so sicer mladi rokometaši Zlatoroga iz Celja, ki so v rednem delu Ptujčane edini premagali.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 2. DL pištola in puška
V tesnem obračunu zmaga Kerenčiča
V soboto se je na streliščih v Rušah in Ormožu odvijal 4. turnir 2. državne lige v streljanju s standardno zračno puško in pištolo za Pokal SZS. V Ormožu, kjer so tekmovali strelci s pištolo, je slavila domača ekipa SD Jože Kerenčič, ki je tesno, s 1093:1092 krogi, premagala vodilno ekipo 2. lige, SK Ptuj Petlja. Domačini so s tem dosežkom ponovili uspeh iz prvega turnirja, vendar Ptujčani z dvema zmagama in dvema drugima mestoma še vedno prepričljivo vodijo v skupnem seštevku. Za končno zmago bi na zadnjem turnirju strelci iz Miklavža pri Ormožu nujno potrebovali zmago, ob predpostavki, da Ptujčani osvojijo šele
tretje mesto. V nasprotnem primeru Ptujčanom na zadnjem turnirju, ki se bo odvijal v Slovenski Bistrici, zadostuje že drugo mesto za naslov ekipnega Pokalnega prvaka 2. lige. Med posamezniki je domači strelec Miran Miholič s 373 krogi dosegel drugo zmago v letošnji sezoni in se v skupnem seštevku prebil nazaj na prvo mesto ter prehitel do tega turnirja vodilnega Ptujčana Simeona Gonca, ki je v Ormožu s 368 krogi osvojil 4. mesto. Drugi je bil Ptujčan Robert Ši-menko s 370 krogi, tretje mesto pa je zasedel juršinski strelec Mirko Moleh s 369 krogi. Dobro streljanje sta pokazala tudi ostala strelca iz Miklavža,
Foto: Simeon Gonc
Najboljši strelec domače ekipe SD Jože Kerenčič, Miran Miholič, je z drugo zmago v letošnji sezoni prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov
2. DL puška
Rezultati 4. turnirja:
1.	SD ELEKTRO MARIBOR 1118 28
2.	SD FLV HOTINJA VAS 1114 18
3.	SD KIDRIČEVO	1111 24
4.	SD I. POH. BATALJON II 1108 14 5.SDIMPOL	1083 15 6. SK PTUJ 703 9
Skupni seštevek posameznikov: 1. Klavdija Pufič, Impol, 82, 2. Blaž Maurič, Elektro, 68, 3. Gorazd Maloič, Kidričevo, 68, 4. Siniša Brkič, Elektro, 62, 5. Andreja Golob, Hotinja vas, 59, 6. Uroš Mohorko, Kidričevo, 48, 12. Gregor Kmetec, Kidričevo, 37, 14. Marjan Zupanič, Ptuj, 35, 15. Marjan Gril, Ptuj, 27, 19. Teodor Pevec, Ptuj, 19, 22. Aleš Pernat, Kidričevo 14 točk.
2. DL pištola:
Rezultati 4. turnirja:
1.	SD JOŽE KERENČIČ 1093 32
2.	SK PTUJ PETLJA	1092 36
3.	SD JURŠINCI II	1078 27
4.	SD JEZERO DOBROVNIK 1052 21 Skupni seštevek posameznikov: 1. Miran Miholič, Miklavž, 106, 2. Simeon Gonc, Ptuj Petlja, 102, 3. Mirko Moleh, Juršinci, 91, 4. Alojz Trstenjak, Miklavž, 86, 5. Avgust Horvat, Dobrovnik, 84, 6. Gregor Moleh, Juršinci, 78, 7. Robert Šimenko, Ptuj Petlja, 72, 10. Dušan Krajnc, Juršinci, 53, 11. Uroš Pešakovič, Ptuj Petlja, 52, 12. Bojan Mir, Miklavž, 48, 13. Franc Bedrač, Ptuj Petlja, 44, 14. Grega Novak, Miklavž, 19 točk.
Alojz Trstenjak in Grega Novak, ki sta s 362 in 358 krogi osvojila 6. in 7. mesto, Dušan Krajnc iz Juršincev je bil s 358 krogi 8., Ptujčan Uroš Pe-šakovič je s 354 krogi osvojil 9. mesto, Gregor Moleh iz Juršincev pa je s 351 krogi pristal na 10. mestu. V skupnem seštevku posameznikov je tako pred zadnjim turnirjem, zaradi pravila o odbitku najslabšega rezultata, še vse odprto.
V Rušah so slavili mariborski strelci Elektra s 1118 krogi, Kidričevska ekipa je s 1111 krogi osvojila 3. mesto, Ptuj-čani pa so zaradi nepopolne ekipe pristali na 6. mestu. Med posamezniki je konkurenco zmlela bistriška strelka Impo-
la Klavdija Pufič, ki je s 389
krogi dosegla letošnji rekord lige in ostaja še naprej nesporno prva favoritinja za skupno zmago. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Kidričan Go-razd Maloič s 375 krogi, ostala dva kidričevska strelca Uroš Mohorko in Aleš Pernat sta s 370 in 366 krogi osvojila 9. in 12. mesto. Ptujčana Marjan Zupanič in Marjan Gril sta s 357 in 346 krogi pristala na 15. in 16. mestu. V skupnem seštevku ekip, pred zadnjim turnirjem, tako odlično kaže strelcem iz Kidričevega, ki s 24 točkami zasedajo 2. mesto, s 4 točkami zaostanka za strelci Elektra.
Simeon Gonc
Košarka • PARKL liga
Prepričljivi zmagi dveh najboljših ekip
■ ^■i
Osmi krog v košarkarski ligi Parkl sta zaznamovali dve visoki zmagi domačinov na Pra-gerskem (40 točk razlike) in v Staršah (35 točk razlike). Kot velika okrepitev v igri Starš se je pokazal njihov novi center Petrovič, ki se je uspešno priključil dvema najnevarnejšima strelcema, Miliču in Gombocu.
Derbi kroga se je odvijal v Račah med ekipama, ki na lestvici zasedata tretje in četrto mesto. Prva tekma teh dveh nasprotnikov se je končala s tesno zmago domačinov Cir-kovčanov in tudi tokrat smo lahko pričakovali izenačeno
tekmo. Cirkovčani so proti pričakovanjem že v začetku tekme pobegnili nerazpoloženim domačinom in že ob polčasu vodili za 17 točk. V nadaljevanju so igralci KK Rače vzpostavili ravnotežje, a do zmage jim je manjkalo veliko. S to zmago so »tiskarji« iz Cirkovc na ste-žaj odprli vrata do uvrstitve na zaključni turnir. Rače kljub porazu ostajajo na želenem 4. mestu, a ga bodo morale v nadaljevanju še potrjevati.
V 2. ligi je Dornava doma še drugič zapored zmagala. Tokrat so z 11 točkami prednosti premagali ekipo Ptujske Gore. Več
kot časten poraz niso zmogli niti igralci Podlož, ki so se dolgo upirali favorizirani ekipi ŠD Majšperk, a v zadnjih minutah popustili. Novo zmago je vknji-žila ekipa ŠD Nova vas, a tokrat veliko težje, kot je bilo pričakovati. Mladi igralci iz Starš so se na gostujočem terenu povsem enakopravno kosali z vodečo ekipo na lestvici 2. lige. V samem zaključku tekme so imeli celo priložnost za zmago, a jim zadnja dva napada nista uspela. Sledil je podaljšek, ki so ga Mariborčani odigrali bolje in tako ostali neporaženi še v 7. tekmi sezone.
Ekipo KK Starše (na sliki) danes, v petek, 6. 2., čaka obračun z vodilno ekipo Pragerskega.
1. liga
Rezultati 7. krog: KK Pragersko
-	ŠD Slam Avtoefekt 110:70 (25 :16, 28:14, 30:15, 27:25), KK Rače
-	ŠD Cirkovce 63:79 (15:20, 12:24, 15:16, 21:19), KK Starše - ŠD Kidričevo 105:70 (22:21, 30:12, 19:16, 34:21).
1.	KK PRAGERSKO	8 8 0 16
2.	KK STARŠE	8 7 1 15
3.	TED ŠD CIRKOVCE 8 5 3 13
4.	KK RAČE	8 4 4 12
5.	GOOD GUYS	7 2 5 9
6.	KK PTUJ	7 2 5 9
7.	ŠD SLAM AVTOEFEKT 7 2 5 9
8.	ŠD KIDRIČEVO	7 0 7 7
2. liga
Rezultati 7. kroga: KMO Dornava
-	ŠD Ptujska Gora 66:55 (14:19, 22:10, 20:10, 10:16), ŠD Majšperk
-	ŠD Podlože 68:56 (18:15, 16:15, 8:14, 26:12), ŠD Nova vas MB - KK Starše ml. 96:86* (17:17, 27:23, 19 :19,18:22, 15:5*) - po podaljšku.
1.	ŠD NOVA VAS MB	7	7	0	14
2.	ŠD MAJŠPERK	7	6	1	13
3.	STARŠE ML (-1)	7	4	3	10
4.	KMO DORNAVA	7	3	4	10
5.	PRAGERSKO VETERANI 6	2	4	8
6.	ŠD PODLOŽE	7	16	8
7.	ŠD PTUJSKA GORA	7	1	6	8
Najboljši strelci: 1. Dean Gomboc (KK Starše) 174, 2. Mitja Blažič (ŠD Nova vas MB) 165. 3. David Lenart (KK Starše mladi) 164 točk.
V naslednjem krogu se nam v petek, 6. februarja, ob 20. uri obeta veliki derbi v Staršah. Pomerili se bosta dve najboljši ekipi v letošnji in lanski sezoni, KK Starše in KK Pragersko.
Prireditev Športnik leta 2008 v MO Ptuj
Kdo bo najboljši na 50. izboru?
V četrtek, 12. februarja 2009, bo ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj prireditev Izbor športnika leta 2008 v MO Ptuj. Gre za prireditev z dolgo in bogato tradicijo - letos bo izbor potekal že petdesetič!
Začetki segajo v leto 1957, doslej pa izbor ni bil izpeljan le dvakrat. »Prireditev predstavlja rezime športnih panog in dejavnosti skozi vse leto, lahko rečemo tudi uspešnosti v vseh segmentih športa, tako tekmovalnega, športne rekreacije in interesnih programov športa mladih,« je za uvod povedal v. d. direktorja Zavoda za šport Marjan Lenartič in se v nadaljevanju dotaknil dosežkov športnikov v letu 2008: »Lansko leto je bilo na področju vrhunskega športa uspešno, tako med individualnimi kot ekipnimi športi. Leto 2008 je bilo tudi olimpijsko, še posebej
Foto: Črtomir Goznik
Prireditev Izbor športnika leta bo letos na sporedu že petdesetič.
pa smo lahko ponosni na ptujsko olimpijko Nino Kolarič, ki je po 16 letih »nasledila« Mirka Vindiša, udeleženca OI leta 1992 v Barceloni. Veseli smo lahko tudi dejstva, da je Nina normo za OI dosegla na doma-
čem stadionu, kar dokazuje, da je ta primeren tudi za največje dosežke.
Prireditev sama je v osnovi zahvala športnikom in trenerjem ter tudi staršem in ljubiteljem športa za njihovo ce-
loletno udejstvovanje. Lahko rečemo, da ima MO Ptuj velik posluh za potrebe športa, saj se po najboljših močeh trudi, da bi zagotovila potrebne infra-strukturne pogoje za udejstvo-vanje športnikov in športnic. Lahko tudi omenim, da se je v letošnjem proračunu postavka dotacije klubom in društvom povečala za 30 %. MO s tem sledi zastavljenim ciljem, po katerih je najprej izboljšala infra-strukturne pogoje, v drugi fazi pa povečala sredstva za samo izvajanje dejavnosti. V načrtu je tudi že gradnja telovadnice pri OŠ Ljudski vrt, ki bo še izboljšala sliko pri športnih objektih v MO Ptuj.«
V četrtek bomo torej izvedeli imena najboljših športnic in športnikov MO Ptuj v letu 2008. Prireditev bo vodil Tadej Toš, posebni gost pa bo atlet, metalec krogle Miran Vodovnik. Kdo bo torej nasledil Nino Ko-larič in Klemna Ferjana?
JM
Nogomet • MNZ Ptuj: NK Slovenja vas, NK Markovci
Slovenja vas in Markovci: tekmeca za 2. mesto
Slovenja vas napada iz ozadja
Slovenja vas po jesenskem delu prvenstva zaseda 4. mesto v 2. ligi MNZ Ptuj; za drugim mestom (Markovci, 25 točk) zaostajajo le tri točke.
»Trenersko mesto članske ekipe sem v NK Slovenja vas prevzel po 5. krogu prvenstva, ko je ekipa zasedala 6. mesto. V šestih krogih smo osvojili 13 točk, kar se mi zdi glede na okoliščine - nepoznavanje igralcev, pomanjkanje kadra - odličen rezultat! Posebej me veseli, da smo z igralci ter upravo dosegli pošten in pristen odnos, na katerem lahko gradimo tudi v prihodnje. Glede na komentarje gledalcev in drugih spremljevalcev našega kluba je viden napredek v igri ter predvsem v odnosu in željah igralcev do boljših rezultatov,« je uvodoma povedal Igor Levstik, trener NK Slovenja vas.
Priprave na spomladanski del prvenstva bodo rdeče-mo-dri pričeli 16. februarja, opravili pa jih bodo kar v Slovenji vasi, saj si zaradi pomanjkanja sredstev česa drugega ne morejo privoščiti. Za prijateljske tekme se dogovarjajo predvsem z ekipami istega ranga iz območja MNZ Ptuj in MNZ Maribor. »Igralski kader bo v glavnem ostal enak, dogovarjamo se še z dvema izkušenima igralcema,
Članska ekipa NK Slovenja vas
ki bi lahko okrepila zvezno vrsto. Tekmovalni cilj ni v ospredju, saj želimo v prvi vrsti zgraditi ekipo, ki bi se lahko v novi tekmovalni sezoni enakovredno vključila v vrh razpredelnice ter poskušala napredovati v višji rang tekmovanja. Če pa se nam bo možnost za osvojitev drugega mesta, prvo mesto je rezervirano za Zavrč, ponudila že spomladi, bomo priložnost za morebitno napredovanje z veseljem zagrabili,« je samozavestno zaključil Levstik.
NK Markovci: Jesenski vice prvaki
Pred nadaljevanjem prvenstva je nekaj misli strnil tre-
ner Matej Bromše. »Z drugim mestom smo seveda zadovoljni. Če ne bi bilo Zavrča, ki po kvaliteti ne spada v naš rang tekmovanja, bi bili celo jesenski prvaki. Glavna težava je bila ta, da so bili treningi bolje obiskani kot tekme! Razumem, da smo samo amaterji, zato igralcem ne morem ničesar očitati - imajo veliko obveznosti v službah, kulturno-etnografskih društvih ...,« je zanimivo situacijo opisal trener Markovcev. »Na drugi del sezone se bomo na začetku pripravljali štirikrat tedensko (dva termina v telovadnici in dva treninga na igrišču), v marcu pa bodo treningi trikrat tedensko, čez vikend bodo tekme. V načrtu imam šest do sedem prijatelj-
skih tekem: dve z NK Videm, po eno pa s Stojnci, Bukovci, Loko-Rošnjo, Cirkulanami in mladinci iz Stojncev.«
Kakšna so pričakovanja v klubu? »V klub so prišli Gašper Šmigoc, Tadej Meznarič (oba Bukovci) in Blaž Obran (NŠ Poli Drava - mladina). Tudi z njihovo pomočjo želimo obdržati drugo mesto, obenem pa se zavedamo, da to ne bo lahka naloga. Slovenja vas in Podlehnik igrata zelo agresiven in borben nogomet, manj privlačen za gledalce, a na koncu štejejo točke. Do izpolnitve cilja nas lahko pripeljejo kontinuiteta na treningih, tekmah in disciplina,« je zaključil Matej Bromše.
PG
Nam. tenis
Oboji v finale
Preteklo nedeljo je potekalo ekipno tekmovanje v namiznem tenisu za mladince in mladinke za uvrstitev v finale državnega prvenstva. V moški konkurenci se je za vstop v finale ekipnega prvenstva na Ptuju, v Novi Gorici, Ljubljani in na Muti borilo sedemnajst ekip. Fantje iz NTK Ptuj so bili tretje postavljeni nosilci na Ptuju. Uvrstili so se v finale, saj so v svoji skupini slavili proti drugemu nosilcu, ljubljanski O l i m p i j i, s 5:3. To je bil ključ do uspeha, do drugega mesta: izgubili so proti Soboti (3:5) in premagali še Vesno iz Zaloga (5:1). Vodja ekipe je bil Tomo Džankič.
V ženski konkurenci se je 13 ekip za vstop v finale potegovalo na
Ptuju, v Ljubljani, Vrtojbi in Muti. Na magale Merkur s 5:3 in izgubile z v Murski Soboti. Vodja ekipe je bila
Ptuju so se pomerile ekipe Logatca, Logatcem 1:5, kar je bilo dovolj za urška Rojko.
Ptuja in Merkurja. Ptujčanke so pre- uvrstitev v finale, ki bo 4. in 5. aprila	DK
FOTO: Andrej Petrovič
Skupinska fotografija mladincev in mladink (od leve): Domen Ovčar, Alen Ber, Luka Krušič, Vesna Rojko, Tina Matjašič, Anja Peršuh, Lucija Peklar, v ozadju trener Tomo Džankič.
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Prevent - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Slovan - Celje Pivovarna Laško, Krka - Merkur, Trimo Trebnje - Cimos Koper, Gorenje - Rudar Trbovlje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Sviš pekarna Grosuplje - Moškanjci Gorišnica, Ajdovščina - Alples Železniki, Grosuplje - Šmartno 99, Istrabenz plini Izola - Grča Kočevje, Mitol Sežana - Krško, Klima Petek Maribor - Radeče MIK Celje.
2.	DRŽAVNA LIGA (ZA MESTA OD 1. DO 6.)
PARI 1. KROGA: Dol TKI Hrastnik - Drava, Zlatorog Celje - Kranj, Cerklje - Sevnica.
2. DRŽAVNA LIGA (ZA MESTA OD 7. DO 12.)
PARI 1. KROGA: Velika Nedelja - Dobova, Mokerc - Arcont Radgona, Brežice - Radovljica.
1. MLADINSKA LIGA
15. krog: nedelja, 8. 2., ob 11. Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje.
url v športni dvorani na Hardeku:
JERUZALEMCKI ODHAJAJO V REKO
Rokometni klub Trsat je organizator najmočnejšega rokometnega turnirja na območju Hrvaške za letnike 1997. Turnir ima zelo bogato tradicijo in je že sedemnajsti zapovrstjo in prvi z udeležbo ekipe iz Ormoža. Na njem nastopa 10 hrvaških in 2 slovenski ekipi - Jeruzalem Ormož in Cimos Koper (prvouvrščeni ekipi predtekmovanja DP letnikov 1997 na vzhodu in zahodu). Barve hrvaških klubov bodo zastopali: Trsat Reka (1. mesto na hrvaškem DP), Karlovac (2.), Zamet Reka (3.), San Sport Čakovec (4.), Croatia osiguranje Zagreb, Pečine Reka, Kozala Reka, Dugo Selo, Kaštel in Ludbreg. Turnir bo Ormožanom služil kot priprava za nadaljevanje sezone 2008/2009, potekal pa bo v nedeljo od 9. do 20. ure.
Ekipa ormoških letnikov 1997 je predtekmovanje v skupini Vzhod zaključila na 1. mestu in se uvrstila v polfinalno skupino, kjer jih čakajo težke tekme proti Celju, Krškemu in ptujski Dravi. V veliki finale državnega prvenstva po šestih tekmah v polfinalni skupini napreduje le prvouvrščena ekipa.
KVALIFIKACIJE KADETINJ V ORMOŽU
Od 6. do 8. marca 2009 bo Ormož gostil zanimiv kvalifikacijski turnir za žensko kadetsko EP 2009, ki bo potekalo v Makedoniji. Poleg Slovenije se bodo za vstopnico za uvrstitev na EP potegovale še Danska, Finska in Litva. Treningi reprezentanc se bodo odvijali v Ormožu in pri Veliki Nedelji, same tekme pa v športni dvorani na Hardeku v Ormožu. Organizacijo tekem je prevzel Rokometni klub Jeruzalem, organizacijo nastanitev in prehrane reprezentanc pa Hotel Ormož. Razpored tekem: petek, 6. 3. 2009: ob 17. uri: DANSKA - FINSKA, ob 19. uri: SLOVENIJA - LITVA sobota, 7. 3. 2009:
ob 17. uri: LITVA - DANSKA, ob 19. uri: SLOVENIJA - FINSKA nedelja, 8. 3. 2009:
ob 11. uri: SLOVENIJA - DANSKA, ob 13. uri: FINSKA - LITVA Ormož bo ob velikonočnih praznikih gostitelj kvalifikacijskega turnirja za mladinke.
ODBOJKA
1. A DRŽAVNA ŽENSKA LIGA
PARI 15. KROGA: Luka Koper - AC Prstec Ptuj, Aliansa - TPV Novo mesto, Sloving Vital - Benedikt, Calcit Kamnik - MZG Grosuplje.
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJASKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Drava - Lent (sobota ob 17.30 url v DETA Centru na Ptuju)
Tenis
1. ZIMSKA LIGA 2008/2009
7. KROG - SOBOTA 8.30: Trgovine Jager - Hlša Kager, TK Neptun - Kellersports; 11.45: TC Luka - TK Skorba.
Mali nogomet
2. SFL
Pari 15. kroga: petek, 6. 2., ob 19.00: FC Branik Maribor - Bioterme Mala Nedelja; ob 20.00: Slovenske Gorice - Cerkvenjak Gostišče Anton; ob 20.30: Teleing Marinci - FSK Kebelj; nedelja, 8. 2., ob 16.00: KMN Tomaž - Nazarje Glin; ob 18.30: Duplek TBS Team24 - Ptuj ABA roletarstvo Saš bar.
KONČNICA LIG MNZ PTUJ
V nedeljo bo v ptujski športni dvorani Center potekala končnica tekmovanja v obeh ligah malega nogometa. Najprej se bodo najboljše tri ekipe 2. lige borile za dve mesti, ki vodita v višjo ligo, nato pa se bodo najboljše tri ekipe 1. lige borile za naslov prvaka.
