Per 211/1905 I gorici, 2. oktobra 1905. Ježajj.
;... ••.OR5KI GOSPODAR
List za povspesevanje kmetijstva v slovenskem Primorju. —
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja" v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). m a
Naši mladini u resen opomin.
Solza se mora prikazati na očeh rodoljubu, ki vestno opazuje življenje naše mladine po deželi. Dokler pohajajo fantje in dekleta še šolo, mislilo bi se, to bodo kar svet spreobrnili ; taki so, da ni treba prašati po boljših. Komaj pa uidejo učiteljevi oblasti, ne znajo kako bi delali dovolj nasproti onim dobrim naukom, po katerih so se morali prej ravnati. Pokazati hočejo, da ga ni, ki bi imel nad njimi kako oblast in bi jih za-mogel užugati. Še ni fante staro 15 let, pa plača že »fantovsko" in s tem zadobi pravico, da sme tudi po noči po vasi rogoviliti in po krčmah pijančevati. Prej lep, rudečeličen dečko, začne sedaj od malopridnega življenja medleti, a s telesom pogreza se navadno tudi njegova duša v črno propalost. Tudi stariši mu ne morejo zlahka do živega. Osobito ako so od početka popuščali, zadobi' mlečnozobi dečko v kratkem tako moč, da začne celo strahovati. Gorje udovi, ki nima denarja, da bi zamogla svojega sinka ž njim preskrbljevati. V največji potrebi zapusti ti dom in si gre iskat dela drugam. V nedeljo mu treba cvenka in dobiti ga mora tu ali tam.
Zagotavljamo vas, dragi čitatelji, da nismo taki Jilistri", da ne bi privoščili mladim ljudem nobenega veselja. Ne, veselijo naj se dokler so še mladi in dokler se zamorejo veseliti, toda veselijo naj se človeško. Hodi pa v nedeljo v to ali ono krčmo 11 a deželi, pa boš videl, da je veselje med našo mladino vse drugačno nego bi smelo biti. Tu ti ne pijejo več božje kapljice, marveč jo, da rečemo po domače, žrejo. Kar v tednu zaslužijo, vse do zadnjega vinarja gre v nedeljo za vino. Iz take mladine naj pričakujemo potem dobrih gospodarjev!? Včasih se ke<$> spreobrne, toda malo je takih, in zato vidimo, da ga ni večega zla za naše ljudstvo na Goriškem, osobito pa tudi v tržaški okolici in v Istri kakor pijanstvo. Ono je prava mora, ki nas davi moralno in gospodarsko. Mi smo prepričani, da se ne povspnemo toliko časa do boljšega stanja, dokler se ne otre-semo tega zla a otresati se ga mora pričeti v naši mladini in sicer možki in ženski. Tudi ženski? Tudi tukaj, dragi moj! Žalostno je to priznanje, toda resnično. Kdor potuje po svetu, vidi marsikaj, vidi tudi kako se tudi našega ženstva tu pa tam poprijemlje nesrečna pijača, ki mu krade duševno in telesno moč.
Kdor to čita bo mogoče mislil, da smo med tistimi, ki so napovedali vsaki opojni pijači boj na življenje in smrt in se imenujejo abstinenclerji Ne, mi obsojamo te ljudi, kajti vemo in smo prepričani, da zmerno vživanje vina in podobnih pijač krepča telo in oživlja duh. Za potrebo toraj pij, če si v veseli družbi piješ lahko še en kozarec brez potrebe, nikdar pa se ne nalezi božje kapljice tako, da te bo obvladala. S tem zametaš premoženje in spravljaš svoje življenje v nevarnost.
Hudo zlo v naši kmetski mladini je tudi preobilo plesanje. Koliko denarja se zavrže pri nas brez potrebe in brez koristi! Ne rečemo nič, če je v vasi enkrat, dvakrat v letu ples, toda plesati vsaki mesec ali pa še dvakrat v mesecu, kakor se dogaja osobito okoli Gorice, to žre denar in daje priložnost tudi h nemorali. Dobro, pridno dekle naj se ne išče na plesišču, marveč pri ognjišču!