2. LIGA MNZ PTUJ: NEDELJA ob 16.00: Club 13 - Apolon 11; 17.30: Mogg - Club 13; 19.00: Apolon 11 - Mogg.
1. LIGA MNZ PTUJ: NEDELJA ob 16.45: Oki Team - KMN Poetovio Linde plin; 18.15: ŠD Rim - Oki Team; 19.45: KMN Poetovio Linde plin - ŠD Rim.
Danilo Klajnšek, UK
Športne novičke
Mali nogomet • 1. SFL: Šteje le zmaga
14. krog: petek, 6. 2., ob 21.00: KMN Dobovec - KMN Benedikt
Benedičani bodo po dolgem času tekmo odigrali v popolni postavi; videli bomo, ali so fantje sposobni presenetiti neugodni Dobovec, ki si je že priigral mesto v končnici, kjer se bodo merili za prvaka. Benedikt bo moral dati vse od sebe, da bi se z morebitno zmago izognil zadnjemu mestu, ki vodi nazaj v 2. ligo. Popravnih izpitov bo vedno manj, zato je vsaka točka dobrodošla.
2. SFL: Nazarje v gosteh pri Tomažu
Mariborčani, ki blestijo v tem delu prvenstva, bodo odigrali z zadnjeuvršče-no ekipo Bioterme Mala Nedelja, zato je pričakovati zmago prvih. Vroče bo na tekmi med sosedi v Voličini, saj se bodo merili igralci Slovenskih Goric ter Cerkvenjaka. Kebelj tokrat potuje v Ljutomer, kjer lahko pričakujemo napeto tekmo, kar je že navada v zadnjih tekmah v športni dvorani Ljutomer. Derbi tega kroga bo zagotovo na Hardeku. Poraženca iz prejšnjega kroga se bosta pomerila ob 16. uri, domačini pa si še kako želijo zmage ter s tem uresničitev svoje apetite po tretjem mestu. Zadnja tekma bo v nedeljo v mariborski dvorani Lukna. Duplek TBS Team 24 se bo pomeril z vodilnimi Ptujčani, ki pa v štajersko prestolnico prihajajo zdesetkani: previdnost ne bo odveč.
Peter Golob
Športno plezanje • Vzhodna liga
Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategorijam. Vsako leto se izvede pet tekem v različnih krajih, že tretjič zapovrstjo bo eno izmed tekmovanj organiziral Plezalni klub 6b iz Ptuja. Tekmovanje bo potekalo v nedeljo, 8. 2, v športni dvorani Gimnazije Ptuj, s pričetkom ob 10. uri. Plezalni klub 6b iz Ptuja bo zastopalo deset mladih, perspektivnih plezalcev, ki med letom pridno trenirajo pod vodstvom Benjamina Forštneriča in Andreja Žitnika.
Atletika • Dvoransko DP za pionirje: Klanjškova dvakrat druga
Na zadnji dan januarja se je več kot 300 pionirjev (U16) pomerilo na državnem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani. Z dvema srebrnima kolajnama se je izkazala devetošolka Nastja Klanjšek. S 531 centimetri je bila druga v skoku v daljino kakor tudi v skoku v višino (157 centimetrov). Če bi pa se v obeh disciplinah približala svojima najboljšima rezultatoma, 545 centimetrov v daljino in 162 centimetrov v višino, pa bi v obeh disciplinah zmagala. Maruška Korpič Lesjak je bila deveta na 60 metrov z ovirami (10,25 sekunde), Mark Drevenšek pa petnajsti v skoku v daljino (462 centimetra).
UE
Nogomet • Zmaga Mure 05, Ormožani peti
Nogometni klub Ormož je bil organizator nogometnega turnirja selekcij U8. Sodelovale so ekipe: NK Ljutomer, ND Mura 05, NŠ Poli Drava Ptuj, NK Bistrica, NK Gorišnica in gostitelj NK Ormož. Največ uspeha so imeli črno-beli iz Murske Sobote, ki so od možnih petnajstih osvojili trinajst točk, kar je zadostovalo za zmago na ormoškem turnirju. Gostitelji iz Ormoža niso razočarali, vendar so na koncu s štirimi osvojenimi točkami osvojili 5. mesto.
Rezultati: Ljutomer - Mura 05 0:2, Poli Drava Ptuj - Bistrica 1:0, Ormož - Gorišnica 1:1, Ljutomer - Bistrica 1:2, Poli Drava Ptuj - Gorišnica 2:0, Ormož - Mura 05 1:2, Ljutomer - Gorišnica 3:0, Poli Drava Ptuj - Mura 05 0:1, Ormož - Bistrica 0:1, Ljutomer - Poli Drava Ptuj 6:0, Mura 05 - Bistrica 1:1, Ormož - Poli Drava Ptuj 1:2, Gorišnica - Bistrica 0:1, Ljutomer - Ormož 0:1, Mura 05 - Gorišnica 5:0.
Končni vrstni red: 1. ND Mura 05 13 točk, 2. NK Bistrica 10, 3. NŠ Poli Drava Ptuj 9, 4. NK Ljutomer 6, 5. NK Ormož 4, 6. NK Gorišnica 1.
Uroš Krstič
Kegljanje • 1. A SKL (moški)
12.	krog: Radenska - Konjice 2:6 (3485:3486)
Radenska: Borovič 580, Marinič 578, Emeršič 575, Šebjanič 545, Harc 574, Kovačič 633.
Ekipa Radenska je na 2. mestu s 16 točkami.
13.	krog (7. 2.): Ljubljana/Slovan - Radenska.
1. B SKL (ženske)
Radenska - Rudar 4:4 (3131:3096)
Radenska: Rojnik 518, Orban 523, Muršič 523, Divjak Benko 528, Tibaut 524, Štiberc 515.
Radenska je na 6. mestu zbrala 9 točk. 13. krog (7. 2.): Šoštanj - Radenska.
Rokoborba • Čiričeva in Kodela tretji
Na mednarodnem turnirju deklet v Budimpešti je nastopilo 132 rokobork iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Med njimi sta bili tudi tekmovalki KD Finančna točka iz Ljutomera Mihaela Čirič in Laura Kodela, ki sta se odlično odrezali. V svojih kategorijah (do 55 kg) - Čiričeva pri članicah in Kodela pri deklicah, sta osvojili 3. mesto.
NŠ
(otroci od 7. do 12. leta starosti)
ŠD FIDESPORT organizira:
od 23. do 26.02.2009 tečaj smučanja
Cena tečaja je 165 EUR in vključuje: 20-urno šalo smučanja, 4-dnevno smučarska vozovnico, prevoz, kosila, zaključni veleslalom s podelitvijo priznanj in presenečenj. Rok za prijavo je do 18.02.2009.
¡SPORT
Belšakava ulica 57,2250 Ptuj, tel. +386 (0)31 309 959, e-moil: info@fidesport.si, www.fidesport.si
Boks • Obuditev državne lige
Tri zmage za ekipo Ringa
Očitno je, da se tudi v slovenskem boksu nekaj premika na bolje. Zanimanje za to veščino je med mladimi veliko in po klubih se dobro dela, le tekmovanj je bilo malo (državno prvenstvo, Zlati grb Bistrice, Zlata rokavica Ptuj, Pokal Kranja). Klubi sicer med sabo dobro sodelujejo, fantje se v trenažnem procesu velikokrat pomerijo med seboj, vendar pa je pravo tekmovanje tisto, ki vse skupaj dvigne na višji nivo. Da bi ti mladi dobili še več priložnosti za uradne nastope, so se na pobudo nekaterih klubov dogovorili, da ponovno oživijo 1. slovensko ligo v boksu. Po naših informacijah je podobno tekmovanje ugas-
nilo leta 2003.
Izvedli bi naj šest krogov, oziroma turnirjev. Zdaj imajo možnost tudi začetniki, zaradi novih pravil v ligi. Glede na število borb bodo razdeljeni v naslednje skupine: od 0 do 5 borb, od 5 do 15 borb in nad 15 borb. S tem tekmovanjem pa se ne bo vzpodbujalo le dela v klubih, ampak naj bi boks postal bolj medijsko prepoznaven. V tej smeri je veliko že naredil naš profesionalni boksar Dejan Zavec, ki je in še vedno orje ledino. Dobro, da so se nekateri posamezniki, oziroma klubi zavedli, kaj prinašajo tekmovanja.
Prvi krog je že bil organiziran v soboto v Slovenski Bi-
strici, kjer se je zbralo veliko ljubiteljev boksa. Med boksarji BK Ring Ptuj so trije njihovi tekmovalci slavili zmage, in sicer Jernej Gajšek (do 69 kg), Jan Klarič (do 75 kg) in Mitja Dišič (do 81 kg), izgubil pa je Alen Gašparič (nad 91 kg).
Udeleženi klubi (5): BK
Slovenska Bistrica, BK Kranj, BK Ring Ptuj, BK Dolomiti Ljubljana in Železničarski BK Maribor.
Število prijavljenih boksarjev: 33 - BK Slovenska Bistrica (8), BK Kranj (14), BK Ring Ptuj (7), BK Dolomiti Ljubljana (2) in Železničarski BK Maribor (2)
Danilo Klajnšek
Jan Klarič (BK Ring Ptuj)
Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj)
Smučarski skoki
REZULTATI
MLADINCI (17-18 let; 4 x 2 minuti): do 64 kg: Iztok Walney (Maribor) - Dejan Bukič (Slovenska Bistrica) 0:2; do 57 kg: Gregor Fištravec (Slovenska Bistrica) - Ednan Krličevič (Dolomiti) 0:2; Luka Vah (Dolomiti) - Ezan Braimi (Kranj) 0:2.
ČLANI (18-34 let; 3 x 3 minute): do 69 kg: Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) - Andrej Figek (Slovenska Bistrica) 2:0; do 75 kg Aleš Erker (Maribor) - Edvin Ramdelovič (Kranj), Jan Klarič (BK Ring Ptuj) - Aleš Jereb (Kranj) 2:0; do 81 kg: Matic Samastur (Slovenska Bistrica) - Mitja Dišič (BK Ring Ptuj) 0:2; nad 91 kg: Ješani Fisnik (Slovenska Bistrica) - Alen Gašparič (BK Ring Ptuj) 2:0.
Sredi Slovenskih goric zmagal Boštjan Matjašič
V osrčju Slovenskih Goric so v 70. letih prejšnjega stoletja zanesenjaki pričeli s smučarskimi prireditvami. Nedaleč od središča Juršincev stojita že od leta 1991 na pobočju Štam-puha 25- in 45-metrska skakalnica. Neumorni organizatorji Športnega društva Juršinci, na čelu z neumornim predsedni-
kom Francem Kukovcem, so tokrat usposobili 25-metrsko skakalnico, za »velikanko« pa je bilo premalo snega.
Več kot 250 gledalcev je pozdravil župan Alojz Kaučič, ki je vse prisotne razveselil z zagotovilom, da nameravajo v dolini zajeziti meteorske vode in kupiti snežni top - tako
Utrinek s podelitve priznanj najboljšim v Juršincih
Bowling • Državna liga
snega ne bo manjkalo. Tokrat so tekmovali skakalci v članski in veteranski konkurenci, žal ni bilo prijavljenih skakalcev v mladinski konkurenci. Zaradi izenačenosti dolžin skokov se je žirija odločila, da izvede tri serije.
Rezultati: člani: 1. Matjašič (Polenšak) skupaj 70,5 m (3 x 23,5 m), 2. Rižnar (Juršinci) 68,5 m (23,5, 23, 22 m), 3. Horvat (Juršinci) 66,5 (22, 22,5, 22 m), 4. Čuš (Polenšak) 66 m (22, 22,5, 21,1 m), 5. Čeh (Juršinci) 61,5 m (19,5, 21, 21 m).
Veterani: 1. Jus (Sestrže) 66 m (22,5, 22,5, 21 m) 2. Rižnar (Juršinci) 46 m (14,5, 15, 16,5 m), 3. Kostanjevec (Juršinci) 44,5 (17,5, 13, 14 m).
Ob ugodnih snežnih razmerah nameravajo izvesti nočne skoke na 45-metrski skakalnici.
anc
Odbojka
3. DOL vzhod (ženske)
REZULTATI 15. KROGA: Kurent SK Company - Ecom Tabor 0:3, Galeja - Suha gradnja 2:3, DŠR Murska Sobota II. - Kema Puconcl 0:3, DŠR Murska Sobota - Ruše 3:0 (eklpa Ruš je Izstopila Iz tekmovanja).
1.	KEMA PUCONCI
2.	NOVA KBM BRANIK II.
3.	DŠR MURSKA SOBOTA
4.	SUHA GRADNJA
5.	GALEJA
6.	ECOM TABOR
7.	RUŠE
8.	DŠR MURSKA SOBOTA II
9.	KURENT SK COMPANY
KURENT SK COMPANY - ECOM TABOR 0:3 (-17,-22,-20)
KURENT SK COMPANY: Črešnlk, Emeršič, Kllnc, Kmetlč, Mahorlč, Reš, Segulln, Stanet, Terbuc, Valent, Žlbrat. Trener: Roman Hasemall.
V srečanju mladlh eklp so zmago slavlle Marlborčanke. V tem srečanju so tudl domačlnke dokazale, da znajo lgratl dobro odbojko ln so nudlle dober odpor tekmlcam. Tokrat so blll servlsl »kurentlc« zadovoljlvl, šepala pa je predvsem lgra prl organlzacljl napadov. Razveseljlvo je, da lgralke SK Kurent Company lz kroga v krog lgrajo bolje.
Danilo Klajnšek
Močnejši od Meteorita
V 3. krogu državne lige so bili uspešni igralci ekipe Ptuj 1, ki so brez težav premagali najslabše moštvo v skupini B - Meteorite. Najboljši rezultat med posamezniki te ekipe je tokrat dosegel Sebastjan Kotnik, ki je v šestih igrah podrl 1149 kegljev. Neuspešni pa so bili člani ekipe Ptuj 2, ki so se z gostovanja v Postojni vrnili praznih rok.
Skupina A
Rezultati 3. kroga: Epic 3 - Ptuj 2 2:0 (10:4), Piramida 1 - BK 300
2:0 (12:2), Xtreme 1 - Mulda 2:0 (11:3).
Vrstni red: Xtreme 1 ln Plramlda 1 5, Eplc 3 4, Ptuj 2 ln BK 300 2, Mulda 0 točk.
Skupina B
Rezultati 3. kroga: Meteoriti - Ptuj 1 0:2 (1:13), Ericsson - Triglav 2 0:2 (6:8), Piramida 2 - Epic 1 0:2 (1:13).
Vrstni red: Epic 1 6, Triglav 2 in Ptuj 1 4, Ericsson in Piramida 2 2, Meteoriti 0 točk.
JM
Pikado liga St. tednik
A-liga
Rezultati 13. kroga: Sharky -Wlnston 6:10 (16:23), Rlng - Štern-tal 16:0, Žaga - Luna 12:4 (25:15), Zelenl gaj - Saška 13:3 (27:7). Stolp - prost,
Vrstni red: Zelenl Gaj 30, Wlnston 28, Rlng 21, Sharky 21, Žaga 18 (1), Stolp 17 (-1), Saška 7, Šterntal 7, Luna 0 točk.
Pari naslednjega kroga (petek, 13. 2., ob 20.00): Rlng - Sharky, Luna - Stolp, Wlnston - Zelenl gaj, Saška - Žaga. Šterntal - prost.
B-liga
Rezultati 12. kroga: Ptujsklh 5 - Rlng II 16:0, Zelenl gaj II - Caprl l preloženo, Caprl II - Sharky II 8:8 (19:19), Haložan - Plka 10:6. Mark 69 - prost.
Vrstni red: Sharky II 28, Haložan 24, Ptujsklh 5 20, Rlng II 15, Caprl I 13 (-1), Zelenl gaj II 13 (-1), Caprl II 13, Plka 6, Mark 69 6 točk.
Pari naslednjega kroga (sobota, 7. 2, ob 20.00): Rlng II - Zelenl gaj II, Plka - Caprl II, Caprl l - Haložan, Sharky II - Mark 69. Ptujsklh 5 - prost.
jm
Dornava • Rekorderka, ki se ne da	.
Veronika Petek ima 105 let!
Lani, drugega februarja, točno na rojstni dan Veronike Petek smo zapisali, da bi bila torta veliko premajhna za 104 svečke, kolikor bi jih lahko pred enim letom upihnila. Letos je k omenjeni, resnično zavidljivi številki pogumno dodala še eno, saj je praznovala že svoj 105. rojstni dan!
Veronika Petek je kljub visoki starosti še vedno prav živahna; zadnje čase jo pošteno jezi le to, da jo bolijo vse kosti; krivda bo gotovo v tem vlažnem in meglenem zimskem vremenu.
Za Veroniko z veliko ljubezni že dolgo skrbita njena vnukinja Neža z možem Francem, ki je letos po svoji obljubi izpred petih let moral obnoviti pogodbo za naslednjih pet let ...
Foto: SM
Foto: SM
Ker uradne statistike o takih koreninah, kot je dor-navska Veronika, v Sloveniji nimamo, lahko le ugibamo, koliko stopetletnikov živi v naši državi. Ve se le, da je trenutno najstarejša Slovenka Katarina Marinič iz Primorske, ki je lani jeseni napolnila 109 let, gotovo pa lahko trdimo, da je Veronika med deseterico najstarejših Slovencev in najverjetneje tudi najstarejša prebivalka spodnjepodravske regije.
Če slučajno kdo misli, da se Veroniki njenih 100 in še 5 let povrhu tako ali drugače pozna, se hudo moti. Res je sicer, da ji megleno zimsko vreme ničkaj ne ugaja, trga jo po kosteh in boleči udi jo spravljajo v jezo. Lani decembra je tudi precej zbolela, domači odkrito povedo, da so se kar zbali zanjo, potem pa jo je rojstvo praprav-nučka Tineja postavilo na noge in ji znova ožarilo obraz, da je bilo kar neverjetno: »Oj, pa še kako rada ga poujčkam, seveda,« se nasmehne Veronika ob omembi svojega najmlajšega potomca, ki je dopolnil komaj mesec dni. Za igrive urice poskrbi Tinejeva sestrica Lara, ki svojo praprababi spremlja tudi k zdravniku, ko je treba, in se je menda zadnje leto kar odločila, da bo postala zdravnica.
Za Veroniko že leta dolgo izjemno lepo in z veliko ljubezni skrbita vnukinja Neža in njen mož Franc Vuzem, ki je ob letošnjem jubileju, ne brez dobre
doze humorja, povedal: »Ko je naša mati praznovala 100 let, sva sklenila pogodbo za še pet let. Evo, pa je izpolnila svoj del pogodbe in zdaj morava podpisati novo pogodbo za naslednjih pet let, do njenega 110. rojstnega dneva. Samo zdaj pa sem jaz že v dvomih, ker ne vem, kateri od naju bo dočakal izpolnitev te pogodbe; se mi zdi, da prej naša mati kot jaz!«
Veronika namreč resnično izgleda še vedno odlično;v svečani bluzici z naborki kot prava dama; skoraj brez gub, z bistrim pogledom, le sluh ji malo nagaja, ampak ne toliko, da ne bi slišala povedanega. Razveseljujejo jo najbolj preproste stvari: prava topla domača »re-zančova župa«, pa tudi kakšen košček »prolenka« ji tekne. In če je zunaj sonce in toplo, pa,
kot sama pravi, je najlepše, če je mir, če so ljudje zdravi in dobri drug do drugega.
Veroniko je življenje res dodobra prekalilo in sama pravi, da danes ni nič bolje in tudi nič slabše kot včasih, le zelo, zelo drugače: »Vse je drugače, hiše, pa ceste, pa ljudje, tudi ljudje so drugačni. Mojih letnikov ni več med živimi, teh mladih ne poznam tako. Še dobro, da imam svoje ob sebi, posebej mojo vnukinjo z družino. To so zlati ljudje, saj sploh ne vem, kaj bi bilo z menoj, če jih ne bi bilo!«
Neizmerno bolečino izgube najdražjih je Veronika v svojem življenju še kako globoko izkusila: »Najhujše je bilo v vojni. So mi javili, da je moj sin Franc padel, da je mrtev, pa takoj vpoklicali mlajšega, Vinca, v vojsko,
na fronto. Srce se mi je trgalo od hudega takrat,« še vedno s hudo grenkim glasom, ki ga še po tolikih letih dušijo solze matere ob izgubi otroka, pove Veronika. Skozi njene spomine na preživeta leta se v nato v preprostih besedah odvija zgodba pridne, dela vajene kmečke ženske, ki je rada pomagala, kjer je le lahko, daleč naokoli je bila znana kot mojstrska kuharica in prav tako odlična pevka: »Ja, z mojo sestro sva včasih tako peli, da so vsi okoli rekli: 'Čuj ti deklini, kak lepo pojeta!'« Veronika pa zapoje še danes, najraje stare cerkvene pesmi in
ob nedeljski maši, ki sta jo na njenem domu opravila domača dornavska župnika, je še vedno zapela: »Ma pa naš novi župnik maličko drgačišjo vižo, sma se en cajt lovila, pol pa sma se na konci le vlovla!«
Posebnih želja pa Veronika po toliko letih in toliko doživetega nima več; celo napol resno, napol v šali pove, da bi pa jo zdaj smrt lahko počasi že našla in se sprašuje, ali jo je res čisto pozabila na tem svetu. Vnukinja Neža je ob teh besedah kar malo huda, a se z Veroniko potem hitro sporazumeta, da se pa kar tako tudi ne bi dala
»odpeljati« na oni svet ...
Veroniki Petek so ob njenem jubileju čestitali prav vsi po vrsti: delegacija domačega društva upokojencev, pa občinska delegacija z županom na čelu, ki se tete Veronike spominja še iz svojih otroških dni, pa oba domača župnika in seveda vsi njeni najbližji z družinami: sin Vinko, dve vnukinji, trije prav-nuki in trije prapravnuki.
Vse čestitke neverjetni Veroniki za 105 polnih let življenja pa izrekamo tudi v našem uredništvu, z željo, da se srečamo ob letu osorej.
SM
Gorišnica • Z zanimive delavnice o elektriki
Četrtošolci presenetili z znanjem
Za učence četrtih in petih razredov OŠ Gorišnica se je ta teden v ponedeljek pouk začel na nekoliko poseben način. Vključili so se, in treba je priznati, nadvse živahno, v animacijske delavnice na temo električne energije, porabnikov le-te ter načinov, kako zmanjšati porabo elektrike.
Učne ure z delavnicami je pripravilo društvo za ekološke in prostočasne dejavnosti Zoja, ki se je aprila lani prijavilo na razpis programa Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehaniz-
ma. Rezultat uspešne prijave je projekt Trajnostna energija v šolah, ki ga društvo izvaja v sodelovanju s tremi partnerji, in sicer s podjetjem Elektro Ljubljana, društvom Povod in LAS za Pomurje. »Projekt je
V animacijskih delavnicah na temo učinkovite izrabe električne energije so gorišniški četrtošolci pokazali izjemno veliko znanja.
prvenstveno namenjen osnovnošolski mladini. Med ciljne skupine in neposredne uporabnike rezultatov projekta so vključeni tudi učitelji, profesorji, asistenti in drugo pedagoško osebje na šolah. Glavni namen projekta je omogočiti osnovnim šolam pomoč pri izobraževanju, informiranju in ozaveščanju mladine ter njihovega pedagoškega osebja s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov,« je pojasnil predsednik društva Zoja Miran Kojc, ki je tudi povedal, da se bodo tovrstne delavnice izvedle v kar 50 osnovnih šolah po Sloveniji, ki so se odločile sodelovati pri tem projektu.
Gorišniški četrtošolci so animatorje in predstavljavce pozitivno presenetili s svojim poznavanjem vseh plati elektrike, čeprav, kot je povedala njihova učiteljica, se v učnem
programu s tem še niso ukvarjali. Vprašanja, kot so, od kod se pridobiva in kdo proizvaja električno energijo, so bila zanje praktično prelahka, kar prehitevali so se v odgovorih, malo se je zapletlo pri ugotavljanju, kateri material je električni prevodnik in kateri izolator, vendar je bila večina odgovorov pravilna, brez napak pa so določali, katera naprava (gospodinjska) je največji porabnik električne energije. Nemalo začudenja pri anima-torjih pa so mlade glave dosegle z dogovori, kako zmanjšati porabo električne energije, saj so učenci dokazali, da še kako dobro vedo, kje in kako lahko skrbijo za manjšo porabo. Zelo zanimivo je bilo tudi praktično merjenje porabe posameznih aparatov z enostavnimi merilniki, za spoznavanje poklica in dela električarja pa je poskrbel električar Piko, ki je
mladim nadobudnežem natančno predstavil tudi, zakaj je električarju potrebna vsa oprema, ki jo ima na sebi.
No, na vprašanje, ali bi lahko živeli brez elektrike, so vsi v en glas povedali, da nikakor in
da se jim že ena ura brez elektrike zdi groooooozno dolga. Zato, ker ni luči, ker ni tople vode in toplih radiatorjev in seveda zato, ker ne delajo računalniki in TV ...
SM
Nadvse zanimiva je bila tudi kratka in razumljiva predstavitev opreme in dela električarja.
Foto: SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje .
Demonski pohod kurentov se je začel
Ptuj in okolica sta v tem času že pustno zadihala. Kurenti so tudi uradno pričeli svoj demonski ples klicanja pomladi in vsega dobrega.
Ob ptujskem karnevalu bodo fa- stne sprevode in od koder prijahajo šenkovali tudi v okolici Ptuja, kjer že tudi najboljše karnevalske skupine tradicionalno prirejajo tudi svoje pu- vsakoletnega ptujskega kurentovanja.
Foto: Črtomir Goznik
V pustni okrasitvi mesta bodo tudi letos sodelovale šole in Vrtec Ptuj.
Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki (5.)
Jutro in predvideni dnevni napori seveda zahtevajo obilen zajtrk, kar je zadosten razlog ponovnega obiska vasice ter čas za »cachuppo«. Gre za tradicionalno jed, ki je na lokalnih jedilnikih ob vsaki priložnosti, domačini pa jo tudi imenujejo zajtrk pred spanjem. Sama jed ni ravno kulinarična dovršenost, vsekakor pa je eden izmed čarov popotovanj odkrivanje in pokušanje tradicionalnih jedi. Gre za preprosto mešanico vseh možnih vrst prekuhane zelenjave, pri čemer izstopata fižol in koruza, za zajtrk dodajo pečena jajca ter zelo majhne, tako po kvaliteti kot kvantiteti, koščke mesa, še malo pre-pražijo in zajtrk, kosilo ali večerja je na-red. Le še tradicionalno lokalno pivo, Strela, in že smo pripravljeni na nove podvige.
San Pedro
Na severni strani otoka se nahaja prav tako idilična vasica z izjemno plažo, imenovana San Pedro, ki pa na žalost že premore ogromen in pretirano drag hotelski kompleks. Seveda lahko na plaži postaviš svojo mobilno rezidenco, saj je večina plaž na Zele-nortskih otokih javnih in izredno varnih. Prav tako pa lokalno prebivalstvo z odprtimi rokami pozdravlja tovrstne popotnike, saj prinašajo denar v vasico, za razliko od hotelskih gostov, ki imajo vse potrebno v omenjenih kompleksih. San Pedro pa se ne nazadnje
Pogled na obmorsko prestolnico Mini višji vrh otoka, imenovan Zelena gora, jami prispejo do tega zelenortskega d
lahko pohvali s pohodom do drugega najstarejšega svetilnika, vsaj takšni so podatki lokalnih ribičev, pri čemer te venomer spremljajo vratolomni prepadi in izjemna barvna raznolikost sedimentnih kamnin. Ob sprehajanju po vzorno urejeni poti je moč opazovati lokalne ribiče, ki v čereh klifov prežijo na svoj dnevni ulov. Šotorsko življenje na povsem odmaknjeni obali, vasica se je namreč nahajala dobrih pet kilometrov od najinega peščenega raja, brez tekoče vode, elektrike ali živilske trgovine v neposredni bližini, je seveda svojevrstna preizkušnja osebne vzdržljivosti ter hkrati čas brezskrbne-
Foto: Uroš Zajdela
i. V ozadju nas v megli pozdravlja naj-jvilni turisti s svojimi »skromnimi« lad-
V osrednji nedeljski povorki, ki bo 22. februarja, pričakujejo najmanj 2500 aktivnih udeležencev ter tudi veliko tujih skupin. Organizatorji kurento-vanja so tradicionalno k sodelovanju pozvali tudi ptujske gostince, da v času pusta na pustne jedilnike uvrstijo tudi domača jedila, ki so jih v preteklosti najpogosteje pripravljali v času pusta. Meščani naj bi tudi letos poskrbeli za pustno okrasitev, pri tem jim bodo pomagali otroci iz vrtca in šolarji s širšega območja Ptuja, ki že nekaj let zapored v času pusta izdelujejo pustne okraske.
V tem času pa so se pričele tudi aktivnosti za letošnji projekt EDEN -evropska destinacija odličnosti 2009. Letos bo izbirni postopek izvedlo že 21 držav Evrope, med njimi tudi Slovenija. Lani je ta prestižni naslov v Sloveniji osvojila Dolina Soče. Tema letošnjega projekta je Turizem in varovana območja. Cilj pa je nagraditi destinacijo, ki deluje v varovanem ob-
ga uživanja.
Sao Vicento je mešanica vsega, kar lahko v bistveno večjem in kvalitetnejšem obsegu najdemo na drugih otokih, vendar razpršeno. Kar daje temu otoku poseben pečat, je kulturni pridih in tradicionalna glasba, ki je preprosto del otoškega vsakdana. Prav tako pa se otok lahko pohvali z izjemnimi in ne-uničenimi plažami, kjer je kampiranje izjemen užitek.
Santa Antao
Santo Antao, otok na skrajnem zahodu Zelenortskih otokov, ni le raj za po-hodnike, saj se najvišji vrh strmo dviga k dvatisočmetrski znamki, ampak je tudi raj za ljudi, ki želijo spoznati tradicionalen in že nekaj stoletij nespremenjen način življenja, se naužiti strmih in vratolomnih klifov, ki se ostro spuščajo v atlantski ocean, ter preizkušati zelenortsko kulinariko ob kozarčku tradicionalne žganice, imenovane gro-gue.
Na izjemnost tega otoka me je opozoril že voznika alugera ( kombija), ki sva ga zaradi precejšnje transportne omejenosti, saj na otoku obstaja le tovrstna javna oblika prevoza, uporabila na najini poti do prestolnice Ribiera Grande, in sicer z nepojmljivo željo glede uporabe varnostnega pasu. Takšnih opozoril v tem delu sveta nisem navajen, oziroma še nisem doživel, pa vendar sem jih vzorno upošteval. Že po treh ali štirih kilometrih vožnje se je njegovo opozorilo izkazalo povsem
močju ali meji na varovano območje in je razvila uspešne turistične produkte, ki prispevajo k ohranjanju narave ter hkrati zadovoljujejo interese lokalnih prebivalcev in obiskovalcev. Slovenska turistična organizacija bo prijave sprejemala do 3. marca. V teh dneh je izvedla tudi dva informativna dneva, v
na mestu, saj v nekaj minutah po edin-stevni, čezotoški cesti prečkaš 1.300 metrov visok previs po izjemno vijugasti cesti, kjer vozniki preprosto uporabijo trobilo in tako opozorijo nasproti vozeča se vozila na svojo prisotnost, saj je preglednost omejena na nekaj metrov. Bolj kot se vzpenjaš, bolj zastrašujoči in daljnosežni prepadi te spremljajo. Še sreča, da se na nadmorski višini okrog 900 metrov vreme povsem spremeni in zaradi spuščanja mrzlega zraka v smeri vročega atlantika, te objame skoraj nepregledna megla in povsem
Mariboru in Ljubljani, na katerih so zainteresirane destinacije dobile še več podatkov o letošnjem projektu in tudi o pogojih same prijave. Prednost pri prijavi imajo turistična območja, kjer sodeluje večje število občin.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Letošnji otroški karneval bo četrti po vrsti. Nagrado bo prejel Marjan Sirec, Krčevina pri Vurbergu 76. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 13. februarja.
slovenske oktoberske temperature. Po kakšnih 1o minutah meglene vožnje te pot ponese nad oblake in le posamezni vulkanski vrhovi se dvigajo iznad penaste pregrade. Kar ne moreš se naužiti lepot, ki jih pričara narava, v daljavi pa se kristalno modri Atlantik dotika jasne nebesne modrine. Gre za 36 kilometrov spektakularne vožnje od pritanišča Porto Novo do prestolnice Ribiero Grande, ki preprosto ne pusti ravnodušnega še tako zahtevnega gosta.
Nadaljevanje prihodnjič
Cachuppa in strela
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Foto: Uroš Zajdela
Lokalno prebivalstvo se je moralo povsem prilagoditi težkim razmeram na otoku, saj so za kmetijstvo in poljedelstvo primerne zelo omejene površine.
Foto: Uroš Zajdela
Zahodna obala otok Sao Vicent je povsem prepredena z neprehodnimi in neprevoznimi klifi. Vendar pa se sredi morja dviga majhen otoček, na katerem so Portugalci že v 19. stoletju zgradili svetilnik in obrambno utrdbo.
Kuharski nasveti
Kisla juha iz kuhane govedine
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag kuhane govedine
2	čebuli
3	žlice maščobe 2-3 stroki česna 2 žlici moke
lovor, šetraj, majaron, bazilika, sol
20 dag krompirja vinski kis Potek priprave: V večjem loncu ali kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo, ko rahlo porjavi, dodamo česen in pomokamo. Moko svetlo rjavo prepražimo in zalije-mo z večjo količino vode ali poljubne mesne juhe. Še preden juha zavre, dodamo na kocke narezan krompir in začinimo. Kuhano govedino narežemo na kocke in jo sipamo k juhi. Krompir lahko zamenjamo tudi z žličniki, ki jih pripravimo iz moke, jajc, olja in soli. Preden postrežemo, juho oki-
V vrtu
samo z vinskim kisom.
Kisla juha po babičinem receptu
Sestavine (za 5 oseb):
40 dag svinjskega želodca 20 dag svinjskega srca timijan, kumina, sol 2-3 stroki česna 30 dag krompirja 2 dl domače smetane 1 dl belega vina 1 žlica moke Potek priprave: Želodec in srce narežemo na rezance in damo kuhat v večjo količino vode. Dodamo začimbe in česen ter kuhamo do polovice. Nato dodamo podmet iz moke in na kocke narezan krompir. Tik pred koncem kuhanja dodamo še kislo smetano in
Kisla juha (rdeča)
Kisla juha po babičinem receptu
Tačke in repki
Zaščita živali po ameriško
Pred dnevi sem se vrnil iz ZDA, natančneje s Floride, kjer sem v mestu Orlando prisostvoval NAVC-konferenci 2009. NAVC je največji kongres severnoameriških veterinarjev in hkrati tudi kongres z največjo udeležbo veterinarjev na svetu. Zbranih nas je bilo preko 5000 veterinarjev, največ ameriških, pa tudi preko 1300 iz Evrope.
Iz Slovenije smo se kongresa udeležili trije veterinarji, dva iz Veterinarske bolnice na Ptuju in kolegica iz Veterinarske ambulante Bones v Mariboru. Veterinarska medicina malih hišnih živali je v ZDA izredno razvita, napredna. Zaradi visokega standarda, ki ga imajo prebivalci ZDA, je možnost razvoja in napredka veterinarske medicine izredno velika, uporaba izredno dragih diagnostičnih pripomočkov vsakdanja in samoumevna. Npr. preiskava pacienta z magnetno resonanco je tam po večini rutinska diagnostična metoda, CT-rentgenska preiskava pa prav tako nekaj povsem samoumevnega in vsakdanjega. Pri nas in tudi drugje v Evropi to ni tako samoumevno. Vedeti moramo,
domače belo vino.
Kisla juha (rdeča)
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag sveže svinjine
1	večja čebula
2	stroka česna
1 žlica paradižnikove mezge
1	žlička mlete rdeče paprike
2	žlici moke
1	dl rdečega vina
sol, poper, kumina, lovor
2	srednje velika krompirja 2 žlici maščobe
Potek priprave: Na maščobi spražimo grobo sesekljano čebulo, dodamo strt česen in na manjše kocke narezano meso. Pražimo toliko časa, da meso spusti lastni sok in rahlo porjavi. Nato dodamo moko, ki jo rahlo prepražimo, dodamo še paradižnikovo mezgo in posipamo s papriko. Zalijemo z rdečim vinom in vodo. Začinimo in dušimo do polovice. Nato v juho fino naribamo surov krompir in kuhamo do mehkega. V kolikor juho ponudimo kot samostojno jed,
zraven ponudimo kuhan krompir.
Kisla juha (dobra)
Sestavine (za 5 oseb):
40 dag sveže svinjine
30 dag krompirja
30 dag stročjega fižola ali
druge zelenjave
sol, majaron, lovor, peter-
šilj, zelena
3-4 žlice maščobe
1	čebula
2	žlici moke
2 dl kisle smetane kis po potrebi Potek priprave: V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in ko čebula porjavi, dodamo na kocke narezano meso ter ga dobro prepraži-mo. Nato meso pomokamo, moko svetlo spražimo in zalijemo z vodo ter dodamo začimbe. Še preden juha zavre, dodamo na kocke narezan krompir in na male stroke narezan fižol. Kuhamo do mehkega. Preden postrežemo, dodamo gladko premešano kislo smetano in kis.
Nada in Vlado Pignar
da je preiskava z magnetno resonanco tudi pri ljudeh vrhunska in zelo draga diagnostična zadeva, ki nikakor ni rutinske narave, vendar se jo uporabi pri zapletenih in drugače težko rešljivih primerih. Podobno je pri ostalih diagnostičnih posegih, npr. pri preiskavah krvi, ultrazvočni diagnostiki, kjer ameriški kolegi uporabljajo vrhunske aparate visokega cenovnega razreda in s tem tudi vrhunskih zmogljivosti. Pri nas se omenjene preiskave tudi opravljajo pri malih živalih, vendar so cenovno pristopne le redkim lastnikom.
Zelo presenetljiv in navdušujoč je odnos Američanov do živali, ki je res na visokem nivoju. Male živali, psi, muce in ostali so resnično družin-
ski člani, ki uživajo zraven ljubezni tudi močno in učinkovito zakonsko zaščito pred mučenjem, zlorabljanjem, slabim ravnanjem in ostalimi negativnostmi, ki se lahko pojavijo pri sobivanju živali in ljudi. Že s televizije vemo, da imajo Američani posebne policijske enote, ki skrbijo za živali, ki posredujejo v primeru mučenja in zlorabe živali, pogosto tako, da živali odvzamejo in lastnike enostavno zaprejo. Kasneje jim sodnik prisodi veliko kazen, tako da v prihodnje najverjetneje zelo razmišljajo, ali še imeti žival in kako skrbeti zanjo. Letos so Američani ustanovili tudi posebno ekipo policistov forenzikov, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem in razčiščevanjem zločinov nad živalmi. To so ASPCA veterinarski foren-ziki, ki se s svojimi mobilnimi laboratoriji in ostalo tehniko postavijo v obrambo živali in krivce zločinov privedejo pred sodišče.
Strokovno slovenski veterinarji ne zaostajamo za ameriškimi kolegi, kljub slabšim
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
možnostim diagnostike imamo enake pristope k zdravljenju bolezni. Na kongresu smo se seveda tudi marsikaj novega naučili, kar bomo s koristjo uporabili v vsakdanji praksi.
Svetlobna leta pa zaostajamo za Ameriko pri zakonski regulativi zaščite živali, pri ukrepih za zaščito živali, predvsem pa pri odkrivanju povzročiteljev mučenja živali in kaznovanju le-teh. Vedeti moramo, da npr. pri nas vsako leto zastrupljajo živali, polagajo strupe med ljudi in v naravo, pa še nikoli do sedaj ni nihče za to odgovarjal, saj primeri niso bili raziskani in krivci niso bili najdeni. Primeri ustreljenih živali pri nas niso zanimivi za preiskovalce. Mučitelji živali dobijo simbolične kazni. V Ameriki je to nekaj nemogočega, saj Američani trdijo, da mora vsakdo, ki prizadene bolečino živalim, tudi plačati za to. In to z uspehom v praksi tudi uresničujejo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Vrt v prepolovljeni zimi
Pričel se je najkrajši mesec v letu - mesec februar. Ime se mu skriva v besedi rimskega praznika očiščevanja »febra«, kar bi v prenesenem pomenilo čas, ko se zima preveša v drugi polčas, ko naj bi se narava očiščena prebujala iz zimskega sna ob vstopu v pomlad. Zima v februarju še kar traja, čeprav že kaže znamenja pojenjanja. Ledene sveče ob svečnici že toliko premagujejo zimo, da se prično topiti izpod kapov, sicer pa je mesec svečan še zimski mesec, saj Matija, ki praznuje konec meseca svečana, šele tedaj led razbija, če pa ga ni, pa ga naredi.
Kot prva lastovka še ne prinaša in oznanja pomladi, tako ob vsaki otoplitvi, ko bi nas topli sončni žarki privabili v vrt, ne pričnemo z vrtnimi opravili, ki bi vrtni naravi več škodovala kot koristila. Prekapanje in ravnanje prerazmočene vrtne zemlje uniči njen zlog in zračnost, ki je tudi v nekaj letih ni mogoče popraviti. V hladni zemlji, do 8 stopinj Celzija, večina vrtnih semen ne kali, ker zaradi pomanjkanja toplote, ki je eden od pogojev za rast, seme prej strohni, kot bi vzklilo.
V SADNEM VRTU lahko na dovolj odcednih mestih ter že v predhodno dobro pripravljeni ter z mrazom zavarovani zemlji sadimo sadike sadnega drevja ter presajamo drevesa s koreninsko grudo. Sajenje sadnega drevja ter grmičevja nadaljujemo tudi pozimi, ko zemlja ni zmrzla, da se korenine sadike že do začetka vegetacije spomladi ukoreninijo. Stara, izrojena, poškodovana, bolna ali drugače neuporabna drevesa v vrtu izkrčimo. Dreves ne velja le posekati, podreti ter odstraniti, marveč na širokem drevesnem kolobarju odko-pati ter izkrčiti s koreninami in drevesnim panjem vred. Iz zemlje poberemo vse korenine, da njihovi ostanki ne bi tam
trohneli ter ovirali zdravega razvoja korenin na novo posajenega nadomestnega drevesa. Sadilno jamo pustimo odprto, da se zemlja dobro prezrači, premrzne ter se uničijo glivične bolezni korenin. Na izpraznjeno sadilno mesto ne sadimo drevesa ali grma iste botanične vrste, kot je bila predhodno, ker bo takšna saditev ter rast drevesa neuspešna, če pa že to nameravamo opraviti, zemljo v sadilni jami zamenjamo s spočito prstjo v globino in širino v količini, ki bi jo korenine nove rastline prerastle šele v nekaj letih, ko bodo v širšem kolobarju drevesne krošnje ostanki korenin predhodne rastline razpadli.
Zimsko rez sadnega drevja pri večini sadnih vrst opravimo v času zimskega mirovanja ter v času, ko se drevnine prič-no prebujati iz zimskega sna. Na prvi čas rezi sicer vplivajo mnogi naravni dejavniki, ki jih ne glede na obseg opravil vsekakor kaže upoštevati. Rezi ne vršimo, dokler so drevesa v zmrzlem stanju. Z rezjo ledeni kristali poškodujejo celičje, da se nastale rane težko zacelijo. Največ sadnega drevja po-mrzne v drugem polčasu zime, ko se ob toplih dneh prično po drevesu pretakati rastlinski sokovi, pri občutnih ohladitvah, ko ponoči padejo temperature gladko pod zmrzišče, še izrazitejši pa je pojav na obrezani enoletni mladiki, kjer po-mrznejo vrhnji brsti. Prej začnemo z rezjo starejših sadnih dreves, mlajša pa režemo, ko ni več nove nevarnosti zimske pozebe. Jablane in hruške obrezujemo še v času mirovanja, češnje, slive, breskve in marelice, ko že prehajajo v muževno stanje in so pričele brsteti. Orehu odrežemo odvečne veje še v času popolnega mirovanja, rane pa zgladimo in premažemo, da preprečimo solzenje. Tudi leska mora biti obrezana, preden prične cveteti, to pa se lahko dogodi že v februarju. Drevje budne rasti s pozno rezjo slabimo, drevesa s šibko rastjo pa s pravočasno zimsko rezjo krepimo v rasti.