Zlo vseh zla pa je to, da se naši kmetski fantje za svoj prihodnji stan, za gospodarstvo premalo brigajo. Malone vsako nedeljo prirejamo po deželi kmetijske shode a reči moramo, da se jih mladina le v malo kateri vasi vdeležuje. Ljubša jim je krčma nego nauki, ki se tičejo njihovega prihodnjega gospo-
darstva. Mesto, da bi se mladi poprijeli napredka in bi spodbujali h temu svoje stare, je to pri nas ravno narobe. Stari napredujejo, mladi nazadujejo. Zato vidimo po deželi, da ne zna večina kmetskih fantov drugega nego kvečemu kopati, kositi in grabiti. Takih pa, ki znajo tudi zasaditi, požlahtniti, obrezati in povezati trto ali sadno drevo je, skoraj bi rekli, malo. Kaj pa še, da bi znali voditi gospodarstvo. Komaj gre oče za en dan zdoma, pa si ne znajo pomagati. Vse opravijo narobe. Da, da! več veselja do kmetijstva, pa manj veselja do pijančevanja, igranja, pono-čevanja, plesanja, to priporočamo naši kmetski mladini in potem bodemo lahko in opravičeno pričakovali, da se bo enkrat tudi naše kmetijstvo pod njihovim vodstvom povspelo do boljšega stanja nego se nahaja dandanes! To je naš resen opomin!
Št.
Oskrbo domače živine.
Kdor hoče ohraniti svojo živino zdravo in hoče imeti od nje dobiček, skrbeti mora pred vsem, da zamorejo vsi živalski deli redno iu nemoteno izvrševati ona opravila, katera jim je prisodila mati narava. Nadalje mora skrbeti, da se živina na kakoršenkoli način ne poškoduje, da ne oboli in če je nastopila vendarle bolezen, da se pravočasno vkrene za primerno zdravljenje.
Zrak v hlevu je gotovo prvi, od katerega odvisi razvoj živine; čim bolj je ta čist, tem lepša in bolj čvrsta bo živina in tem manjša je tudi nevarnost, da se priklatijo v hlev kužne bolezni. Tudi težje se razvijajo te v čistem zraku. Skušnja nas pa tudi uči, da jako poveča čist hlevski zrak koristi, ki jih daje žival. Za zračenje hleva bi se moralo toraj mnogo bolj paziti, nego se pazi dandanes, posebno pa še tam, kjer je hlev nizek in majhen. Če zračimo hlev premalo, poveča se vlaga v hlevu in ta je osobito mladi živini, katera se šele razvija, jako škodljiva. Ona ovira namreč dihanje in izhlapevanje kože; s tem prou-zroča bolezni na plučah in kožne prišče. Kedar hlev zračimo, zračiti moramo seveda tako, da ne nastane v njem škodljiv prepih,
17-
Za iazvoj živine drug pogoj je svetloba. Njenemu dobrodelnemu vplivu na delovanje živcev ne more nikdo oporekati. Skušnje uče, da je mlada živina, ki se redi v svetlih hlevih bolj živa in bolj čila od one, ki se redi v temnih. Za mlečno živino pa je bolj primeren nekoliko manj svetel hlev, živino, ki jo pitamo, deti moramo pa v temen hlev. V takem hlevu ne napadajo živine muhe tako močno, žival počiva toraj v miru, kar deluje jako dobro za napravo mesa. Na tem mestu naj še omenimo, da je najboljše sredstvo proti veliki množici muh vapno, kateremu dodamo nekoliko vodene galunove raztopine ter ž njim hlev pobelimo. O tem se lahko vsakdo prepriča in bo s vspehom gotovo zadovoljen.
Velike važnosti za zdravje živali je nadalje toplota v hlevu. Če je tu zrak mrzel, porabi žival več svoje gorkote in se mora radi tega bolj močno krmiti. Ker stisne mraz kožne luknjice, ne more žival lahko izpuhtevati skozi kožo, kar ima za nasledek poleg drugih škodljivih vplivov glede živalskega zdravja, — pri mlečni živini se tudi zmanjša množina mleka — da se dlaka ježi. V prevročih hlevih se temu nasprotno živina poti, kar slabi delovanje srca, zato pa povspešuje tok krvi v pluča in v možgane, da nastane lahko mrtvoud ali pa se žival zaduši.