V OKRASNEM VRTU podobno kot pri sadnem drevju pristopamo k opravilom pri negi ter obdelavi okrasnih drevnin in grmovnic. Pri zimski rezi odstranimo iz krošenj ter grmov poškodovane in suhe veje, vzgojno rez, redčenje ter oblikovanje pa le pri okrasnih drevninah in grmovnicah, ki cvetijo poleti ter v jeseni, pri spomladi cvetočih pa opravimo vzgojno rez po cvetenju, ko so rastline v zelenem stanju.
Miran Glušič, ing. agr.
Diomeaar: i februarja -11 februarja
6-petek	7-sobota	8-nedelja	9-ponedeljek
10-torek *	11 -sreda *	12-četrtek	
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Astrolog Tadej svetuje
Situacija je težka in se še slabša
To so besede ameriškega predsednika Baracka Obama, ko je opisal gospodarski položaj v ZDA. Na tiskovni konferenci je predstavil 775 milijard dolarjev vreden sti-mulacijski paket, kjer bo po načrtu dve tretjini tega denarja šlo v javne investicije, eno tretjino pa v davčne olajšave potrošnikom in podjetjem, ki bi na novo zaposlovala. Izjava glede na tisto, kar slišimo zadnje tedne v medijih, ni nova. Kar je pa ohrabrujoče pri Obamovi retoriki, pa je neposrednost in takojšnje ukrepanje, ki ga napoveduje, in upajmo na podoben pristop tudi v državah Evropske unije. Težko situacijo na svetovnih finančnih trgih povzročajo nadaljnji zastoji denarja v bančnem sistemu, kjer finančne ustanove ne plasirajo denarja v obtok, ampak likvidnost čuvajo za vsak primer, če bi se stvari poslabševale še naprej. Borze so brez dvoma od teh zastojev zelo odvisne. Tako je od časa, ko se bo likvidnost sprostila, odvisen tudi odgovor na najbolj pogosto vprašanje: kdaj bo konec borznemu medvedu in kdaj bodo tečaji šli navzgor.
Likvidnost se v gospodarstvu nikakor ne pretaka zadovoljivo in dokler je tako, tudi na borzi ni pričakovati pozitivnega borznega trenda.
Pravzaprav je na Wall Streetu sedaj uspeh že to, da so tečaji stabilni in da večjih padcev cen delnic v zadnjih tednih ni bilo videti. Podobno je tudi na nekaterih večjih evropskih borzah. Trdim, da se v sedanjem položaju splošne negotovosti nima smisla ukvarjati z napovedovanjem borznih tečajev za leto ali dve naprej. Niti z dolgoročnim napovedovanjem, kajti vlagatelji so te napovedi že slišali in jim perspektiva za 5 ali več let vnaprej ne pove veliko. Kar je pri vsej stvar predvidljivo, je to, da se bo vzpon borze začel pred okrevanjem gospodarstva. Običajno se finančni trgi dvignejo šest ali dvanajst mesecev pred gospodarsko rastjo. Nekateri ekonomisti sicer izjavljajo, da se bodo tečaji delnic še naprej vzporedno zniževali s stopnjevanjem prihajajoče recesije. To nujno ne drži. Drži pa v primerih, ko podjetja bankrotirajo in se premoženje v postopkih likvidacije razdeli na upnike in, če kaj še ostane, na delničarje. Cene delnic takih podjetij lahko v času recesije na borzi še bolj padejo, v primeru popolnega bankrota celo do ničle. Toda nekatera podjetja so na krizo bolje pripravljena od drugih. Delnice teh se bodo v času krize lahko tudi vzpenjale.
Zato je glede na povedano nesmiselno dajati neke povprečne borzne napovedi za svet kot celoto. Vsako podjetje je zgodba zase in vlagatelji naj se raje ukvarjajo s podjetji, ki so na borzi danes krepko podcenjena. Zato lahko Obamovo izjavo dopolnimo: situacija je težka in se še slabša, toda ne povsod.
Mitja Petrič
Šifra: Iskanje svoje sreče
Vprašanje: Nekdaj srečno in zadovoljno družino je bolezen in izguba zaposlitve pahnila v obup in nezadovoljstvo. Iščemo izhod iz problema, a nimamo upanja in moči, da bi ga rešili. Vem, da upanje umira zadnje, zanima pa me, kaj o tem menite vi? Ali bomo še kdaj tako srečna, zadovoljna in urejena družina, kot smo bili?
Odgovor: Spoštovana bralka, po mojem mnenju se vsaka zadeva naredi z nekim namenom in je povezana z duhovno sfero. Že dolgo je splošno znano, da je naše življenje na naši preljubi Zemlji zgolj potovanje in da je namen, da se izpilimo in naredimo nekaj zase. O tem pripovedujejo zgodbe modrih ljudi in določenih skupin, ki se zbirajo. Dandanes smo pod vladavino vodnarjeve dobe, torej je čas, da tudi sami naredite nekaj zase in da začnete razmišljati pozitivno. Resnica je, da se vam je naredilo veliko prelomnic, ki jih je le s težavo razumeti in iskati neke logične povezave. V prvi vrsti je bolezen nekaj šokantnega, kar se lahko dogaja našim sosedom,
drugim ljudem - samo nam ne. Ignoriranje določenih primarnih vzrokov, ki oznanjajo, da si morate vzeti čas zase, privede v stanje, kjer se je znašla vaša družina. Po drugi strani je zelo nujno, da sprejmete bolezen kot dar in da na takšen način spoznate lepote življenja. Kajti velika bogastva so nična v primerjavi s tistim, kar sleherni človek nosi v svoji duši. Ravno te zadeve vas bodo povezale in vam podarile upanje, kajti tudi sami ste v pismu zapisali, da upanje umre zadnje. Uvideti morate, da se pravzaprav sreča lahko skriva na vsakem koraku in da je od vas odvisno, ali jo vidite ali ne. Bodite zelo temperamenti in se ne obremenjujte s tistim, česar ne morete imeti. Poglejte okoli in uvideli boste, da ravno iz majhnega raste veliko. Vsak človek ima v sebi nek pogum in notranjo moč, ki jo morate uvideti in si dati
Prav tako, kot se izobražujemo že od malih let - najprej osnovna, nato srednja šola, prav tako bi se morali izobraževati tudi na področju osebnosti - vendar tega nam nihče ni povedal, nihče ni zahteval tega od nas, zato se nekaterim zdi morda nepotrebno. Morda tudi za tiste ni potrebno - ker ne želijo narediti za svojo rast nič - so se predali življenju takšnemu, kot pač mislijo, da mora biti - ali pa so tako zelo zadovoljni s tem, kar so in kako živijo, da preprosto ne želijo nič drugega slišati ali videti.
Vsak ravna po svojih načelih, vsak ima pravico do svojega mnenja in tako je najbolje za njega.
Za tiste, ki pa se zavedajo, da v življenju ni radost samo to, kar popijemo, pojemo in se »veselimo po domače« in vidijo v sebi nekaj več, želijo svoje življenje izboljšati - obstajajo načini in metode, kako to narediti. Kako izboljšati kvaliteto našega življenja, kaj je tisto, kar nam bo dalo zadovoljstvo v različnih življenjskih situacijah, kako najti svoje poslanstvo v tem življenju, kaj narediti, da bomo dosegli svoje cilje? Kaj narediti za sebe, da bomo ponosni na to, kdo smo, kam smo prišli in kaj počnemo? Kako se izobraževati in vzpodbujati vsak dan, da ne omagamo pod vplivom negativnih pritiskov? Kaj narediti, ko nas zajame panika in mislimo samo na slabe stvari? Kaj lahko izboljšamo pri sebi vsak dan, da bomo v naslednjih letih ponosno zrli na to, kar smo ustvarili?
Vse to je delo, je izobraževanje, je osebnostna rast. Kaj smo vedeli, ko smo šli v prvi razred, in kaj, ko smo končali osnovno šolo? Koliko vsega smo se naučili, koliko oseb spoznali, kaj vse doživeli. Ravno tako je delo na sebi - osebnostna rast je lahko prijetna, zabavna, polna radosti in svetlega pričakovanja. Kolikor se cenimo, toliko naredimo zase, kolikor želimo napredovati,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas...
Osebnostna rast in motivacija
Pisali smo o tem, da prirejamo tečaj za osebnostno rast in motivacijo - za skupino in tudi za posameznike.
toliko vlagamo vase. Za vse mogoče stvari najdemo čas in voljo - največkrat pa omagamo pri sebi - kot da nam za nas zmanjka časa, kot da nismo pomembni, kot da to ni naše. Pomembno je delo v službi, doma, z otroci, kaj pa smo mi - smo se kdaj vprašali - kje smo v tej verigi mi -kot oseba? Znamo poskrbeti za vse, kar se od nas zahteva - oz. kar se v naši družbi zdi, da je pomembno -pri vsem tem pa pozabimo nase in ničkolikokrat smo razočarani, pa krivimo druge, da nam niso naredili tega, onega, trdimo, da nas otroci ne spoštujejo, da nas partner ne ceni dovolj. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je tako?
Če si zase ne znamo vzeti časa, če nam ni pomembno, kaj se bo z nami dogajalo, če si ne upamo postaviti višjih ciljev - kdo nas bo spoštoval, kdo nas bo cenil - če sami sebe postavljamo v manjvredni položaj? Kaj smo Slovenci še res samo »hlapci«, kot je pred davnimi časi zapisal Cankar? Kaj ni že preteklo dovolj voda in minilo dovolj časa, da nekaj spremenimo in ukrenemo zase? Da ne bomo več hlapci - ali sužnji? Komu? Hlapci in sužnji smo naši miselnosti, temu, ker smo se predali in mislili, da je takšna naša usoda.
Zakaj dovolimo, da o nas mislijo kot o ljudeh brez hrbtenice? Zakaj se ne znamo postaviti zase in za svoja načela? Zakaj nas je vedno nečesa strah?
Zakaj vedno omahujemo pred večjimi nalogami, zakaj nas je strah narediti nekaj boljšega?
Ker se sami počutimo nevredne, ker mislimo o sebi slabo,.ker so nam ta vzorec podali naši predniki, pa se tega niti niso zavedali.
Kaj pa bomo mi predali našim potomcem? Bomo še naprej jadiko-vali, da ne moremo nič spremeniti, bomo še naprej živeli v veri, da nismo dovolj vredni česa boljšega?
Kar bomo mi danes naredili zase, kam se bomo usmerjali in kako raz-
priložnost, da je na vsakem koraku neka lučka in ogenj. Zadev, ki se vam dogajajo, ne smete vzeti za nekaj slabega in se nanje jeziti - ugodno je, da jim na široko odprete vrata in za njimi se skriva tudi veselje in ljubezen. Zvezde so tudi prepričane, da se morate bolj sprostiti in zaupati. Nujno je, da okrepite vez med materialnim in duhovnim življenjem in najpomembnejše je, da najdete smisel in vero. Tako se bodo stvari korak za korakom pričele sestavljati v tisti smeri, kot je nujna in spodbudna. Nekoč boste našli tudi navdih, da o tem, kar vas je naučilo življenje tudi zapišite v smislu neke knjiga. Iz dneva v dan se morate truditi, da vnašate svež vetrič in žarki sreče bodo večni in vedno znova harmonični.
mišljali, takšno nevidno dediščino bomo predali našim potomcem, našim otrokom.
S kakšnimi omejitvami se srečujemo, pa mislimo, da jih ne moremo preseči?
Kaj je danes naš problem - in kaj je naša največja želja? Ste kdaj razmišljali o tem, da je vse to povezano? Česa ne upamo storiti, česa nas je morda po tihem strah - ravno v tistem je naš največji izziv - ravno za tistim se skriva naša največja želja, morda največja sreča. Ker pa mislimo, da nismo dovolj vredni, da nismo dovolj dobri, da to morda ni za nas - se ponižujemo in ne upamo poseči po večjih željah. Tako ostajamo nezadovoljni in govorimo, kako je usoda kruta, ker se je poigrala z nami, kako nas drugi ne cenijo, kako je narobe z našo vlado, kako nepravilno ravnajo z nami. Če se predajamo takšnemu mišljenju, nas bo pustilo v takšnem stanju, kot smo - ali pa lahko zadeve še poslabšamo. In kdo je sedaj odgovoren za naše življenje? Kdo nam škodi, kdo nam želi, da smo takšni, kot smo?
Vse je odvisno od našega razmišljanja, od našega gledanja na svet, na okolje in na sebe. Moč našega razmišljanja je odvisna od mnogih dejavnikov - od okolja, v katerem živimo, od ljudi, s katerimi se družimo, od knjig, ki jih beremo. Vsaka stvar, ki jo srečamo, s čim se ukvarjamo, vse, kar vidimo, vse je odraz nas - našega mišljenja, našega razumevanja. Kako bomo ravnali danes, je odvisno od nas, od našega zavedanja. Do spremembe zavedanja je pot - skozi učenje in življenje.
To, kar imamo danes, kdo smo, kaj delamo, kako razmišljamo, je posledica naših odločitev v preteklosti. Sprijaznimo se s tem in to sprejmimo - ne obsojajmo se!
Kaj pa lahko danes naredimo, da bo prihodnost boljša, lepša, takšna - kot si je morda niti v sanjah nismo upali predstavljati?
Učimo se, spoznavamo in nadgrajujemo - postajamo boljši, zavedamo se, da si zaslužimo več ... in dobimo več!
TEČAJ za osebnostno rast in motivacijo se pričenja, prijave:
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Šifra: Nemočna
Vprašanje: Stara sem 56 let, lev po horoskopu. Pred letom sem po hudi bolezni izgubila moža. Njegova smrt me je zelo strla, ne morem spati, vedno mislim nanj, nimam nobenega veselja. Ali se bo vrnil moj nasmeh in volja do življenja, mogoče bo to prinesel vnuk?
Pridejo tudi trenutki v življenju, ko nebo zakrijejo temni oblaki. Vendarle po vsaki nevihti posije sonce in prinese upanje in vero. Obdobje žalovanja je po nekem normalnem procesu nujno in normalno. Toda vsak človek nekoč zaključi svojo pot in ga čaka neka druga dimenzija bivanja. Izguba je boleča, toda verjeti morate v to, da je njemu lepo in da je srečen. Vi si morate svojo srečo najti tu in najti izzivi. Na tem svetu je toliko ljudi, ki vas potrebuje-
jo in jim s svojim znanjem in izkušnjami pomagate. Nikoli ne smete obupati in morate vedno imeti neko trdno vero, da gredo zadeve korak za korakom na bolje in da se tudi preproste stvari svetijo kot zlato. Svečko upanja v njegov spomin v bodoče prižgite v svojem srcu. Vsak dan se veselite in radostite novega dne, kajti prinese vam nove pozornosti in priložnosti za uspeh. Novo upanje in dejstvo, da gre življenje korak za korakom dalje, vam bo na svoj način prinesel vnuk. Toda še vedno ste sami tisti, ki se morate zaposliti in uživati v lepotah življenja. Napredujete tudi tako, da se odpravite na razne izlete in imejte močno zaupanje v ljubezen. Glede na to, da ste rojeni v znamenju leva, vas čaka še mnogo prijetnega.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj poslati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. situacijo Na kratko opišite situacijo in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Incest
Glede na incest, ki naj bi se zgodil na Ptuju, ko je 15-letnica zanosila s svojim očetom, Rozika iz okolice Ptuja vprašuje, kako je sploh mogoče, da še danes vedno znova odkrivamo primere incesta, ko pa je na drugi strani država razvila sistem najrazličnejših pomoči, od SOS-telefona naprej. Je družina res v takšni krizi? Kaj žrtve zadržuje, da ne spregovorijo? In kako je mogoče, da do tega prihaja tudi z vednostjo matere oziroma žene?
Povedati moramo, da človek nima naravnih obramb zoper incestuozne stike, temveč so potrebne zavore pridobljene in privzgojene v skladu s splošnimi normami. Če tako usmerjene vzgoje ne bi bilo, bi bilo incestuoznih spolnih odnosov bistveno več.
Vsaka vzgoja pa včasih odpove ali pa so okoliščine vsiljivejše in prevladajo nad pridobljenimi normami. To velja delno tudi za incestuozne stike med starši in otroki. Pri teh je potrebno upoštevati še dodaten, pomemben zaplet; čustvene vezi med starši in otroki so večinoma izredno močne (zlasti med otrokom in roditeljem nasprotnega spola) in brez njih ne more biti ustreznega otrokovega osebnostnega dozorevanja. Čustvena navezanost pa je pomembna spodbuda za spolno navezanost, ki pa je v tem primeru prepovedana, vendar je znano, da ni prepovedi, ki bi jo bilo mogoče absolutno uresničiti.
Iz tega zapleta izvirajo incestuozni stiki med starši in otroki.
Glede na opise iz medijev v tem zadnjem ptujskem primeru verjetno ne moremo govoriti o incestuoznosti zaradi odvisnosti od alkohola roditelja ali zaradi njegove nižje inteligentnostne opremljenosti, temveč gre verjetno za resnično čezmerno in deviantno navezanost, ki ju psihoanalitiki razlagajo kot Ojdipov in Elektrin kompleks. V teh primerih gre za spolno deviacijo, za katero je večinoma, ne pa vedno, potrebno deviantno reagiranje obeh, staršev in otroka. Razumljivo pa je, da v tem pogledu deviantni starši pogojujejo razvoj te deviacije tudi pri otroku, zato je končno dejanje pogostejše, kot bi bilo v primeru, če otroka ne bi vzgajal tak roditelj.
Pogosto vprašanje je, kakšne posledice ima otrok, ki je bil udeležen v takem incestuoznem odnosu. Posledice so sorazmerno pogostne, vendar bolj zaradi spremljajočih dogajanj kot pa zaradi samega incestuoznega spolnega odnosa. Najbolj pomembni so občutki krivde in težave zaradi resnične erotične navezanosti na tega roditelja, ki je zelo pogosta.
Seveda o vsem tem govorim zgolj hipotetično, saj nimam prav nobenih relevantnih podatkov, toda vse to je možno in verjetno.
Dvomim v to, da se je država maksimalno potrudila za razvoj nevladnih organizacij, kamor bi se lahko žrtve obrnile po pomoč, saj država pretirano poudarja predvsem svoje institucije, ki pa so ponavadi nemočne in tudi premalo sodelujoče.
Kriza družine pa se pojavlja vedno takrat, ko ni verodostojnih vrednot, ki bi jim vsi dosledno sledili in bi bile dovolj trdne vsaj za večino. Preveč poudarjamo ekonomsko sfero, premalo pa moralno-etično in premalo uveljavljamo človekove in seveda tudi otrokove pravice v resničnem svetu, raje si prekrivamo oči pred nebovpijočimi trpinčenji otrok in žena naših sosedov, nasiljem, blatenjem ljudi ipd.
Raziskave so pokazale, da za večino spolnih zlorab nad lastnimi otroki večina žena storilcev ve, a zaradi erotične navezanosti, ekonomske odvisnosti, bojazni pred sramoto v okolju ipd. raje molči in tako pasivno sodeluje pri takih zlorabah in ne zaščiti svojih otrok.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Objavljen je razpis za festival Slovenska popevka 2009. Po poteku razpisa, to je 20. marca 2009, bo strokovna komisija izbrala 12 skladb, ki se bodo predstavile na prireditvi, ki bo 6. septembra 2009. Od prijavljenih skladb se pričakuje sodoben in profesionalen pristop v vseh njenih elementih: besedilo, glasba in izvedba. Od avtorjev skladb se pričakuje, da naj jim bo ne glede na stil skladbe, ki jo za ta festival ustvarjajo, glavno vodilo, da ima skladba elemente, ki so značilni za popevko. Pričakuje se, da so vokalisti in spremljevalni vokalisti izkušeni v izvajanju glasbe v živo ob spremljavi ansambla. Na prireditvi Slovenska popevka 2009 bodo podeljene naslednje nagrade: velika nagrada strokovne žirije Slovenska popevka 2009 za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, nagrada strokovne žirije za mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca in velika nagrada občinstva Slovenska popevka 2009.
•,k-k-k
Društvo mrtvih pesnikov tudi po novem letu ne miruje. Te dni je njihov aktualni singel Kisik, kije že jeseni osvajal srca poslušalcev in vrhove mnogih slovenskih radijskih lestvic, dobil svoj remiks, tokrat kot plod sodelovanja z ekipo Dee Jay Time. Skladba se že vrti na večini slovenskih radijev, zato globoko vdihnite: v zraku je nova, sveža doza Kisika. Ta mesec bo za Društvo mrtvih pesnikov tudi koncertno aktiven. Nedavno so skupaj z mnogimi drugimi glasbeniki nastopili v novomeški Športni dvorani Leona Štuklja na dobrodelnem koncertu za nakup ma-mografa. Takoj po kulturnem prazniku jih boste lahko slišali v Velenju, za pusta pa v mariborskem Štuku.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠINK: NIKOLI
9.,PJK;SNA::DA SE ZGRABIM 8. tABU:NAMESTO SRCA 7. BOHEM: MANIFEST LJUBEZNI 6. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 5. ZORAN PREDIN: FRIZERSKA NARODNA 4. ICE: KJE SI ZDAJ 3. JAN PLESTENJAK: SI OK? 2. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 1. GAL: KAJ VSE BI DAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Ema v znamenju škandalov!
Ema je za nami in tudi letos se okrog festivala ter zmagovalne pesmi še kako krešejo mnenja, zlasti na spletnih forumih in tudi sicer v javnosti. Kakorkoli - dobili smo zmagovalce, ki se bodo 14. maja 2009 v Moskvi potegovali za nastop v finalu na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2009. To so godalni kvartet Quartissimo s pevko Martino, gledalce in strokovno žirijo pa so prepričali s skladbo Love Symphony.
Drugo in tretje mesto na Emi 09 sta zasedla Omar Naber in Samuel Lucas s skladbama I still carry on in Vse bi zate dal. Med tistimi, ki so bili med najbolj razočaranimi, so skupina Langa in Manca Špik. Strokovna komisija jim ni namenila niti točke, medtem ko jim je občinstvo namenilo daleč največ glasov. Skladba, s katero so se potegovali za nastop v Moskvi, ima naslov Zaigraj muzikant. Langa so bili »osmoljenci« Eme že lansko leto, v nedeljo po končani prireditvi pa jim je enostavno »počil film«. Pevec Mišo naj bi razbijal po hodnikih nacionalne televizije, razbil vrata ene izmed garderob, grobo preklinjal in psoval vse okrog sebe (organizatorje Eme). Filmček o tem kroži tudi po svetovnem spletu, prav gotovo pa takšno obnašanje ni na mestu, pa naj bo Ema še takšna kuhinja, kot je marsikdo prepričan.
Nekateri so pred Emo celo namigovali, da sta favorita Alya in Rudi Bučar. Tudi njima ni uspela zmaga, bo pa skladba prav gotovo prepoznavna na radijskih postajah. Pesem nosi naslov Zadnji dan. Resno vrnitev na glasbeno sceno očitno napoveduje tudi Karmen Stavec. Na Emi se je predstavila s pesmijo A si želiš, navdušil pa je tudi Slavko Ivančič s skupino Ne me jugat. Zapeli so: Kaj me briga. Vidnejšo uvrstitev je na festivalu dosegla tudi javnosti manj poznana pevka Lea Sirk s pesmijo Znamenje iz sanj.
Glasovanje za najboljšo skladbo, ki bo Slovenijo zastopala v Rusiji, je potekalo na dveh nivojih. Svoje glasove so v 10-minu-tnem telefonskem glasovanju oddali gledalci Eme 09, drugi del glasov pa je oddala mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali trije akademski glasbeniki - Urška Čop Šmajgert, sicer
Filmski kotiček
Dvom
Vsebina: Leta 1964 skuša župnik Flynn vnesti malo sproščenosti v zelo strogo katoliško šolo Svetega Nikolaja, ki jo vodi ostra in nepopustljiva sestra Aloysius. Slednja sicer ni popoln zmaj, a njena trmasta inkvizitorska narava ji narekuje, da ljudi obtožuje in kaznuje brez trohice dvoma v njihova dejanja, četudi zanje nima dokazov. Tako na piko vzame očeta Flynna, saj se ne strinja z njegovimi naprednejšimi pogledi na Cerkev in približevanje občestvu. Ko se pojavi sum, da
Doubt
Igrajo: Meryl Streep, Philip Seymour Hoffman, Amy Adams
Režija: John Patrick Shanley Scenarij: John Patrick Shanley, po lastni gledališki igri Žanr: drama Dolžina: 105 minut Leto: 2008 Država: ZDA
urednica glasbenega programa na Radiu Maribor, Anja Rogljic, ki je med drugim sodelovala tudi z odličnima predstavnikoma na Evrosongu, z Marijo Šeri-fovic in Željkom Joksimovicem, in Andrea Zuppini, stari znanec festivala San Remo.
Finalni izbor Eme pa je
bila daleč najbolj gledana televizijska oddaja letos, prav veliko pa ni zaostajala niti gledanost sobotnega predizbora. Nedeljski finale je tako spremljalo povprečno kar 24,6 odstotka ali skoraj 450.000 gledalcev, starih nad 10 let, kar je 51 odstotkov vseh gledalcev televizije v času oddaje. Največje število gledalcev je spremljalo oddajo ob koncu, in sicer kar 31,4 odstotka ali skoraj 575.000 gledalcev, starih nad 10 let, oziroma več kot dve tretjini vseh gledalcev televizije v tem času. Predizbor in finalni izbor Eme 09 sta bili tako tudi daleč najbolje gledani oddaji na televiziji v soboto oziroma v nedeljo. Očitno nas televizijska »kuhinja« kljub vsemu pritegne!
MZ
Quartissimo
Foto: S. Sršen, RTV Slo
je Flynn pedofil, je to zanjo dovolj, da začne proti njemu biti križarsko vojno ...
Osnovna premisa zgodbe je seveda širša kot kontekst, v katerem je podana v tem filmu. Ideja o tem, kdaj je dvom utemeljen in kdaj gre za hajko proti nedolžno obtoženemu, je primerna za vse čase in vsa okolja, kajti meja med lovom na čarovnice in varovanjem ljudstva je nevidna, težko določljiva in izmuzljiva. Kdaj je nadzor benevolenten in kdaj se spremeni v totalitarizem? Kakšni osebi takšno odgovorno nalogo zaupati? Film postavlja staro vprašanje o tem, kdo bo nadziral nadzornike. Ker so splošni odgovori nemogoči in se jih da postaviti le po posameznih primerih, film pametno ne odgovori na vprašanje, ali je oče Flynn res pedofil ali ne (tega niso vedeli niti igralci, le scenarist in igralec, ki je Flynna igral). A konec koncev je odgovor, ali je kriv ali ne, nepomemben, čeprav ima gledalec ravno zaradi tega razmeroma preprostega scenarističnega trika svobodo, da se sam odloči - toda ravno njegova opredelitev je enaka past, v katero je zapadla sestra Aloysius, čeprav se film tudi v tem primeru ne opredeli, kaj je bolje. Načelo nedolžnosti,
dokler krivda ni dokazana, je lahko prav tako uničujoče kot pretirana inkvizitorska gorečnost, zato film ne daje odgovora niti na primarno dilemo niti na izpeljano.
Filmu se pozna, da temelji na gledališki igri, saj ga pravzaprav sestavlja zaporedje prizorov v različnih prostorih, v katerih se pogovarjata dva človeka. Takšno izhodišče vedno pomeni, da bomo deležni globokih vpogledov v razmišljanje in delovanje človeške psihe, njenih motivov in ciljev, kar praviloma rezultira v zanimivem filmu. Tudi tokrat to ni izjema, le da je ta formula že tolikokrat prežvečena, da kljub sestavinam, ki naj bi garantirale, da je film ume-
tniška drama, izpade mestoma rutinsko. To se še posebej vidi v poslednjem prizoru, ki je tako avtopilotski, da v gledalcu ne vzbudi prav nobenega čustvenega odziva.
Morda so temu »krive« tudi popolne igralske interpretacije. Meryl Streep blesti kot običajno, kot tudi Philip Seymour Hoffman s svojim obrazom prikritega pokvarjenca, tako da njuni odlični igralski stvaritvi niti ne opazimo. Sporočilo filma je zaradi paranoje, ki je za-objela svet po 11. septembru, še kako pomembno, a žalostno je, da tega sporočila človeštvo še vedno ni dojelo in preživelo.
Matej Frece
"gra raja «119.5. da A'^uíto 39 32009, Însîsive nagpä to ŽSl-MM. Nagrajenci bob obveščeni s SMS m oa^^era ng w.v/.-smscrty/ieî te-:, »/ pa$!je SMS i vsebiro TD ZAC£N< na 3030, sestrine» s pqgty na w^sinscfly.net''jaaen; socfeyje v nagraîii jgii m postare rara&iik r>voi'tiâKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ ÜMS jftiîiaduw pacerá Epr^erè, amprefPi^a aaç sjncâ'la tvsebm je v£S Bft 5odcia¡cjj biva ixoa&niKi WweliiiMcfrti in Dotttfiii Üa rstvo v na-:o<in i â K i m pogpj laaik-iivanje v nigrum gi&aiaeic dotodniwpoaviwagriiiai» V ragiadm ignje rniinosocHajb-ali luii i jdôèieoïina dc^hc nsvèdšp ŠtSvJko Svojec motitega tsfefoni $ pr^Kun »Sony P*1 i-Kfetw« in jo pcáfeo ra nfcfcw TWeeßfits Kotón&íc, dna, lg Bistra II, 3310 Si Bsir cü ûrgriïâtCc IhresArfis KibarâtCartn o
Fbg^i uporabe&Mjrgse Uporabniki predplačili« twfcr'jepfsvertestanje ns vašem raÊi*)* Qmogcéite p cprai'jt' wafi(cvciav ¡uGPf&UMTS pmHpodHhcv feslsifeSMS je iaočunan fo cenAu oppaicf^a {MotoH SirnchL Deiwel],«?»pwraiíie^ srs-a.è ij8 EUR Z jpcrabostaiive se sli ¡njare 5 spídn-TT- pcgqí HD wiMtsnsdiy rei'b^jrgî S?" «•jßjs narofrí&a storite;^ upeabown prineša največ S spoeoäi na messet wap pcwRwo deplete. iî tëtsrc si lahtejnaicíiío 3 vsetine te« dopfóíila Cena spofoöln je 1.88ÍUR.V v$e tere je vštet DO^'. Od pogûdfce,hi ¡sstrartienana sedežu podjetja e moire odstopa fcïiafw* Dtífova	KtàKrâdjfc	r 3 «Âiii^ sm ecïTli rer. frotir, ^ThreeAr-Ts fWanaCatLpj}.,Zc. Eferiea ?2.231Ú!ib¿Bs¡ría.
' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*
Štajerski TEDNIK
PRIPETO TOVORNO VOZILO
SKLADATELJ GOBEC
PESTICID ZA ZATIRANJE PRŠIC
ENOKALIČNI-CA IZ DRUŽINE TRAV
AMERIŠKA PEVKA DŽEZA ANDERSON
RAZPOKA V SKALOVJU
VZDRŽNOST
RUDI TROJNER
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VODNA ŽITARICA
DAN PO KOLEDARJU
HLAPLJIVA TEKOČINA
RIMSKI PESNIK
DELOVNI STROJ
GERMANSKI BOGOVI
SLIKARSTVO
ALENKA ŽBOGAR
AMERIŠKA JASNOVIDKA
NAŠ KOŠARKAR (GREGOR)
OSUPLOST
VOTLINA V DEBLU
DEŽELNI NAMESTNIK
NEMŠKI BOKSAR
OLGA GRACELJ
GLASBA, PANK
PRAVOSLAVNI VERNIK
PREBIVALKA MESTA
RADO CILENŠEK
PEVKA DEŽMAN
POZNA ŽIVLJ. DOBA
IRSKA SORTA KROMPIRJA
NASELJE V BAČKI
GRŠKI PESNIK
MAROKO (FRANCOSKO)
SMUČARKA ANDREJA
UGASLO VULK. ŽRELO
HODITI
DRAGA AHAČIČ
NOTARJEV URAD
TEŽA
IZ BESED ITRIJ + PAC
Ugankarski slovarček: AKARICID = pesticid za zatiranje pršic, AKSOLOTL = severnoameriški vodni pupek, ARAMA = romunski pisatelj (Ion, 1936-), ARCAN = SLOVENSKI KOŠARKAR (Gregor, 1983-), BURREN = irska sorta krompirja, ČAN = pripadnik gruzinskih Canov, MEIER = nemški boksar, bron na OI 1968 (Günther, 1941-), RIPER = delovni stroj za razkopavanje zemlje in ruvanje korenin, TAF = vrsta enokaličnic iz družine trav (Eragristis tef).	'lejv 'usojv 'zu 'j_y 'j|epsN '9uesr 'ezs>jse
'!!! 'eiue>i!|s 'eiuo>| 'ooje|/\| 'oy 'jsdu '9|A| '!|e|A| '>jund 'wniep 'joieujsqng 'ppue^e 'isojeis '>|os 'ueAopey 'e^ueossw 'eono^ud 'dv 'pojodsjd 'je|oi 'ousis 'l9W!y 'osojd :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
Zanimivosti
Severnokorejski otroci se bodo sladkali ob rojstnem dnevu »ljubljenega vodje«
Seul, 3. februarja (STA) - Otroci iz severnokorejske prestolnice Pjöngjang se bodo ta mesec ob rojstnem dnevu »ljubljenega vodje« Kim Jong-ila razveselili slaščic z arašidi. V darilnih vrečkah s slaščicami in prigrizki bodo letos tudi arašidovi bonboni, ki jih proizvajajo v novi tovarni v Pjong-jangu.
Darilne vrečke, ki jih oblasti razdeljujejo ob Kimovem rojstnem dnevu 16. februarja in ob rojstnem dnevu njegovega pokojnega očeta Kim Il-sunga 15. aprila, bodo dobili tudi odrasli. V njih bodo pijača, sadje in vsakodnevne potrebščine.
Južnokorejska človekoljubna organizacija sicer trdi, da oblasti stvari za darilne vrečke običajno vzamejo kar državljanom. "Vlada prispeva, kar zbere, a tudi to pomaga revnim ljudem," je povedala koordinatorka organizacije Good Friends Lee Seung-yong.
ZN ocenjujejo, da bo zaradi slabe letine okoli 40 odstotkov Severnokorejcev - 8,7 milijona ljudi - v prihodnjih mesecih potrebovalo nujno pomoč v hrani. Pomanjkanje bo najbolj prizadelo otroke, nosečnice in starejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Princesa Ana na tridnevnem obisku na Hrvaškem
Zagreb, 3. februarja (STA) - Hčerka britanske kraljice Elizabete II., princesa Ana je v ponedeljek zvečer začela uradni obisk na Hrvaškem. Do srede bo gostja hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, poleg Zagreba pa bo obiskala še Split.
Gre za tretji obisk princese Ane na Hrvaškem. Leta 1972 je bila namreč na uradnem obisku pri takratnem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu njena mati, kraljica Elizabeta II., princesa Ana pa je takrat obiskala Zagreb, Dubrovnik, Pulj, Brione in Bakovo. Drugič je bila na Hrvaškem leta 1996, ko je iz Splita odšla proti BiH na obisk britanskim vojakom.
"Njen kraljevsko veličanstvo se veseli novega obiska. To bo odlična priložnost, da bi videla ključne spremembe, ki so se zgodile na Hrvaškem od njenega zadnjega obiska. To bo priložnost, da bo dala podporo ranljivim družbenim skupinam," je dejal britanski veleposlanik na Hrvaškem David Blunt. Poudaril je, da obisk odraža pomen, ki ga Velika Britanija pripisuje partnerstvu s Hrvaško.
Britanska princesa bo obiskala več različnih ustanov, kot so poliklinika za rehabilitacijo sluha in govora SUVAG, nevladna organizacija za terapijo z jahanjem Krila v Zagrebu ter mediteranski inštitut za raziskave življenja Medils pa tudi vojaško pristanišče Lora v Splitu.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°ICH3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 07. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). NEDELJA, 08. februar: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PONEDELJEK, 09. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15
Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 10. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum Trbovlje). SREDA, 11. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). ČETRTEK, 12. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PETEK, 13. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. V tem tednu se boste izrazito borili za pravico In resnico. Pravzaprav časa za počitek ne bo, ampak se boste soočili z resničnostjo, da si morate za prijatelje vzeti čas. Na delovnem mestu boste nekoliko lenarili.
iN BIK
Odločili se boste In naredili nekaj zase. Blesteli boste v kulinariki In se predali umetnosti. Situacije, ki jih piše življenje, bodo priložnost, da iz njih izluščite zrno modrosti. Tradicija in svoboda gresta v tem času z roko v roki. Največ izzivov in ugodnosti bo ponujala služba.
DVOJČKA
Možnosti vas čakajo v pogledu tujine in izobraževanja. Resnica je, da bo svoboda daleč na prvem mestu in da ne boste odnehali. Uvideli boste tudi lepote življenja in se predajali čutnim užitkom. Če igrate igre na srečo je ugoden dan v ponedeljek. Potruditi se morate v ljubezni.
RAK
Globoko v sebi uvidite, kaj morate še spremeniti in se pogumno soočite z Izzivi. Nakazano je, da blestite v intuiciji in da vas od ponedeljka dalje čaka neka temperamentna energija. Vajeti usode boste vzeli v svoje roke tako na delovnem mestu kot v ljubezni.
LEV
ij Zgodile se bodo bistvene spremembe In novosti. Pričeli boste novo poglavje in se odločili ter pilili v samozavesti. Dnevi bodo ugodni tako za učenje kot za pridobivanje novih informacij. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo učitelji. Ugodno bo za nakupe.
DEVICA
Motivirani boste v komunikaciji in pri vseh opravilih, kjer se pričakuje govorna spretnost. Če se odpravljate na razgovor za novo službo, ne skrbite, saj bo uspešen. Pričakovati je izzive na delovnem mestu. Odločite se in se vpišete na tečaj aerobike ali joge.
TEHTNICA
Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste naposled našli doma In v krogu svoje družine. Dnevi, ki prihajajo, bodo harmonični in srečni. Poslovne obveznosti vas bodo zahtevale v popolnosti. Vnesite ravnovesje med duhovnim in materialnim svetom.
ŠKORPIJON
Okrepilo se bo zaupanje v moč brezpogojne ljubezni. Veliko iztočnic pridobite v pogledu razvijanja kreativnih dejavnosti. V duhovnem smislu bo priložnost, da negujete svojega notranjega otroka. Nekoliko bolj nemirno bo doma. Sprostili vas bodo sprehodi v naravo.
STRELEC
Teden, ki je pred vami, bo nekoliko bolj, tih, skrivnosten in zaspan. Toda vseeno boste strmeli po tem, da se v osnovi dokažete, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Odločno in samozavestno napredujete v pogledu službe. Vsekakor se izogibajte trme.
KOZOROG
Označuje vas čas marljivosti in delovnih obveznosti. Nekaj več nihanja bo v pogledu denarja in zdelo se bo, da denar tako prihaja, kot na vašo žalost odhaja. Temperamentno bo v ljubezni, bolj se boste morali potruditi pri romantiki. Z izvoljencem se lahko odpravite na sprehod.
VODNAR
Spoznali boste, da ste notranje pogumni in osvojili boste samozavest. Življenje v dvoje je zelo prijetno in harmonično. Izzivi in nenavadna doživetja vas čakajo v večji skupini ljudi. Dejstvo je, da vam bodo ljudje učitelji in učenci. Pričakovati je odlične iztočnice pri denarju.
RIBI
Valovi sreče vas bodo zazibali v harmonijo. Mnogi bodo našli svojo muzo In tako napredovali v romantiki in prijetnih dogodivščin. Poglobljeno se lotite raziskovanja sveta duhovnih in ezoteričnih zakonitosti. V prostem času boste obiskali prijatelje in okrepili srčno ljubezen.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
EMBALAŽE
Knjiga meseca
Bertolt Brecht:
Za nami rojenim
Brecht
»Pesem torej še ničesar ne dokazuje ..., če lahko okuži z razpoloženjem kogarkoli ali celo tebe,« je zapisal nemški pesnik Bertolt Brecht, ki je nekoč dodal tudi, da ljubi protislovja in pesmi z nepravilnimi ritmi.
Nemški ustvarjalec Brecht, ki ga nekateri bolj kot po poeziji poznajo po dramatiki in znotraj te zlasti po kabaretu, je bil vsekakor umetnik nasprotij, umetnik, ki ga nobena politika ni prav marala, je pa bil (in ostaja) umetnik revolucije in malega človeka.
Tudi pesniška zbirka Za nami rojenim, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 2007, nam dokazuje, da se je pesnik ves čas boril z dvema prostoroma, ki ju je doživljal kot skoraj ločena in vsak zase hermetično zaprta. Prvi je prostor družbe, oblasti, množic in vojne, drugi je intimni prostor posameznika. Povezave med njima Brechtova pesem pogosto ne ponudi. Kot da je družba sovražnik posameznikove volje in obratno; posameznik s svojo voljo omejuje družbo in obstoječo oblast.
A rešitev pesnik vendarle ponudi - rešitev je izobrazba, znanje, obvladanje spolzkega terena politične manipulacije in korenito zavedanje samega sebe. Prav pesem je po Brech-tovem možnost za tako samozavedanje, za vstopanje vase po stopnicah zavesti: »Zgrabi knjigo. Knjiga je orožje. Prevzeti moraš vodstvo.«
Pesmi v zbirki je prevedel Ervin Fritz, ki je zbirko razdelil na posamezne enote z naslovi: O ubogem B. B., Poučne, Epi-stole, Kronike in balade, Songi, Pesmi iz časa pregnanstva, Lirika in Za nami rojenim. V knjigo pa je zajet še prelet Brech-tovega življenja v nekaj letnicah in njegov pogled na poezijo (Brecht štirikrat o poeziji).
Pesnik doživlja umetniško stvaritev kot racionalno dejanje, ki lahko vpliva in ima učinek. Je pa obenem tudi stvar globokih čustev: »Če je lirični namen posrečen, potem delata čustvo in razum v popolnem soglasju. Oba si veselo kli-četa: Odloči ti!««
V tem širokem pasu življenja, ki se oklepa vseh naših teles, pa Brecht ostaja pesnik socialnih krivic, malega človeka, delavca, ki utrujen gara in nikoli ne doseže solidnega plačila in družbenega pomena, na drugi strani pa oblasti, ki je iz-koriščevalska, skorumpirana in ki gradi zgolj iz in za lastne interese. Med eno in drugo zgodbo pa stoji Brechtova lirska figura, s hrbtom obrnjena k oblasti in z globokim pogledom proti malemu človeku, in nagovarja in neti in prevaja energijsko zaporo med enim in drugim svetom, ki kot da živita dvoje ločenih življenj. Brechtove pesmi so zato družbeno angažirane, kritične, polne puščic in prispodob, a kar je najbolj bre-chtovskega in žlahtnega, je njegov smisel za humor. Tudi zelo težke vsebine podaja skozi ironijo in s številnimi humornimi elementi. In pred njegovim ostrim zatiljem, ki v ozadju čuti vso pokvarjenost političnih vrhov, težko kaj uide. Vojna je zanj zgolj gospodarski stroj, s katerim je peščica lepo zaslužila - razumljivo, da mu Hitlerjeva struja ni bila naklonjena. O domovini je največkrat pisal kot o povsem razvrednotenem pojmu (preganjali so ga socialisti; bežal je v Sovjetsko zvezo in od tam v ZdA, nazadnje pa našel »pristan« v Nemčiji).
Toda njegovo »pristanišče« je bilo nočna mora, iz katere ni bežal, pač pa se ji je z vsemi umetniškimi napori zoperstavljal in se boril z besedo; morda pa bo ta kaj pomagala tistim, za njim (nami) rojenim.
»Sedim ob robu ceste. / Voznik menjuje kolo. /Nisem rad tam, od koder prihajam. / Nerad grem tja, kamor se peljem./ Zakaj gledam menjavo koles / nestrpno?« je zapisal v pesmi Menjava kolesa, ki odlično prikaže človekov obup, a vendar tudi občutek, da se morda kdaj kaj pa vendarle bo spremenilo.