Da se živci, vezi in vsi drugi notranji deli bolj močno razvijejo in da živina boljše hodi, skrbeti je tudi za potrebno premikanje živine. Vsak kmetovalec naj poskrbi, da se vsaj mlada živina večkrat pregiblje na prostem. Tudi po zimi je to ravno tako potrebno kakor poleti, čeravno ni prosto premikanje v tem času tako lahko dopustno. Če ni drugače mogoče, naj se v ta namen dvorišče pregradi s priprosto ograjo, ki se, kedar treba, hitro odstrani. Živina, ki ne pride vso zimo iz hleva, mora tako rekoč shirati in taka živina prenaša tudi vremenske nezgode, ko se žene na pašo, bolj težko. To se je opazilo posebno pri živini, ki se goni na planine.
Kakor je nadalje pri človeku čistost pol zdravja, tako je tudi pri živini. Čim bolj pridno se rabijo česalo, ščet in slamnate metlice in čim manj se varči z vodo, tem lažje se ohranijo kožne luknjice odprte in tem boljše se odstrani izločen pot. Če se ta s prahom, ki se je vlegel na kožo, posuši, prouzroči pri živali srbenje in povspešuje tudi razvoj mrčesja. Pa ne samo živina naj se čisti, marveč cel. hlev naj bo v tem oziru uzoren.
S tem, da se stene večkrat pometejo, odstrani se paljčevina in prah a s tem, da se skrbi za primeren odtok gnojnice in za dovoljno posteljo, dobimo suho stajo.
Razvoj živine odvisi slednjič tudi od krmljenja. Ako dobi živina primerno pičo in se ji polaga ta tudi pravočasno in v dovoljni množini, potem se bo gotovo sponašala. Nevarno pa je, ako je n. pr. megla ali rosa zeleno krmo zmočila ali pa jo celo slana pokončala in se ta krma živini polaga. Tudi krma, ki se je v kupih vgrela in izpridila se ne sme kar tako živini polagati. Če vživajo živali opasne rastline in živalske škodljivce, ki se nahajajo v klaji ali pa nesnago, ki se nahaja v vodi, lahko obolijo. Tudi oprašena suha piča škodi. Kratko rečeno, vedno pazimo strogo na to, da se odstrani vse, kar bi imelo kako bolezen za posledico.
Konečno ne bo trpel kmetovalec, ako ima srce za svojo živino na pravem mestu, da se živali trpinčijo. Kakor trpi človek, ki se ga muči, tako trpi tudi žival in kdor to pomisli, ta ne bo gotovo ravnal surovo z živino in naj bo tudi hlapec.
katerih naših kleteh precej malo vina, zato moramo si najti drugega opravila. Oglejmo si ga po vrsti!
Na domu bo v tem mesecu, ki je navadno deževen, največ dela. Grozdje se masti, mošt pretaka in tropine stiskajo. Žge se tropinsko in sadno žganje in klet se vredi. Zimsko sadje se spravlja v hladne, bolj temne prostore, ki so dovolj zračni in suhi. Sadja ne stavi v kupe, marveč razgrni ga po deskah, ki jih pokriješ s slamo. Gnilo sadje pridno odbiraj od zdravega. Turščica in ajda se mlatita. Živino privadi polagoma na suho krmo. Če krmimo s peso, dodati je tej piči otrobov, oljnate pogače ali vsaj detelje, kajti sama pesa ne more ohraniti živine pri moči. Premeri vso krmo in preračuni, koliko smeš živini po-
iXik. Lex.
lagati na dan, da ti piča spomladi ne zmanjka. Če je premalo krme odprodaj rajši sedaj del živine.
Na polju bode v tem mesecu tudi precej dela. Turščica, ajda, pesa, repa se spravljajo in ozimina se seje. Pazimo posebno na dobro seme! Predno ga rabimo, močimo ga v modri galici, da zamorimo snet in druge škodljive glive, ki se nahajajo na zrnju. Kdor vozi gnoj na polje, naj ga koj raztrese po njem in čim prej podorje, kajti v nasprotnem slučaju pride lahko dež in voda spere gnoj na kupih, vsled česar žito na teh mestih hobota in poleže.
V	vinogradu se dokonča trgatev. Kedar tržeš odbiraj gnilo, in drugače pokvarjeno grozdje od zdravega! Drugega posebnega dela ni v starem vinogradu, kajti rezati smeš trte še le potem, ko je listje odpadlo, toraj šele meseca novembra. Pač pa se pričenja z rigolanjem novih vinogradov. Predno se lotiš tega dela, pomisli na vse okolnosti, ki jih zahteva cepljena amerikanska trta. Posebno priporočamo, da napravljaš vinograde v novini. Skrbi tudi, da si zagotoviš o pravem času potrebne sadike.