In v zbirki Za nami rojenim nam pesnik postreže še z obilo branja vrednih verzov - vojnih, zlobnih, posmehljivih, erotičnih, pouličnih, smrtonosnih, ...
In v samoironiji - to nam potrjuje, kako širok in velik človek je bil - v pesmi Kitajskemu levu iz korenike čajevca doda: »Hudobni trepetajo pred tvojimi kremplji. / Dobri se veselijo tvoje ljubkosti. / Kaj takega / bi rad slišal /o svojem verzu.«
David Bedrač
Literarno kolo (66) • Manko Golar -1
Kaj ste delali včeraj?
Ni več dneva, da ne bi poslušali, gledali in brali, kako stresno da živimo, kako naglo, prehitro, kako nam čas spolzi kdo ve kam, kako sploh ne živimo več zase, pač pa le za zakonca Kapitalizem.
Ta dva zakonca, Tekma in Ego, sta se združila pred nekaj desetletji in njun zakon je vse bolj trden. Mi pa smo sužnji njunega zakonskega življenja. Nenehno tekmujemo s seboj in z ostalimi in polnimo svoj pohabljeni ego.
Kaj ste delali včeraj, drugačnega kot dan poprej? In drugačnega kot teden poprej? Mesec? Leto? Pravzaprav hitro ugotovimo, da so naša življenja zastavljena po nekih točno določenih ponavljajočih se ritmih in smernicah - vem, psihologi bi rekli, da je to nujno zaradi občutka varnosti.
Toda kaj varnega je v tej nevarnosti? V tem neskončnem pehanju? Boju za »obstanek«? Času, ko živimo po vzorcu, zato ker nas v to žene neka »višja sila (denar)«?
Kolikokrat nekdo reče, da bi zdaj počel raje kaj drugega. Da ima do službe odpor, da mu gre na živce ta in oni sosed, da je sit visokih kreditov, a ko pogledamo v srčiko problema, ugotovimo, da marsikaj od tega res ne bi bilo potrebnega.
Se pa da, tu in tam, tudi nekoliko odlepiti od zakoncev Kapitalizem. Tudi s knjigo. In za temo, ki se je kar sama razlila čez vse te začetne vrstice, je kot nalašč pesniška zbirka Pozabljeni dan Manka Golarja.
V prejšnjem Literarnem kolesu smo pričeli z zgodbo obeh Golarjev, očeta Cvetka in sina Manka, ki sta bila oba vidna kulturna delavca in literarna ustvarjalca. Poezija Manka Golarja sicer ne velja za vrhunec slovenske poezije (bolj ga priznavajo na področju mladinske književnosti), a mnoge njegove pesmi so imele pomemben vpliv na literarni razvoj tedanjega časa. O tem lahko preberemo tudi na notranjem delu platnice omenjene pesniške zbirke, kjer piše: »V sodobni slovenski pesniški tvornosti Golarjeve pesmi gotovo
(Minatti-Zlobec)
»Nekoga moraš imeti rad,/pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, / nekomu moraš nasloniti roko na ramo, / da se, lačna, nasiti bližine, ...« so znani verzi slovenskega pesnika Ivana Mi-nattija, ki je pisal poezijo intimnega in ljubezenskega.
Pri Minattiju gre pravzaprav za globoka bivanjska vprašanja, ki na površino izplujejo kot oblaki hrepenenja, palete čustev in končno ljubezni: »Bele ploskve. / Še nedotaknjene / doslej.«
Ploskve (oblaki), ki so tam zgoraj, ki se nenehno menju-
mtijilto irotar
pozabljen! dan
ne bodo deležne popolnega priznanja, bodo pa s svojim nostalgičnim prizvokom trpke resignacije, s tu in tam trdo disakor-dično pesniško govorico in ne nazadnje tudi s tiho, a moško predanostjo večeru življenja pritegnile prenekaterega bralca, ki ga bo zamikalo, kaj je bilo, kar je vedremu, šegavemu pesniku ukrivilo čustvo in otežilo misel.«
Pesnik Manko Golar je veljal namreč za razposajenega veseljaka in pesniška zbirka Pozabljeni dan, ki je pravzaprav edina zares namenjena zgolj odraslim bralcem, je marsikoga precej presenetila. Kaj je pesnika tako vznemirilo, da je naposled spregovoril tudi na takšen, trpek način? Je za to kriva vojna izkušnja? Je za to kriva jesen življenja, v kateri so pesmi nastale. Odgovora sta gotovo: DA in DA.
Da človeka v starosti po šestdesetem letu načnejo tudi nekatera resna vprašanja o smrti, ni presenetljivo, kakor tudi ne preseneča vojna obremenjenost in ob tem še grozljiva izkušnja taborišča.
Avgust Posavec je v Golar-jevi knjigi Počastimo domovino o tem zapisal: »Pomiritev pomeni v zbirki zadnja pesem NEKOČ BOM TIHO LEGEL. Ta pa je (sodeč po objavljenem gradivu in pričevanju v reviji Borec leta 1973 in 1974) nastala že v internaciji na Rabu,
jejo in gibljejo in spreminjajo obliko, mi pa jih lahko spodaj le nemočni opazujemo. Kot velja, da v isto reko ne stopiš dvakrat, bi lahko rekli, da tudi oblaki niso v isti točki neba nikoli isti. Iz minute v minuto so drugačni. Spreminjajo se kot ljudje. Ivan je namreč naravo, ki ji oblaki pripadajo in imajo ob rekah, travah in ostalih elementih vidno mesto v njegovi poeziji, primerjal z ljudmi, ki prav tako drsijo drug mimo drugega, se spreminjajo, se zaljubljajo in minevajo.
Minatti je tako pesnik procesa; v naravi in v človeku.
torej leta 1942. Tako je možno sklepati, da je pesnik v POZABLJENEM DNEVU izbral pesmi iz daljšega obdobja, četudi prevladujejo tiste iz poslednjih let. Pelinasto grenkobo so jim pridale tudi okoliščine iz pesnikovega osebnega življenja tedanjih dni, porojene v majhnih razmerah, majhnem kraju in v majhnih ljudeh.«
In prav taka energija izžareva iz pesmi, objavljenih v Pozabljenem dnevu. To so pesmi žalosti, obupa, tesnobe. To so pesmi smrti, ki preži. So pa tudi pesmi, ki živijo. Prav zato ker na mnogih mestih lirski subjekt strah premaga. In kadar ni več nobenih pričakovanj, ni več strahu in ko ni več strahu, ko je vse nič in nič vse, je življenje ponavadi največje, najmočnejše in se najbolj oklepa svojega bistva.
Po jezikovni in slogovni podobi so to moderno izpisani verzi, ki gradijo na pesniških sredstvih, značilnih za povojno liriko, napajajo pa se tudi že v modernejših literarnih pristopih.
In kakšen je pozabljeni dan?
Tak, da » ... visi pod zastavami / črnih oblakov ...«, zapiše pesnik. In nadaljuje: »Vanj se zaganjajo / žalostni klici / divjih gosi. // Pozabljeni dan / objokujejo / trave in rose, / oblaki in sonce. // Pozabljeni dan / je ugasnil / s tihim šepetom / in nič mu ne more / vrniti življenja.«
Mukotrpno branje, poreče kdo. A mukotrpno zaradi resnice, ki jo pesem, danes še posebej aktualna zaradi zadnje kitice, prenese do bralca. Kako grozljiva je misel, da dneva, ki je bil, ne bo nikoli več. Česar nisem naredil, pa sem želel, torej v tistem dnevu ne bom mogel več spremeniti.
In če je pesem v tistem času temna zaradi nekih drugih vzgibov, jo lahko danes
Temeljno gonilo, kot piše v eni svojih najbolj znanih pesmi, pa je ljubezen. Ljubezen je pot in je tudi cilj. Človek je »prisiljen« v ljubezen, sicer je, če je ne zmore vsaj nekaj, prej ko slej pogubljen. Pesniku tako ljubezen ni le dimenzija osvoboditve, pač pa tudi bivanjske prisile. A to je sladka prisila, nuja, kot sta pitje vode in dihanje zraka. Od človeka se »pričakuje«, da ima rad, da ljubi. Najprej sebe, potem pa ljudi okoli sebe in naravo.
In tako je postal v zadnjem, ekološko zelo razgibanem svetu, Minatti aktualne tudi zavoljo posebne razsežnosti v njegovih pesmih, odnosa: človek-narava. Ali jo zares dovolj ljubimo? Se zavedamo, kaj nam daje in kaj vse lahko vzame. Verzi iz pesmi Kako naj ti
razumemo s povsem novega zornega kota. Kot pesem meditacije. Da se obrnemo vase in se vprašamo: Ali lahko mirno pozabimo včerajšnji dan in večino pred njim? Ali so ostale tam mnoge neizrečene, neizdelane in odprte poti? Ali smo zares živeli ali smo zgolj bili?
To niso besede, ki bi bile daleč od življenja, če smo le dovolj pozorni in vešči opazovalci sebe in drugih, bomo hitro zaznali, da se ta vprašanja porajajo vsak dan. In da kot odgovor nanje dobimo zelo prazno življenje, ki ga marsikdo med nami sploh ne želi živeti: »(dva gresta po cesti) On s črno zenico, / brez sonca / v prežečih očeh. // S prahom se dvigajo / mrki pogledi, / da krčijo nedra se / tožnim oblakom, / ki jadrajo / z zadnjih obal. // Dva gresta po cesti. / On s črno zenico / in ona / brez zrkla / v praznih očeh.«
Zakaj torej brati Pozabljeni dan, če je odšel iz spomina, če je odkorakal iz časa in prostora in ga ni več?
Zato da naredimo analizo, kaj lahko naprej. Tam, naprej, je namreč naša moč, tam se še lahko izmuznemo iz velikanskega kolesja zakoncev Kapitalizem, ki vztrajno vrtita in drobita vse pod seboj. Tam še lahko kaj spremenimo.
Beremo pa ga lahko tudi kot zanimivost, kako dvopol-ni ljudje smo. V sebi nosimo smeh in nosimo solze. Tako je bil tudi pesnik Manko Go-lar pesnik žalosti, kadar je pisal za odrasle, a v literarnem svetu mladih, ki se ga bomo dotaknili pri novem zavrtlja-ju Literarnega kolesa, je bil pesnik radoživega, iskrivega in srečnega sveta. In ob tem se sproži še vprašanje, v kateri pisavi je bil bolj iskren do sebe - v verzih groze in žalosti ali v pesmih srečnega otroka.
In nato se to isto vprašamo še zase: Kje, v čem, je več iskrenosti, v našem žalostnem in hrepenečem obrazu ali tistem, ki žari srečo. Kje in kdaj smo mi zares MI?
Morda smo MI najbolj Mi v zadnjem, poslovilnem trenutku, ko tiho zapustimo telo, kot je zapisano v verzih: »Nekoč bom tiho legel, / prav tiho tam kraj meje; / morda že jutri, / morda kak dan kasneje.«
David Bedrač
povrnem bi morali danes še posebej močno odjekniti v naši skupni glavi: »Kako naj ti vrnem, zemlja, / za neizrekljiv občutek, / da Sem?«
Pesnik, rojen v Slovenskih Konjicah marca 1924, velja za vidnejšega sodobnega avtorja. Pisal je poezijo, veliko pa je tudi prevajal iz tujih jezikov, zlasti dela južnoslovanskih pesnikov. Študiral je medicino, ki jo je med vojno opustil, nato pa je diplomiral iz slavistike. Dolga leta je bil tudi urednik Mladinske knjige.
Minattiju je bila ljubezen temeljni vzgib od začetka njegovega ustvarjanja naprej. Temu čudežu življenja pa se je v svoji poetiki predal tudi pesnik s precej zlobnim priimkom ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 22
Nekoga moraš imeti rad
Prejeli smo
Odmev na problematično delovanje OS Ormož
Tudi sam ne bi želel polemizirati z ormoškim županom g. Alojzom Sokom glede preteklih dogodkov v ormoškem občinskem svetu, ampak me je v to pripravil njegov sestavek v rubriki » Prejeli smo«, ki je bil objavljen Štajerskem tedniku 20.1. 2009.
V sestavku je zapisano, kako gleda na določene probleme župan in koalicija-po-zicija. Sam pa želim pojasniti, kako gledam na nekatere stvari kot opozicijski svetnik, ki moram zastopati interese volivcev iz moje volilne enote (KS V. Nedelja in KS Podgorci).
Moja izjava na novinarski konferenci opozicije dne 9. 1. 2009 po nesprejetem proračunu za leto 2009 je bila, da občina »ne jemlje dovolj resno zaščite in varovanja vodovarstvenega območja«, kjer se nahaja črpališče pitne vode. Za to trditvijo še vedno stojim. Od začetka tega mandata sva s kolegom svetnikom g. Jožetom Her-gulo vlagala pisne predloge na osnutke proračuna in amandmaje na predloge in rebalanse proračuna v letih 2007, 2008 in 2009. Tako
Krvodajalci
20.	oktober - Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Anica Primožič, Vičanci 6; Boris Vuk, Strmec 16/a; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Nedeljka Bušnja, Žmau-čeva 4/c, Maribor; Boštjan Kostanje-vec, Kvedrova 2, Ptuj; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Albin Brencl, Lovrenc na Dravskem polju 1; Sabina Kralj, Krečvina pri Vurbergu; Irena Čeh, Podvinci 120/a; Albin Mencingar, Krče-vina 81/b; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Dolores Brajlih, Zgornja Hajdina 107/a; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Ivan Vido-vič, Slatina 60/a; Andrej Horvat, Gori-šnica 95; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Zlatko Sok, Moškanjci 86/a; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Andrej Plohl, Draženci 21; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Matej Goljat, Cirkovce 19; Žarko Markovič, Volkmerjeva 57, Ptuj.
21.	oktober - Matej Matjašič, Ru-cmanci 60; Damijan Krivec, Stanošina 40; Renato Duh, Trubarjeva ulica 7, Ptuj; Matjaž Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Jožef Trantura, Sestrže 93/a; Goran Novak, Hujbar 5, Ivanjkovci; Tadej Cimerman, Prvenci 31; Dejan Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Matic Kumer, Kajuhova 11, Kidričevo; Blaž Vaupotič, Kraigherjeva 6, Kidričevo; Davorin Skledar, Čermožiše 68/a; Marijo Zagoršek, Strelci 3/a; Aleksander Za-vec, Lancova vas 14/a; Mitja Butolen, Krčevina pri Ptuju 76; Nino Moškon, Zgornje Jablane 17; Matic Bedenik Raušl, Ribiška pot 22, Ptuj; Martin Avguštin, Slape 15; Aleš Pintarič, Gornji Ključarovci 39; Denis Krajnc, Cirkovce 2/e; Gregor Zidarič, Hum pri Ormožu 108; David Rudolf, Zgornja Hajdina 133/c; Jožef Kekec, Nova vas pri Ptuju 69; Denis Junger, Sedlašek 17.
23. oktober - Milan Borko, La-čaves 18; Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Štefan Durkin, Vurberk 40/a; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Janko Pihler, Moškanjci 27; Dušan Žumer, Hajdoše 7/a; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27, Ptuj; Tina Radolič,
nama je komaj v predlogu proračuna za leto 2009 uspelo zagotoviti 50.500 za projektno dokumentacijo izgradnje kanalizacije na vo-dovarstvenem območju.
Za javnost moram povedati, da imamo v Občini Ormož »Odlok za določitev vo-dovarstvenega območja in ukrepov za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Ormož« (sprejet 8. 5. 2000). Odlok deli vodovarstveno območje na 1., 2. in 3. cono. V tretji coni se pa nahajajo naselja: del Mihovcev, Trgovišče, Cvetkovci in Osluševci. Odlok ima v 15. členu zapisano, kaj je dovoljeno, kaj ni dovoljeno in kaj moramo storiti v tretji vodovarstveni coni. Med drugim je zapisano , da moramo obstoječa naselja v tretji coni sanirati z izgradnjo kanalizacije in prenehati s ponikovanjem odpadnih voda. Iz tega izhajava kot predlagatelja, da bi se moralo po 9 letih sprejetega občinskega odloka resneje pristopiti k zaščiti pitne vode na vodovarstvenem območju. Nemogoče pa je zamegljevati z lanskoletno zaključeno investicijo bogatenja vodnih virov v vrednosti 2 milijonov , češ daje to rešitev - nadomestilo za varovanje vodnih virov, ker je to bolj zagotavljanje zadostne količine vode, ne pa zaščite oziroma varovanje podtalnice v 3. vodovarstve-ni coni.
Vsem nam je tudi znano, da je Dravsko in Ptujsko polje območje največjih zalog pitne vode v Sloveniji. Lansko leto 2008 je stekla izgradnja kanalizacij zaradi zaščite podtalnice v vrednosti 35 milijonov ravno na tem področju. Nam zahodno ležeče občine Gorišnica, Dornava in Markovci so v polnem zamahu izgradnje, nekatere pa so že končale izgradnjo kanalizacije. Vse navedene občine na svojem območju nimajo črpališč pitne vode in verjetno tudi odloka ne, ampak jim to nalaga evropska direktiva, da zaščitijo talno vodo. Ravno iz razloga odloka in tudi evropske zahteve, ki velja verjetno tudi za naše področje, vidim neodgovoren odnos občinske politike do te problematike. Zato sem v preteklosti glasoval proti proračunu, ker smo storili zelo malo na področju varovanja pitne vode, kljub temu da nas za to zavezuje občinski odlok, državna in evropska zakonodaja.
Tako sem tudi jaz eden iz med tistih po mnenju koalicije, ki sem »odgovoren« za problematično delovanje ormoškega občinskega sveta. V preteklih dveh letih so bili predlogi opozicijskih svetnikov praviloma zavrnjeni. Čeprav šibka koalicija z 11 glasovi je tako dve leti spretno zavračala vse predloge opozicije, ki je štela 9 glasov. Na zadnji redni seji občin-
skega sveta so bili zavrnjeni tudi taki amandmaji opozicije, ki niso imeli praktično nobenega finančnega vpliva na proračun 2009, samo da se je vedelo, kdo je gospodar v hiši. Zdaj valiti vso krivdo na opozicijo, da je Občina Ormož brez proračuna, je skrajno neodgovorno. Mislim, da je krivda tudi na koaliciji, ki se ni želela in ni imela volje vsaj minimalno upoštevati predlogov opozicije. Za javnost je treba tudi še enkrat povedati, da koalicija z 11 glasovi v občinskem svetu predstavlja zelo skromno večino volivcev in opozicija z 9 glasovi predstavlja skoraj polovico volivcev občine Ormož. Osebno mislim, da so temeljni problem odnosi v občinskem svetu v Ormožu. Torej potrebno je spremeniti odnose v občinskem svetu in pa arogantnost nekaterih svetnikov v največji koalicijski stranki.
Da Ormož nima sprejetega proračuna, ni najboljše, tega se zavedamo tudi v opoziciji, ni pa tako črno, kakor nekateri zdaj prikazujejo. V preteklosti je občina Ormož bila že večkrat na začasnem financiranju. Trenutno stanje pa tudi odgovarja koaliciji, saj se bo enkrat pozneje lahko sklicevala zaradi lastnih napak na opozicijo kot dežurnega krivca.
Cvetkovci, 24.1. 2009 Stanko Pignar, opozicijski svetnik LDS
Soviče 7; Albin Strgar, Vintarovci 38; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Ludvik Jurgec, Cirkulane 48/b; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Vlado Bedenik, Kočice 25; Livija Meglič Bohak, Sovretova pot 41, Ptuj; Dragica Šori, Spodnji Velovlek 41; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Marica Roškar, Pacinje 18; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Rozika Rojko, Spodnji Velovlek 6; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Anton Cafuta, Pobrežje 89/a; Gregor Smolej, Maj-šperk 59; Mirko Rojko, Spodnji Velovlek 6; Milan Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj.
27. oktober - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Herman Prejac, Sveti Tomaž 35/b; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Boris Ilec, Gorca 81/a; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Bojan Ver-denik, Krčevina pri Vurbergu; Stanko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Franc Prelog, Markovci 52; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Dragica Vajs-baher, Kraigherjeva 23, Ptuj; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Tomaž Ze-mljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Petra Šmid, Vratja vas 7/a, Apače; Miran Pešl, CM D 7, Ptuj; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Jožica Kos, Črmlja 11; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a.
31. oktober - Jovita Dukarič, Gub-čeva 8, Lenart v Slovenskih goricah; Boris Blažek, Radehova 42/a; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10/a; Mario Ploh, Dolga lesa 2; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu; Vesna Horvat, Cvetkovci 7; Viljem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Stanko Munda, Lačaves 60, Kog; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Jožef Rubin, Ja-strebci 34; Janez Kokol, Kicar 66; Jožef Veselko, Spodnji Ključarovci 4; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Janez Kiseljak, Gerečja vas 112; Zdenko Šilak, Jadranska 11, Ptuj; Stanislav Arnuš, Orešje 115, Ptuj; Robert Štumberger, Pergerjeva 14, Ptuj; Vesna
Šuligoj, Apače 59/a; Jožef Korez, Jan-ški Vrh 51; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Damir Omerovic, Kicar 31/a; Tomaž Jurtela, Zg. Hajdina 44/a; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Martina Bohinc, Dragovič 39; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Marko Novak, Jastrebci 35; Aleš Arnečič, Gorišnica 37; Mitja Kociper, Mihovci pri Veliki Nedelji; Mirko Fruk, Apače 221; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Alojz Podvršek, Kraigherjeva 17, Kidričevo; Saša Murko, Majšperk 60/a; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Renata Gabrovec, Skorba 27/c; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Anton Žuran, Gradišča 143; Dušan Pšajd, Maistrova 26/a, Ptuj; Damir Kosi, Lancova vas 46/b; Marko Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Brigita Majcen, Bratislavci 5; Boštjan Dobovišek, Pacinje 32; Zoran Štalcer, Formin 31; Lidija Ambrož, Gajevci 17/c; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovcki Vrh 14; Marjan Valenko, Moškanjci 19; Stanislav Kitak, prvenci 19; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Simona Kuko-vič, Spuhlja 9/a; Albin Petrovič, Vareja 6; Janez Čuš, Gabrnik 20; Adolf Kopše, Stoperce 82; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Darko Vukovič, Zlatoličje 50; Emil Požgan, Prepolje 55.
3. november - Janko Marin, Bre-snica 70; Dejan Sever, Kajžar 26/a; Darinka Kodrič, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Dragica Pislak, Naraplje 28; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Stanko Pi-gnar, Zamušani 16; Renata Majer, Bukovci 115; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Zvonko Auer, Mihovce 12; Jožica Trafela, Dežno 5/c; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Romana Habjanič, Pivko-va 13; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Darko Klaneček, Skorba 19/b.
6. november - Matej Kovačec, Podgorci 102; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Albert Jeršin, Ritmerk 16; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Janez Prevolšek, Tržec 2/b; Primož Babič, Ul. heroja Nandeta 50, Maribor; Zoran Horvat, Spodnja Polskava 141; Rado
Peršak, Žetale 12; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Franc Kump, Senčak 11; Boštjan Podgoršek, Podvinci 46/a; Aleš Zamuda, Formin 58; Roman Resman, Pod-vinci 68/a; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Bojan Kolednik, Pohorje 16; Robert Pehar, Pleterje 35; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Matej Kostanjevec, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Dušan Hebar, Zgornja Pristava 35/a; Roman Fras, Trnovska vas 30; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj.
10. november - Boris Marin, Podgorci 74; Marija Bezjak, Gajevci 23; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Janez Štumberger, Stojnci 20; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Stanka Kokol, Hra-stovec 22/d; Alojz Kikl, Skorba 6; Drago Dobnik, Kungota 40; Franc Bezjak, Majšperk 85; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas.
13. november - Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Srečko Kuzminski, Stojnci 143; Matej Bezjak, Tržec 43; Miran Valenko, Draženci 10/b; Miran Tušak, Gorišnica 106; Anton Brenholc, Rjavci 21; Marta Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Janez Vogrinc, Čermožiše 44; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Rajko Tjukajev, Rimska ploščad 19, Ptuj; Viktor Leben, Moškanjci 46/e; Vincenc Lenart, Placar 21; Irena Rola, Črmlja 12/a; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Brigita Mesarec, Bišeč-ki Vrh 6; Alojz Gojčič, Starše 43; Ivan Klinger, Podvinci 65; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Ivan Auer, Pobrež-je 151/a; Andrej Zamuda, Gajevci 49; Franc Malek, Trubarjeva 13; Branko Kacijan, Volkmerjeva 21, Ptuj; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; Robert Portir, Stephensonova 6, Maribor.
Od tod in tam
Tudi letos postavili svoj iglu
V soboto, 17. januarja, smo se ponovno zbrali sosedje in prijatelji pred blokom (Kraigherjeva ul. 13) in začeli pripravljati sneg za iglu. Zbralo se nas je osem: Žan Jerenko, Patrik Komljenovic, Maša in Kaja Živko, Jani Kočevar, Gašper in Andreja Pevec Podgornik in zvesti pomagač Matteo Polanič. Letos smo ga postavljali drugič. Vse skupaj smo začeli približno ob 14.30, končali pa ob 18. uri. Žal nas je sonce zapuščalo in nismo mogli dokončati sobotnega popoldanskega dela, zato smo se ponovno zbrali v nedeljo ob 14.30 in nadaljevali gradnjo. Bili smo zadovoljni in upamo,da nam bo prihodnje leto vreme in sneg še bolj ugajalo kot letos. Naslednje naše ulično-prijateljsko resno in zahtevno srečanje bo 30. aprila, ko bomo tretjič postavljali mini prvomajsko drevo.
Žan Jerenko
Podlehnik • Skrb za zdrave zobe
Foto: Valerija Krivec
V ponedeljek, 19. januarja, so imeli učenci 6. razreda OŠ Žetale naravoslovni dan na temo Skrb za zdrave zobe. Prvi del dneva je bil organiziran v sodelovanju z zobozdravstveno službo iz Ptuja, ki na šoli izvaja zobno preventivo. Sestra Brigita je učencem s pomočjo diapozitivov predstavila vrste zob, zgradbo zoba ter pokazala slike zdravih in bolnih zob. Slike le-teh so bile šokantne in učenci so se kar malo zamislili nad tem, kam lahko privede pomanjkljiva skrb za zobe. Ob modelu zob so obnovili način pravilnega umivanja zob in se nato odpravili na ogled zobne ambulantev Žeta-lah, kjer so si tokrat brez strahu, ki je običajno prisoten, ko morajo sesti na stol, ogledali ordinacijo. Po vrnitvi v šolo so učenci po skupinah svoja spoznanja in znanja prenesli na plakate ter jih razstavili v šolski avli, kasneje pa jih bodo dali na ogled v čakalnico žetalske zobne ambulante.
Valerija Krivec
Podlehnik • Športni dan
Foto: ZJ
Foto: Z. Golub
V ponedeljek, 19. januarja, smo imeli športni dan. Najprej smo nameravali oditi ven, vendar sta prišla dva policista. Nato smo še eno šolsko uro v razredu poslušali policista, ki sta izvedla predavanje o varnosti na smučiščih in na cesti v zimskem času. Ko sta policista odšla, smo odšli ven. Zunaj smo nameravali narediti snežaka vendar nam ni šlo, saj je bil sneg pretrd, zato smo se raje odšli sankat in igrat na sneg. Ko smo se odpravili nazaj do šole, je učiteljica naredila majhno kepo in rekla, da pa bi sedaj lahko naredili snežaka. Vsi skupaj smo začeli delati kepe in iz njih je nato nastal snežak. Kepa snega smo postavili eno na drugo in ga oblikovali z rokami. Na glavo smo mu dali nekaj slame in nato še lonec. Iz kamnov smo naredili oči, usta in gumbe. Roke smo naredili iz snega in dodali metlo. Ko smo končali, nas je v jedilnici že čakala malica, saj smo jo zamudili.
Učenci 5. r z razredničarko Zdenko Golub
Destrnik • Priznanje za turistični podmladek šole Destrnik-Trnovska vas
Priznanje za uveljavljanje lokalne dediščine
V okviru sejma Turizem in proti čas, ki je konec januarja potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je kulturno društvo Naša Slovenija organiziralo prvo podelitev istoimenskih priznanj. Med prejemniki je tudi turistični podmladek Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (JVIZ) Destrnik-Trnovska vas.
Namen omenjenega priznanja, ki ga podeljuje kulturno društvo Naša Slovenija, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, je nagraditi prizadevanja posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine kot temeljev slovenske prepoznavnosti.
»V Sloveniji nimamo priznanj, ki bi jih izven stroke ali državnih institucij podeljevali posameznikom, društvom, civilnim gibanjem, podjetjem in javnim ustanovam na lokalni ravni, ki dosegajo zgledne uspehe pri evidentiranju, varovanju, ohranjanju in promociji slovenske kulturne in naravne dediščine. Pri ohranjanju naše skupne dediščine so lastniki-posamezniki prepogosto prepuščeni
vlogi samoumevnega skrbnika, kar je za mnoge prezahtevna naloga, prizadevne in uspešne tvorce 'privatnih' dediščinskih projektov pa povsem neupravičeno kaj hitro uvrstimo v kategorijo 'nestrokovnega' ljubiteljstva. Tovrstne aktivnosti predstavljajo tudi pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih ipd. društev, tudi mnogih oblik dela s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah, ki pa se jih redkokdaj in redkokje povezuje, (strokovno) usmerja, beleži, vrednoti, uporablja. Prav tako so pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine različno osveščena, dejavna in uspešna razna podjetja bodisi kot donatorji, sponzorji ali kot lastniki dediščine. Mnogo dediščinskih projektov neopaženo pripravijo in
uspešno realizirajo tudi javne ustanove na lokalni ravni,« je ob podelitvi pojasnil predsednik KD Naša Slovenija Slavko Mežko.
Med desetimi prejemniki prvih priznanj je v kategoriji Mladina nagrada šla v roke Turističnega podmladka JVIZ Destrnik-Trnovska vas, ki deluje pod vodstvom mentorja Aleša Mardetka.
Šola Destrnik-Trnovska vas si je po mnenju žirije, ki je podeljevala priznanja, le-tega zaslužila iz naslednjih razlogov: »Učenci so ob pomoči mentorjev skozi najrazličnejše projekte (npr. mreža UNESCO šol, festival Turizmu pomaga lastna glava, lokalne raziskovalne pobude) sistematično preučevali lokalno dediščino ter jo uveljavljali tako doma kot drugje po Sloveniji. Sčasoma so oblikovali
Foto: arhiv društva
Mentor Aleš Mardetko (na desni) in ravnatelj JVIZ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni
Markovci • 8. ocenjevanje pustnih krofov
pobude, ki so postale del občinskih razvojnih programov, npr. oblikovanje poti kulturne dediščine, pobuda za oživitev mlina in nekdanjih ribnikov v Trnovski vasi,
obnova stare viničarije - bodočega muzeja v Destrniku, raziskava predelave lanu ipd. V projektu Green map preko spleta uveljavljajo domačo dediščino po celem svetu. Poleg
številnih priznanj so najbolj ponosni na vidne sledi svojega prepričanega delovanja pri dediščinskem osveščanju sošolcev in odraslih.«
Dženana Bečirovič
Naj krof je ocvrla Jožica Štrafela iz Nove vasi
Osmega ocenjevanja pustnih krofov, ki so ga pripravile članice društva podeželskih žena občine Markovci v sodelovanju s svetovalno službo za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v soboto, 31. januarja, v dvorani župnijskega urada v Markovcih, se je tokrat udeležilo 10 gospodinj in celo en gospodinjec.
Po določilih te tradicionalne predpustne prireditve v deželi korantov je bilo treba v ocenjevanje prinesti pet pustnih krofov brez nadeva in brez sladkornega posipa. Tričlanska strokovna komisija, ki ji je predsedovala Marija Horvat iz izobraževalnega centra Piramida v Mariboru, je najprej ocenjevala splošni zunanji videz krofov, nato videz sredice, poroznost ter vonj in okus krofa, ki sta prinesla največje število točk. Ocenjevanje je potekalo jav-
no in pod šiframi, tako da komisija in tudi gledalci v dvorani niso vedeli, čigavi so krofi.
Po skrbni oceni in poku-šini vseh vzorcev je komisija ocenila, da je naj krof občine Markovci za leto 2009 ocvrla Jožica Štrafela iz Nove vasi 37 a. Kot posebnost prireditve pa so bili tudi letos pečeni krofi, ki jih je spekla Marija Kistovič iz Zabov-cev. Kot je povedala pospe-ševalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Sla-
vica Strelec, je bila končna ocena komisije dobra, saj so bili vsi krofi okusni in dobro pripravljeni ter ocvrti, njihova kvaliteta pa se iz leta v leto izboljšuje, zato so tudi letos težko izbrali najboljšega med dobrimi. Glede na to, da je lani v ocenjevanju sodelovalo skoraj enkrat več gospodinj, pričakujejo, da se jih bo prihodnje leto pridružilo več kot letos, saj je ocenjevanje poučnega, tekmovalnega in tudi zabavnega značaja.
-OM
Spuhlja • 17. sejem korantove opreme
Eden bolje obiskanih sejmov doslej
Prizadevni člani društva folklornih dejavnosti Korant iz Spuhlje so v soboto, 31. januarja, pripravili že 17. sejem korantove opreme, ki je bil po številu kupcev in prodajalcev, predvsem pa po številu obiskovalcev od blizu in daleč zagotovo eden najboljših doslej.
Kot je povedal glavni organizator in predsednik društva Marko Šamperl, je na tej tradicionalni predfašenski prireditvi, ki so jo pripravili v prostorih nove večnamenske dvorane v Spuhlji, lastnike zamenjalo blizu 50 rabljenih koratovih kožuhov, ki so jih glede na kvaliteto in dolžino dlake lastniki ponujali za 150 do 300 evrov, komplet rabljenih korantovih zvoncev
je veljal od 100 do 150 evrov, nove rdeče-belo pikčaste korantove rute so ponujali po 4 evre, posušene ježe po 5 evrov, komplet ježevk pa po 12 evrov, prodanih pa je bilo tudi veliko korantovih kap. Tudi letos so sejemsko ponudbo razširili z biči za pustne pokače, ki so glede na velikost veljali od 12 do 20 evrov, kapami za hudičke ter z oprtači, neke vrste naramni-
cami za zvonce, ki so veljali 15 evrov. Obiskovalci so se lahko med obiskom odžejali in okrepčali, tako da so bili na koncu zagotovo vsi zadovoljni. Glede na povečano zanimanje za tovrstno prireditev lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo, da bo letos na tradicionalnem, 49. kurento-vanju in karnevalu v Ptuju še več korantov kot doslej.
-OM
Foto: M. Ozmec
Organizatorice in članice strokovne komisije ugotavljajo, da je kvalitetna pustnih krofov iz leta v leto boljša.
Foto: M. Ozmec
Letošnji, 17. sejem korantove opreme v Spuhlji je bil zagotovo eden najbolje obiskanih doslej.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

©□-D5®
_
KOS.
S
Ulica Heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, izvaja mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter pa-nele. GSM 031 501 550.
KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nove strehe hosekra, tondach, creaton, bramac ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165 (igor.trcko@gmail. com).
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elemente, dimnike, okovja za kabine, cevi, pločevino, profile, vijake. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
M • m
ONTARIO - 18 let znanja in izkušenj. Inštrukcije oz. individualni pouk MA, FI, KE, ANG, NEM., ITA., FRANC., SLOV. Priprava na maturo in na izpite, tudi za fakultete; lektoriranje; uradno in splošno prevajanje; februarja pričetek novih jezikovnih tečajev. Jezikovna šola ONTARIO, d. o. o., Novi trg 6, tel. 779 10 80.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
NUDIMO VAM VSE NA ENEM MESTU! Izvajamo vse vrste izolacijskih fasad. Nudimo tudi krovska in kleparska dela, polaganje keramike, izvedbo knaufa, dobava in postavitev betonskih okrasnih ograj. Možnost ugodnega kreditiranja, urejamo eko kredite! SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02/788 59 60, gsm 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.
GOSTILNA SABINA iz Hajdoš, na relaciji Ptuj-Maribor, vas ob nedeljah vabi na ocvrte piščance in nedeljska kosila po 7 EUR/kosilo. Rezervacije na 02/783 29 31.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM VZAMEM opremljeno eno-sobno stanovanje ali manjše v centru Ptuja. Tel. 070 823 804.
NA PTUJU oddam enosobno stanovanje. Inf. na tel. 041 837 443.
NEPREMIČNINE
PRODAMO starejšo hišo z malo ohišnice v Njivercah, cena 50.000 evrov. Telefon 031 722 134.
BAR GAMS iz Dornave 62 zaposli dekle za strežbo, urejen delovni čas, plačilo po dogovoru. Inf. na tel. 041 570 091.
BAR REMY išče pomoč pri strežbi. Damjan Furman, s. p., Bar Remy, Slovenja vas 50 a, Hajdina, telefon 041 327 314.
DELO NUDIMO mlajši ženski za strežbo pijače v dnevnem lokalu v Šoštanju. Delo je za poln delovni čas, možnost nastanitve v garsonjeri. Plača od 4 do 4,50 evra / uro oziroma po dogovoru. Več informacij na telefon 041 628 277 (Marjan Podgoršek). Avto shop Podgoršek, d. o. o., Metleče 10, 3325 Šoštanj.
iPoi.tui.ajtE. nai. na iustouns-m ijitstul
RADIOPTUJ
tut àjïletet
www.radio-ptuj.si
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
RAZNO
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
KMETIJSTVO
PRODAM dve svinji domače reje, 150 kg. Cena 1,40 evra. Telefon 031 374 463.
PRODAM teličko simentalko, staro dva meseca. Telefon 051 238 287.
PRODAM telico, visoko brejo, ter cisterno za gnojevko, 2200 l. Telefon
040	657 751.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM drva, suha, cepljena polena, 30 cm, za štedilnik in za podkuri-ti, cena 150 € za 3 m3 z dostavo. Tel.
041	620 853.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in ostale vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282
PRODAM sejalnico za koruzo ter nov sejalec umetnega gnoja. Tel. 041 359 006, zvečer.
PIŠČANCE domače reje prodam. Tel. 688 19 10 ali 051 215 245.
PRODAM 120-kg prašiča za zakol. Tel. 041 532 064.
PRODAM mlade kozličke. Tel. 753 11 81.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM traktor Deutz 48 ter enoosno in dvoosno prikolico. Tel. 041 474 063.
KUPIM enoosno traktorsko kip-er prikolico Ljutomer od 2 do 3 tone, traktor Zetor 25 11 in tračni obračalnik Sip 220. Tel. 041 261 676.
ZARADI OPUSTITVE kmetijstva prodam več kmetijski strojev, rabljenih in dobro ohranjenih. Tel. 041 947 338.
MOTORNA VOZILA
PRODAM AUDI A 3, sportback 1,6, črne barve, letnik 2006, prevoženih 100 km, prvi lastnik, cena 16.200 evrov. Telefon 041 231 224.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
BELA TEHNIKA
POCENI prodam pomivalni stroj Gorenje, sušilni stroj, aku. peč 3 in 2 KW, 150 kos. neazbestnih rjavih valovitk, 5-valnih, bencinsko črpalko Tomos SMP 1. Tel. 02 775 77 21.
UGODNO PRODAM malo rabljeno zamrzovalno omaro, šest predalov. Tel. 041 327 202.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
nun
UPOŠTEVAMO VSE VASE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -b. 0038549 372-605
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: aloiz.cugmajster@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/759 2170 GSM: 041/665 373,031/343 209, 031/709744
Petek, 6. februar
10.00 Podlehnik, lovski dom, predavanje Peka in krašenje pletenic
16.00 Ormož, kulturna dvorana, revija otroških folklornih skupin Ringaraja 2009
17.00 Gorišnica, kulturna dvorana, osrednja občinska proslava ob počastitvi kulturnega praznika
18.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Žetale, prosvetna dvorana, osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Dornava, avla osnovne šole, literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Destrnik, kulturna dvorana, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Ptuj, CID, potopis, kašmir in ladak, popotnik Gregor Tavčar pravi, da je potovanje v indijsko Himalajo le za aktivne ...
19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev Romihovih priznanj in plaket
19.30 Maribor, SNG, balet, premiera Zlatorog, dirigent Simon Robinson, VelD-vo, za abonma Opera in Balet premiera in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Kandid ali Optimizem, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
20.00 Ptuj, klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe, Vino s priznanji - Dveri pax d.o.o.
-	Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
-	Ptuj, Miheličeva galerija, razstava del akademske slikarke Klementine Golja z naslovom Geografija spomina
Sobota, 7. februar
8.00 Maribor, Narodni dom, Mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov, kartofilov ...
7.00 Videm, pred trgovino Žerak, PD Naveza organizira pohod na Uršljo goro 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pipi in Melkijad, otroški abonma 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pipi in Melkijad, otroški abonma 18.00 Videm, dvorana, komedija Toneta Partljiča Čaj za dve, v izvedbi KD Videm
18.00 Grajena, dom krajanov, Alko-komedija Klinika Kozarcky v izvedbi Šus teatra
18.00 Bukovci, kulturno-športna dvorana, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Moškanjci, gasilsko-vaški dom, 104. občni zbor PGD Moškanjci 19.00 Ptuj, grand hotel Primus, literarni večer z Alešem Štegerjem in koncert
mešanega pevskega zbora Osti Jarej 19.00 Zgornja Hajdina, dvorana Društva upokojencev, komedija v treh dejanjih
»Ljubezen pa taka« 19.00 Destrnik, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci 19.30 Maribor, SNG, balet, Zlatorog, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
20.00 Maribor, SNG, drama Kandid ali Optimizem, StaDvo, za izven 20.30 Maribor, Narodni dom, novi Jazz Kerouac, za izven
Nedelja, 8. februar
10.00 Ptuj, športna dvorana Gimnazije, tekmovanje v športnem plezanju - Vzhodna liga
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, v počastitev slovenskega
kulturnega praznika boste ilustrirali otroške pesmi slovenskih avtorjev, poskusili pa se boste tudi kot ilustratorji Prešernovih pesmi, vabi Pokrajinski muzej Ptuj
14.00 Videm, razstavišče Drvarnica, odprtje likovne razstave amaterskega slikarja Antona Šomna
14.30 Videm, zbiranje pred Drvarnico, pohod po Srakačevi poti
17.00 Maribor, SNG, balet, Zlatorog, VelDvo, za abonma Opera in Balet popoldanski in izven
18.30 Jakobski dol, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomar-ci
19.00 Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, Art rekreacija na slovenski kulturni praznik, program bo vodila Ana Delin
19.00 Zgornja Hajdina, dvorana Društva upokojencev, komedija v treh dejanjih Ljubezen pa taka
-	Slovenska Bistrica, grad, ogled gradu ob slovenskem kulturnem prazniku,
vstop prost
Ponedeljek, 9. februar
17.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, pohod ob polni luni, vabi Društvo gospodinj Cirkulane
20.00 Maribor, SNG, drama, Kandid ali Optimizem, StaDvo, za abonma Drama študentski in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovenec leta 2008, 1. del. Slavnostni koncert »Slovenec leta ob podelitvi«, nastopajo priznani slovenski pevci in glasbene skupine.