V	sadovnjaku: Kar je še sadja na drevju se pobere. Pri tem pazi, da se sadje ne potolče ali drugače pokvari. V drugi polovici meseca privezuj po drevesnih deblih namazane kolobarje proti pedicu. Vse starejše drevje preglej ter odstrani nopotrebne veje. Osobito odžagaj kar je suhega ali odlomljenega. Rano zamaži z drevesnim voskom ali s kotramom. Za pomla-jenje sadnega drevja je sedaj najboljši čas. Vozi h drevju gnojnico! Kjer misliš napraviti sadovnjak, zaznamuj si mesta, kamor pride drevje in izkopaj jame. Jame naj bodo okoli 70 cm globoke in IVa m široke. Jesensko sajenje sadnega drevja je boljše nego pomladansko. Seme sadnega drevja seje se naravnost v gredice ali pa se stavi v moker pesek, kateri se shrani v kakem zaboju v klet.
Na vrtu: Kdor ni še sejal rane špinače, ranega šelina in zimske solate, seje naj te rastline čim prej v gorke lege. Ker se pokaže s koncem meseca slana, spraviti je do tedaj vse, čemur je ta nevarna, v zavetje, bodisi v klet ali kako drugo shrambo. Naberimo si še za časa vrtno seme! Cvetlice ki jih mislimo prezimiti, denimo v lonce ter spravimo na gorko.
Na travniku: Če nisi še spravil otave, požuri se! Za namakanje travnikov je sedaj najbolj primeren čas, to pa seveda samo tam, kjer se dobi motna voda, ki pušča blato na travniku. Če je travnik dovolj suh, prevleči ga s travniško brano! Proti koncu meseca začne se lahko travnik gnojiti s Tomaževo žlindro ali s hlevskim gnojem.
V gozdu: Sedaj je najboljši čas za podsajanje. Proti koncu meseca se pričenja zimska sečnja. Nabira se želod, kostanj, žir, lipovo, javorovo in jelkino seme.
GOSPODU DROBTINICE.
Med vrenjen naj bo klet dovolj topla. — Letos pritoževalo se nam je mnogo vinogradnikov, da se jim vino noče včistiti in se vedno moti. Marsikoga preplašilo je spomladi in tudi poleti novo vrenje v vinu in ni si znal sveta od kod je to prišlo. Da se je vino vedno motilo in pričelo v drugič vreti, leži uzrok v tem, da se ni v jeseni v moštu razkrojil radi prenizke toplote ves sladkor in je pričel, ko se je klet spomladi razgrela, vnovič vreti. Kakor lanska jesen je tudi letošnja radi deževja precej hladna. Zato moramo biti letos bolj oprezni, da se nam ne dogodi kakor lani. V prvi vrsti skrbimo, da ne tržemo v prehladnem vremenu. Mošt iz grozdja, ki je potrgano rano zjutraj bo vselej bolj počasi vrel nego iz grozdja, ki ga tržemo popoldne. Nadalje skrbimo, da bo vsaj v kleti, kjer mošt vre, dovolj toplo. Najbolj primerna toplota v kleti za časa burnega vrenja je od 15 do 20 °C. Če je mošt jako hladen, ne škodi pa prav nič, če zagrejemo klet tudi na 25 °C. Kedar začenja mošt vreti ima naj vsaj 12 do 15 °C. Da dosežemo v moštu to toploto priporočamo, da se vrelna klet ob vrenju mošta preveč ne odpira. Osobito po noči naj bo vedno zaprta. Ako ne pridemo s zapiranjem do zaželjenega namena, moramo zagreti klet s pomočjo peči. Kedar kurimo peč, denimo okoli nje nekak plašč iz desk (špansko steno), da ne bo odbijala gorkote naravnost na blizu ležečo posodo, marveč klet enakomerno grela. Pod plaščem mora biti seveda dovolj prostora, da prihaja zrak h peči.
Kdor je bil v šoli, kjer rabijo povsod to steno, zna kaj mislimo. Čim bolj mrzel je mošt, tem bolj močno je kuriti. Če ne moremo niti s kurjavo doseči primerne toplote, segreti moramo en del mošta v snažnem kotlu na 40 °C (da je moren) a ta mošt je vliti potem h ostalemu. To delo ponavljati je toliko časa, da bo ves mošt 12 do 15 °C gork.
Nikomur naj ne pade pa na misel, da bi segrel del mošta tako močno, da kar vre ter ga prilil v bedenj. S tem bi dobil ta mošt lahko neprijeten okus. Na drug način segrejemo mošt, če potaknemo v njega od zunaj snažno posodo, v kateri se nahaja vrela voda. Seveda ne smemo potakniti te posode tako globoko, da se zmeša voda z moštom.
Iz gnilega grozdja dobiš še dobro vino, če ga na sledeči način pripraviš:
Grozdje, ki si ga potrgal vrži kar v stiskalnico ter mošt kolikor mogoče odtisni. Ta mošt deni v sod, ki si ga z žveple-nim dimom močno zapuhal. Med vlivanjem mošta v sod, tega tu pa tam stresi, da bo mošt plonkal in se nasrkal žveplenega dima. Ko deneš v sod do polovice mošta, zažveplaj ga vdrugič in nato napolni. Žvepleni dim (žveplena sokislina) zabrani moštu vrenje in zato se bo kmalu vsa nesnaga in tudi one glive, ki so prouzročile gnitje, vlegla na dno posode. Mošt se toraj včisti. Ko si to dosegel, odtoči mošt v drugi sod ter dodaj mu drožja od najboljšega vina, ki bo prouzročilo polagoma vrenje. Kedar pretakaš pride naj mošt čim bolj v dotiko s zrakom. Če je mošt iz črnega grozdja, deti ga moraš na dobre črne tropine.
„Prosekar" imenujemo vino, ki se dobiva ob morski bre-žini med Trstom in Devinom ter ostane več časa sladko. To vino se napravija na sledeči način: Grozdje se potrže in zmasti. Ko mošt vzdigne tropine, se odtoči v drugi bedenj. Po 6. urah, ko se tudi tu nesnaga vzdigne, odtoči se vdrugič in tako dalje 6 do 10 krat vsakih 6 do 12 ur. S tem pretakanjem ločijo se vrelne glive (drožje) od mošta in ta ostane sladek. Seveda popolnoma ni mogoče teh gliv odstraniti, zato povre tudi prosekar prej ali poznej. Če se dene ob pravem času (o veliki noči) v steklenice, dobi se iz tega prosekarja tudi šumeči prosekar, ki je podoben šampanjcu. Za prosekar uporablja se samo najboljše belo grozdje, ki doseže v proseških in križkih brežinah tudi 24 °[0 sladkorja.
Kaj se godi v moštu kedar vre? — Kedar mošt vre, spreminja se grozdni sladkor (dekstroza in levuloza) v druge tvarine in sicer nastanejo iz 100 kg sladkorja 48'4 kg alkohola, 46'6 kgogljen-čeve kisline (sapa, ki vre iz mošta), 33 kg glicerina, 06 kg jantarjeve kisline, V2 kg celuloze, masti in drugih tvarin. Vrenje prouzročajo majhne glivice, ki jih imenujemo drožje. Teh glivic je več vrst, nekatere napravljajo boljše vino, druge slabše. Zato se je pričelo v umnem kletarstvu umetno vzgajati dobre vrste glivic ter jih dodajati moštu predno začne vreti. Te glivice pridejo v mošt z grozdjem. V moštu se jako hitro množijo. Najbolj jim vgaja gorkota od 15 do 25 °C. Navadnega sladkorja ne morejo te glive povreti, pač pa ga spremenijo najprej s pomočjo nekega fermenta (invertina) v grozdni sladkor in šele potem tega povrejo.	*
Koča za shrambo zelenjave po zimi napravi se z majhnimi stroški na sledeči način: Na najbolj solnčnem kraju, če mogoče pod kakim zidom izvrže se približno 1 m globoka jama. Dolgost in širokost te jame odvisi od velikosti koče, ki jo hočemo imeti. Po sredi nad to jamo postavi se približno 2 m visoka greda, ki se pritrdi od zadej na močan steber, spredaj pa na dva stebra, ki sta zbita v „škarje". Od vrha zemlje nasloni se na to gredo nekoliko stebričev, ki se pogrnejo ali s starimi deskami