Kino Ptuj
6., 7. in 8. februar ob 17.30 Egon in njegov maček (risanka za otroke od 5. leta
dalje) - animirana komedija: Ob 19.00 Zgodbe za lahko noč - družinska komedija. Ob 21.00 Art program: Umetnost negativnega mišljenja - črna komedija.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NARÜCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN BERUNG01,9 D	2003	4.980,00	DRSNAVRATA	BELA
CHEVROELTTACUMA 1,616V SX	2005	6.580,00	KUMA	KOV. SIV. MODRA
FORD FOCUS 2,0 TOI KARAVAN	2005	8.970,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2,0 TDCI LIMUZ.	2003	7.490,00	AVT. KUMA	SREBRN
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	7.600,00	KUMA	KOV. BOR. RDEČA
OPEL COMB01,6	2003	5.680,00	KUMA	SREBRN
OPEL VECTRA 2,0 DTI 16V KARAV.	2001	5.500,00	AVT. KUMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1,9 DCI	2005	12.770,00	KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 4061,8	1999	4.080,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2005	7.550,00	AVT. KUMA	MODRA
RENAULT SCENIC DCI DYNAMIC0UE	2006	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI LIMUZ.	2006	12.300,00	KUMA	KOV. SREBRN
TOYOTA YARIS 1,4 D	2007	11.980,00	KUMA	KOV. SIVA
VOLVO S 4D 2,0 D MOMENTUM	2005	13.400,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2001	7.180,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA UTNIK CENA«. OPREMA BARVA				
AUDI A6 3,0 TDI0ATTH0	2004	20.990,00	KLIMA KO	V.CRNA
AUDI ALU10AD 3,0 TOI Q	2007	55.900,00	AVT. KUMA KO	V.ČRNA
BMW SERUA 3:320 D	2002	9.990,00	AVT. KUMA KO	V. SIVA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	9.490,00	KUMA KO	V. SREBRNA
CITROEN C41,6 HO	2006	11.900,00	KUMA KO	V. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDIEXCL	2004	0.490,00	AVT. KUMA KO	V. SREBRNA
FIAT PONT01.216V	2003	4.400,00	P0T.RAČ. KO	V. SREBRNA
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2003	6.990,00	2XAIRBAG KO	V. SREBRNA
FORD PUMA 1.416V	1999	3.990,00	KUMA KO	V. SREBRNA
LANCIA Y 1.2	2001	2.990,00	KUMA KO	V. MODRA
MITSUBISHI PAJERD 3.2 DID	2003	15.990,00	AVT. KUMA KO	V. SREBRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	KOMF. SEDEŽI DE	LA
RENAUTL SCENIC 1.9 DCI	2000	4.990,00	AVT. KUMA KO	V. SREBRNA
VW POL01,4 TOI	2006	9.900,00	AVT. KUMA KO	V. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIHIGH.	2005	10.490,00	AVT. KUMA KO	V. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		CenÄ	Oprema	Barva
RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE	2002	4.890,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN TOURAN1,9 TDI TREND...	2006	13.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
ALFA ROME0 147 2,0 16V TS	2002	6.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3061,41	1999	2.990,00	PRVA REG. 2000	KOV. B. RDEČA
BMW LIMUZ. 523 ¡AUTOMATIC	1998	4.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 2,0 HPI LIMUZ.	2001	5.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	7.290,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616VALIZE	2000	4.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,6 KARAV.	1998	3.350,00	KLIMA	KOV. BELA
R LAGUNA DYN. LAGUNA 1,9 DCI BREAK	2004	7.900,00	SLO	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX	1998	3.190,00	SERV0V.	RDEČA
VW LIMUZ. PASSAT 1,9 TDI TREND.	2005	13.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
LAND ROVER FREELANDER 1,8	1998	5.990,00	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061,616V CC	2002	7.290,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,11	2002	4.540,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
KIA SEPHIA1,5	1999	1.890,00	PRVA REG. 2000	KOV. B. RDEČA
DAEWOO MATIZ 800	1988	1.770,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2,0 HDI EXCLUSIVE.	2004	6.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1996	1.770,00	SERV0 VOLAN	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.350,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	10.400,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	6.470,00	PRVA REG. 2003	BELA
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK B.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 7.2.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Pod zidano marelo 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica - odd.
17.00 Pod zidano marelo
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 8.2.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdina 10.00 Pod židano marelo 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Oddaja Iz Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 9.2.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Pod židano marelo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
QTROEN XSASA PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI QTROEN XSASA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VICTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 15DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW POLO 1.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DO VW PASSAT 1.9 IDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D QTROEN C3 1.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VW T0URAN1, AUDI A6 3,0 T OPEL ZAPIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW POLO 1.2
Mm m
I
C8 2.2 HDI 1.9 TDI AN 1,9 TDI OTDIQUATRO
2005	9.490	AVT. KLIMA VSA OPR.	KOV. MODRA
2003	11.890	AVT. KLIMA	ČRNA 2005	7.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA 2001	6.690	AVT. KLIMA,	BORDO RDEČA
2001	11.990	AVT. KLIMA	ČRNA
2005	12.290	KLIMA, VSA OPREMA	ČRNA
2004	8.990	AVT. KLIMA NOVI MOD.	KOV. SREBRNA
2002	7.490	AVT KLIMA	KOV. SREBRNA
2006	9.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
2004	9.290	AVT. KLIMA	SREBRNA 2001	4.100	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA 1998 4.750	KLIMA	KOV. ZELENA
2005	7.290	KLIMA	KOV. SREBRNA 2004 13.990	AVT. KLIMA fflGHIM	KOV. ČRNA 2001	7.990	AVT. KLIMA	MODRA
2006	16.900	KLIMA,9SEDEŽEV	BELA
2001	6.200	KLIMA	KOV. MODRA 2006 13.990	KLIMA, VSA OPREMA	SREBRNA
2002	6.250	KLIMA	KOV. ZELENA 15	8.490	KLIMA	BELA
15	25.000	VSA OPREMA, AVT.	K0V.ČRNA
2004	12.900	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
2005	18,900	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA 2004 10.990	AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV	KOV. SREBRNA 2000 7.490	KLIMA,5VRAT	SREBRNA 2004 13,900	KLIMA	KOV. ČRNA 2004 21.900	KLIMA,AVTOMATIC	K0V.SIVA
2006	13.900	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA 2000 7,490	KLIMA	MODRA
2002 6.490	KLIMA, 5 VRAT	SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obrežnega odplačila_
im i ¡IJIWIÍ m	
C 02/22 8011	n soiis d.cLo. y Razlagova 24, Maribor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
petoráfavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
FORD FOCUS C MAX 1.6TDCI GHIA	2006	8.460	152.727	SREBRNA
NISSAN MICHA 1.D	jun. 05	1.500	134.000	ZLATA
FIAT GRANDE PUNTO 1.3MJT	2006	7.400	106.000	MODRA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONFORT	2004	8.900	153.450	SREBRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2004	7.650	121.025	ČRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	7.890	115.042	CRNA
RE CUD 1.5DCI PRIVILEGE	2003	5.400	85.256	SIVA
RE SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2004	7.290	139.482	KOV. MODRA
RE SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2006	7.460	78.964	RDEČA
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.044	CRNA
RE CUD 1.2 FIDJI	1997	1.100	116.234	BELA
RE NOVI MEGANE BERLINE I.5DCIPRIV	2008	17.000	3.466	ČRNI
RE LAGUNA GT2.0DCI GRANT0UR	2008	23.980	14.666	SREBRNA
RE MODUS 1.216V	2005	8.800	13.129	ZLAT
RE LAGUNA 1.8 CONCORD	2000	4.200	142.316	SREBRNA
OPEL VECTRA 1.9CDTI AVT.KARAV.	2006	12.890	91.237	CRNA
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
Barva
Letnik Cena (€)
AUDIA4AVANT1.9TDI FIAT CROMA 1.9 MULTUET16V, 5V FIAT CROMA 1.9 MULHJET.5V FIAT PANDA 4X41.2 8VCLIMB..5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNT01.2,3V FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V LANCIA TMESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI.3V PEUGEOT 2061.4 HDI.3V PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI.5V RENAULT ESPACE 2.2 DCI,5V SKODA FABIACOMB11.4 TDI5V WV GOLF IV VARIANT 1.9 Tül, 5V VW PASSATVARIANT 1.9 TDI, 5V
CRNA T. MODRA SREBRNA SREBRNA
BELA
BELA
SREBRNA
T. MODRA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
2003 2003 2008 2003(T) 2006 2005 2005 2003 2007(T) 2001(T) 2005
10.190,10.990, fc>990 9.990 4.190 3.390 8.500 7.990 6.490 6.490 11.990 8.990 9.490 4.990 10.990
www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:_
Mojo pediatrinjo ali pediatra:_
IME:_
viva
PRIIMEK:.
KRAJ IN POSTNA STEVILKA:_
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
Studio Moderna d.o.o., kot upravl|alec vodi, vzdržu|e in nadzoru|e zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom
o varovanju osebnih podatkov (ZVoP-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične
obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega
gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna
pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in
posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu
namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter
lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.
Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,
Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.
Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum:
Podpis:
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Škornik Kostanjevec, dr.dent. med. v Trnovski vasi
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
M
ARHITEKTONSKI ATEUE
FRANC CIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
AKTAL d.o.o.
Industrijsko naselje 14,2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aktal.doo@siol.net, www.aktal.informacija.net
P SÍ u:JJ V:JjjJ hdyJdiJJ
üYJ\Aj 'JllÁÍA

PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je ...
SPOMIN
8. februarja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga
Marija Topolovec
3. 6. 1925 - 8. 2. 2007
Hvala vsem, ki se ustavljate pri njenem grobu ter se z lepo mislijo, prižgano svečko ali s cvetjem spomnite nanjo.
Mož Anton in hčerke z družinami

ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Repič
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste bolečino in žalost delili z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pokojno v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala ge. Veri za občutno izrečene besede slovesa, pevcem in godbeniku. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zažarijo.
SPOMIN Elizabeta
M v	■ v
Gasparic
30. 7. 1936 - 25. 7. 1981 IZ POLENŠAKA 15
Jožef Gašparič
11. 1. 1936 - 7. 2. 2004 IZ POLENŠAKA 15
nazadnje stanujoč Zechnerjeva ul. 20
Hvala vsem, ki se ju spominjate in na grobu prižgete svečo ali položite cvet.
Vsi vajini
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Julijane Maroh
IZ VAREJE 38
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala ge. Majdi in g. Vinku Kovačcu s Ptuja za vso pomoč, govornici ge. Hedviki Pulko za molitev in poslovilne besede, Društvu upokojencev Videm pri Ptuju ter patru za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Tončka z družino
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V večnost je odšel dragi oče, dedek in prijatelj
Ivan Vršič
IZ SVRŽNJAKOVE 3, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Komunala, gospe Veri za molitev in govor, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Leto je minilo, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.
V SPOMIN
6. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Ciril Kokot
IZ TIBOLCEV 41 B
Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižgete svečko.
Vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Marije Čeh roj. Fuks
IZ VINTAROVCEV 25
05. 02. 1939 t 19. 01. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli iskreno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Zvonku za molitve in poslovilne besede, ge. Julčki za besede slovesa.
Hvala tudi SŠC Ptuj - Elektro šoli, kolektivu Žično pletarstvo Rogina Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Marjan z Vesno, Andražem in Urbanom, sin Janko s Tadejo in Evo ter brat in sestra
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni se je izteklo življenje naši dragi mami, omici in tašči
Elizabeti Orlač
Od nje smo se poslovili 24. 01. 2009.
Najlepše se zahvaljujemo dr. Zoltanu Mileti in osebju Ginekološkega oddelka ptujske bolnišnice, ki ji je ves čas težke bolezni stalo ob strani in ji pomagalo lajšati hudo bolezen na neverjetno lep in human način.
Zahvaljujemo se Kulturnemu društvu in pevskemu zboru iz Cirkulan za odpete žalostinke ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Njeni najdražji
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo ostal.
ZAHVALA
Usode nisi sam gospod: pospravi vse, pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot.
(Oton Župančič)
Dne 13. 01. 2009 je v 76. letu mirno zaspal naš oče in dedek
Franc Mlakar
IZ PARADIŽA 49
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali sveče in nam na kakršenkoli način stali ob strani.
Žalujoči: otroci Franc, Anton, Mirko, Ana in Silva z družinami; vnuki David, Tanja, Manuela, Oliver, Anita,
Nikolina, Ivana in Anej
Majhna luč na nebu gori, v mislih upamo, da si to ti, saj nas tvoja dobra dela spremljajo vse dni.
SPOMIN
5. februarja je minilo 1 leto od smrti naše drage
Elizabete Šmigoc
IZ SP. LESKOVCA 8
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi
Ptuj • Obiskali smo Varno hišo
Najtežji je prvi korak
Od začetka delovanja ptujske Varne hiše v letu 2005 pa do danes je v njej bivalo 45 žensk in 42 otrok. Trenutno je v ptujskem delu Varne hiše (eno varno stanovanje je tudi v Kidričevem) šest žensk brez otrok, ki so se umaknile pred družinskim nasiljem.
Za delovanje Varne hiše sredstva prispeva 15 od 16 občin na Ptujskem. V Centru za socialno delo Ptuj pravijo, da pravih razlogov, zakaj je ne sofinancira tudi občina Cirkulane, ne poznajo. Sredstva za delavke zagotavlja država, delno pa potreben denar za delovanje Varne hiše prihaja tudi iz EU. Skupni prispevek občin na Ptujskem je lani znašal 32.160 , država je prispevala okrog 50 tisoč evrov. Največ, enajst tisoč evrov, je lani plačala MO Ptuj, Zavrč, na primer, pa 58 evrov.
Pri opremljanju Varne hiše so se izkazali tudi sponzorji in donatorji ter nekatere humanitarne organizacije, kot sta Lions klub Ptuj in Klub so-roptimist. Za stroške bivanja prispevajo tudi same uporabnice, na eno odpade 66 evrov mesečno. Tiste, ki so brez sredstev, ne plačajo nič. Doslej pa še niso imeli primera, da bi bile ženske čisto brez denarja. Same si tudi kupujejo hrano, sredstva za osebno higieno in čistila.
Obiski v Varni hiši glede na hišna pravila niso dovoljeni, je povedala vodja Melita To-polovec. Vstop je dovoljen le posebej za to pooblaščenim strokovnim delavcem in serviserjem. Vsak odhod iz hiše, ki traja več kot eno uro, mora biti najavljen; to je zaradi varnosti stanovalk, ne zaradi kontrole. Srečanja z domači-
mi potekajo zunaj Varne hiše, tudi ta morajo biti napovedana.
Največja težava vseh uporabnic Varne hiše je stanovanjski problem: kako najti stanovanje za svoje novo življenje, ker jih ni. Težave pa so tudi pri iskanju službe.
Bivanje v Varni hiši traja največ 12 mesecev, po sklepu strokovnega sveta pa ga je mogoče še podaljšati za tri mesece.
Partnerji se z odhodi žensk po navadi ne morejo sprijazniti, zato jim grozijo, niso redke tudi grožnje s samomori, zasledujejo jih, jih na vse možne načine iščejo, skušajo vzpostaviti kontakt z njimi ter jih prepričati, da bo, če se bodo vrnile domov, vse lepo, nobenega nasilja več, skratka obljubljajo jim gradove v oblakih. Kmalu pa se izkaže, da iz svoje kože ne morejo, da so bile vse obljube le prazne besede, in nadaljujejo z nasiljem. Kot je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, si že dlje časa prizadevajo, da bi pričeli izvajati tudi program za osebe, ki nasilje izvajajo, s poudarkom na partnerskih odnosih, vendar doslej še niso uspeli. Upajo, da bodo uspeli na letošnjem razpisu.
Med našim obiskom v Varni hiši so nam tri gospe zaupale svoje zgodbe. Zdi se neverjetno, koliko nasilja so morale pretrpeti, preden so se zmogle odločiti za odhod v Varno hišo. Skupno jim je
Foto: Črtomir Goznik
Strokovne delavke Varne hiše so (od leve) Anita Brunčič, Melita Topolovec, ki je vodja, in Renata Polanec. Na fotografiji z direktorjem Centra za socialno delo Ptuj mag. Miranom Kerinom.
Foto: Črtomir Goznik
Od septembra lani ima ptujska Varna hiše nove, lepo urejene prostore.
to, da so imele v mislih otroke, potrpele so toliko časa, dokler se otroci niso izšolali, potem pa je prišel čas tudi zanje. Ko otroci odrastejo, si ženske upajo storiti tudi ta korak in zapustiti nasilnega partnerja.
32 let nasilja
Prva, s katero smo govorili, je nasilje prenašala 32 let, zdaj je v Varni hiši tretjič. Pred tem jo je mož dvakrat uspel prepričati z zlatimi besedami, pravi, da se je vrnila, boljše pa ni bilo. Še naprej je bila najmanj trikrat na teden tepena. V Varni hiši sedaj biva sedmi mesec. Nikoli več nazaj, je sklenila, na novo si bo ustvarila dom, otroci so odrasli, v tej nameri ima njihovo podporo. Tudi službo si bo poiskala. Mir, ki jo obdaja, jo navdaja z novim upanjem in pričakovanji. V miru lahko spi, nihče je ne tepe, ne priganja. »Odločena sem zaživeti na novo, če bom v miru živela le dve leti, bo v redu.«
Zgodba druge je podobna prvi: 30 let je prenašala moževo fizično in psihično nasilje, izživljal se je tudi nad otroki. Oditi je nameravala že pred leti, vendar je bila premalo odločna, tudi otroci, ki
so medtem že odrasli, so ji marsikdaj rekli, da naj odide. Zdaj je zadovoljna, ima mir pred njim. V začetku so bile težave, pogosto ji je grozil, tudi prosil in jokal je, da se vrne. Tudi s samomorom je grozil, najedel se je tablet, samo da bi jo prestrašil, da bi se ga usmilila in vrnila, pa mu ni uspelo. Odločena je: nikoli več nazaj.
Naša tretja sogovornica je zapustila kmetijo, na kateri je preživela deset let psihičnega nasilja, ki mu je botroval alkohol. Soočiti pa se je morala tudi z moževo sestro, ki se ni sprijaznila s tem, da je njen brat poročen. Psihično mal-tretiranje, ki ga je doživljala, je bilo tako hudo, da je odrešitev iskala tudi v samomoru. A potrkala je na prava vrata, kjer so jo sprejeli. Počasi se postavlja na noge, izvija iz mladostnih travm, imela je zelo težko otroštvo. Vse tri strokovne delavke Varne hiše so ji pomagale, da se je pobrala, da je prišla k sebi, sama pravi, da se je v 99 odstotkih popravila. Prej je bila zadržana, skoraj ni govorila, zdaj potrebuje zelo veliko pogovora. Hvaležna je za vso pomoč.
Ne bo se vrnila. V zrelih letih bo končno začela kvalitetno živeti. Posvetila se bo sebi, vnuku in sinu, ki ji stoji ob strani. Bog ji je dal še eno priložnost, da bo lahko še uživala, kolikor bo lahko. Tudi njo je želel mož omajati, izrekel številne sladke besede, da bi se vrnila, a mu ni uspelo.
Statistični podatki kažejo, da se med 30 do 40 odstotkov žensk vrne k možu, po navadi se za to odločijo mlade ženske z majhnimi otroki. Tudi zato je izrednega pomena, da bi čim prej zaživel tudi programi za delo z nasilneži.
Danes ni potrebno nikomur trpeti, vsak ima pravico kvalitetno živeti, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako bo izbral.
MG
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je pretoplo svečana, bo počivala brana.
Danes bo v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od-1 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 12 stopinj C.
V soboto bo oblačno, dež se bo čez dan širil proti vzhodu. V nedeljo bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno še deževalo.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
tebLreŠzTpS 080 13 14
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
U I
mm m
IS HI I
klasično
Samo še do
27. FEBRUARJA
10% popust za lesena vhodna vrata
VVLIV,
I prpjelifi tCo.o,
a 051/61-74-71; 02/620-97-94
WWW.tUlip-projekti.Sl, po; 3-20, (»•!<; 9-17, Bi: 9-13
Črna kronika
Pogrešan Z. Zolger
V času med 23. in 25. januarjem je odšel neznano kam Zdravko Žolger, star 48 let, s Ptujske Gore št. 96/a, Majšperk, državljan Slovenije. Pogrešani je visok cca 160 cm, srednje postave, ima temno rjave lase, temno rjave brke, nazadnje je bil oblečen v temno zelene hlače iz blaga in moder pulover. Kdor bi karkoli vedel o pogrešanem ali ga videl, naj to sporoči najbližji policijski postaji ali na telefonsko številko 113.
Odvzel prednost vozniku motornega kolesa
30.	januarja ob 14. uri se je v križišču Partizanske ceste in Grajske ulice v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje, ena pa lažje telesno poškodovana. 31-letni moški iz naselja v bližini Slovenske Bistrice je vozil osebni avtomobil po Grajski ulici iz smeri Zidanško-ve proti Čopovi. Ko je pripeljal v križišče s prednostno Partizansko cesto, je zapeljal naravnost, pri tem pa ni pustil mimo vseh vozil, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključeval. Zaradi tega je odvzel prednost 28-le-tnemu vozniku motornega kolesa iz naselja v bližini Slovenske Bistrice, da je z motornim kolesom trčil v prednji levi bočni del osebnega avtomobila. Po trčenju sta voznik motornega kolesa in 27-letni sopotnik iz naselja v bližini Slovenske Bistrice padla po vozišču. Oba sta bila s kraja odpeljana z reševalnim vozilom v UKC Maribor, kjer je bilo ugotovljeno, da je voznik motornega kolesa lahko telesno poškodovan, sopotnik pa hudo. Sopotnik med vožnjo na glavi ni imel pripete varnostne čelade.
Vlomi, tatvine
2. februarja ob 9.30 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor na Sp. Polskavi ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 26-letni romunski državljan. V postopku so ugotovili, da je v vozilu prevažal osem motorjev za čolne, ki so bili ukradeni v Italiji. Policisti so motorje v vrednosti 35.000 evrov zasegli, zoper voznika sledi kazenska ovadba.
31.	januarja okrog 12. ure sta do stanovanjske hiše v naselju v bližini Ptuja prišli dve neznani osebi, po izjavi oškodovanke naj bi bila državljana Madžarske, ki sta ponujala oz. prodajala koce. 76-letna oškodovanka je odšla v stanovanje po denar, ki ga je imela v beli kuverti. Ko je prišla nazaj do vhodnih vrat, je tam stal en moški, medtem ko je drugi že bil v vozilu. Moški, ki je čakal na vhodnih vratih, ji je iz rok iztrgal kuverto z denarjem, v kateri je bilo več kot tristo evrov, in zbežal v vozilo. Zatem sta se oba odpeljala. Policisti PP Ptuj so 1. februarja v bližini Ptuja izsledili omenjeno vozilo, v katerem so bile tri osebe. Zoper 21-letnega in 16-letnega madžarskega državljana so odredili pridržanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja drzne tatvine. Sledi kazenska ovadba.
Zagorelo olje na štedilniku
2. februarja okrog 12.20 je 79-letna ženska iz bližini Ormoža v stanovanjski hiši postavila na štedilnik posodo z oljem, nato pa zapustila prostor. Po približno 20 minutah je opazila dim, zato je stekla k sosedu. Ta je požar pogasil z ročnima gasilnima aparatoma. Premoženjska škoda znaša približno 2.000 evrov.