ali pa z vejevjem. Vrhu te strehe denemo še za kakih 30 cm na debelo slame ali listja in nato še nekoliko izkopane zemlje. Zadej je zatakniti kočo z dvojnim vejevjem, med katero se napešta listje, spredaj pa je pustiti med stebrama, zbitima v škarje, vrata, ki se zataknejo z deskami. Pred vratmi napraviti je stopnice, da se pride lažej v kočo. Okoli koče napraviti je majhen jarek, po katerem voda odteka. Tako napravljena koča je precej gorka in služi osobito za shrambo korenstva, šelina, najboljše pa za poganjanje zimskega radiča. Seveda je deti pod tega prej nekoliko konjskega gnoja, ki napravlja večo gorkoto
Orehi dobe lepo barvo, če jih deneš okoli pol ure v žvep-len dim. V ta namen deni v staro kožico ali skledo nekoliko žerjavice, ter posuj jo z žveplenim prahom, kakoršnega rabiš v vinogradu. Posodico deni nato brž v kako kado na dno, a kakih 30 cm nad to pritrdi rešeto ali košaro, kamor strešeš orehe. Na vrhu moraš kado z deskami ali s starimi plahtami pogrniti, da
dim ne uhaja. Še boljša nego kada je lesena skrinja, ki ima spodaj vratca, skozi katera se porine žerjavica še le potem, ko se je sadje v škrinji pripravilo. Na enak način zapuhajo se smokve in lupljene češpe. Žveplani orehi ne dobe seveda s tem delom druge dobrote razun zunanje lepote. Piškavevega oreha s tem ne ozdraviš. Če so orehi že suhi, dobro jih je prej nekoliko poškropiti.
Molje iz žitniee odpraviti. — V ta namen se svetuje med zrnje v žitnici položiti perja od hmelja. Po nekod devajo med zrnje v ta namen narezanih kolmeževih korenin. Vsekako pa je zoper ta, kakor tudi vsaki drugi mrčes najboljše zdravilo — snaga. Zato ne pozabimo pred spravljanjem*zrnja žitne shrambe skrbno očistiti vsakega prahu, v katerem je navadno zaloga mrčesa.	Pohorski.
Kruh pred plesnjem dalje časa ohraniti. — Kruh nar-prej na primernem kraju shladi, potem pa deni hlebe v velik žakelj, katerega obesiš v hladno klet. Če je žakelj prav močno potresen z moko, škoduje plesnoba kruhu še manj.
Pohorski.
Mazilo proti trohnobi lesa. — Čvrsto in trajno mazilo se po ceni tako le napravi. Vzemimo za 1 kg kotrama, (se dobi v večjih štacunah in mirodilnicah) potem 1 kg smole in ifl kg ko-lofonije. To vse se na ognju razpusti, dobro premeša, nato pa še gorko se pomaže na les, kjer ga pač želimo. Zatem se na mazilo posuje nekaj peska. To mazilo je potem kakor okamenelo in vzdrži mnogo let, bodisi na zraku ali na vlažnem prostoru. Vsled tega se priporoča za rabo pri mazanju ograj, mostnih ali vrtnih, raznih kolov itd., sploh najbolj tam, kjer se vsled vremena vlažnost spreminja. Ker je imenovano mazilo po ceni, lahko si jo omisli pri novih stavbah vsaki kmetič.
Pohorski.
Mravlje se prepode, če se dene na ona mesta nekoliko zelišča od volčjega jabolka (Solanum licopersicum). Takšna mesta mravlje baje zapuste.	Pohorski.
Potenje nog se narlažje zabrani, ako se v jutru pred obuvanjem vsuje v čevelj nekoliko zdrobljenega galuna. To sredstvo utegne marsikomu dobro služiti. Pohorski.
POROČILU.
Kmetovalci in njihovi prijatelji! Ob vsaki priliki nabirajte nove člane h ,.Goriškemu kmetijskemu društvu". Obenem iztirjajte tudi pristopnino in letnino (za celo leto 4 K, za pol leta 2-50 K)! Kdor plača 4 K dobi vse štev. „Prim. Gospodarja".
Prva odborova seja »Goriškega kmetijskega društva" se
je vršila dne 25. t. m. ob navzočnosti 14 odbornikov. Predsednik je naznanil, da se je drugi podpredsednik odpovedal. Nato se je razpravljalo o raznih točkah dnevnega reda. Med drugim se je sklenilo, da se obrne društvo na vlado, s prošnjo, da bo tudi ono zastopano v drž. kmetijskem svetu na Dunaju. Nadalje se je sprejel predlog, naj se zaprosi dež. zbor in vlada za popolnitev zakona, ki se tiče povzdige živinoreje v naži deželi. V olajšanje odborovega delovanja vstanovilo se je 10 odsekov in sicer: finančni, vinarski, sadjarski, vrtnarski, živinorejski, splošno-kmetijski,. gozdarski, pravni, nabavni in odsek za kmetijski pouk. V te odseke volilo se je primerno število članov. Gosp. Kosmač, župan v Cerknem stavil je jako važen predlog, naj se obrne drušlvo na vlado in na dež. zbor, da dovolista društvu primerno svoto, s katero bo zamoglo društvo razpisati nagrade za vzgledne hleve in gnojišča. Gosp. Vrtovec iz Tolmina je predlagal, da se zaprosi vlada, naj imenuje čim prej kmet. potov, učitelja v Tolminu, a če ne misli še dolgo nikogar imenovati, naj preskrbi med tem namestnika.
Diplomi Gor. kmet. društva se dajejo onim članom, ki plačajo mesto t K pristopnine, 5 K. Diplomi so jako okusno izdelani in bodo gotovo najlepši okrasek kmetovalčeve sobe. Kdor hoče imeti diplom, naj se čim prej oglasi, da se bode znalo, koliko jih bo treba naročiti. Ako je že plačal pristopnino, dopošlje naj obenem tudi primankljaj 4 K-
„Petrine" naročilo je gor. kmetijsko društvo več nego se je prijavilo odjemnikov. Kdor hoče torej imeti mazilo, naj se prijavi čim prej v društvu ali pa pri upravništvu lista. Petrina dojde v Gorico, kakor pogojeno s tovarno, do 10. oktobra.
Za naročitev Tomasove žlindre se je podaljšal rok do 15. t. m. Kdor se misli toraj prijaviti na to gnojilo, naj se požuri.
Nabava raznega kmetijskega orodja. — Goriško kmetijsko društvo preskrblja svojim udom razno kmetijsko orodje, kakor pluge, brane, škropilnice, žveplalnike, sesalke za gnojnico itd. po oni ceni, po kateri dobiva te priprave društvo samo. Udje naj si naročajo toraj te priprave potom tega društva, ker dobe vse bolj ceno nego, ako naročajo sami.
Vinska letina v Brdih je razun v Medani, kjer je deloma pobila toča, na sploh dobra. Osobito v Št. Ferjanu in v kojski občini se hvalijo. Nemarni vinogradniki ne bodo seveda tudi tod mnogo trgali.
Vinska letina na Krasu. — Okoli Tomaja bode na sploh dobra letina. Posebno kdor je začasa škropil se jako hvali. V Tomaju samem je okoli 25 njih, kateri imajo jako lepo grozdje in bodo imeli več od lani. Na spodnjem Krasu je mnogo slabše, ker je bila peronospora tod bolj huda. Na 100 posestnikov ubranilo se je peronospori tod 5 do 8 popolnoma, kakih 20 deloma. V Brkinih so trte popolnoma ožgane in vremščina bo letos jako kisla.
Vinska letina na Vipavskem je na sploh srednja. Lepo grozdje imajo v Šmarjah, v Rihenbergu (osobito Pederjevo), Dornbergu, kolikor toliko v Branici, Vel. Žabljah, Prvačini, Sv. Križu, Kamnjah, Vrtovinu, Selu, na Gradišču. Drugod se ravna bolj po gospodarjih. Če so škropili o pravem času, imajo grozdje, če ne pa malo.
Vinska letina v Istri. — Od Sv. Antona pri Kopru se nam poroča, da ne bo tam letos niti polovico vinske letine. Kdor je škropil ob pravem času (pred cvetom) ima lepo grozdje, kdor je pa zamudil s škropljenjem ima jako malo. Edino visoke lege obdržale so grozdje, četudi so se bolj pozno škropile. —
Ajda pognala je letos po Krasu posebno močno. Upa se na dobro letino.
Repa kaže radi mokrega vremena povsod dobro. Tudi gosenic je letos razmeroma manj nego druga leta.
Žganje iz smokev. — C. kr. finančo ministerstvo dovolilo je, da se sme žgati za letos smokve. Gor. kmetijsko društvo ima na ti pridobitvi veliko zaslugo.
Poskušnje z umetno gnojitvijo v deželi. — C. kr. kme-tijsko-kemično poskyševališče v Gorici je razposlalo povabilo kmetovalcem, naj se deleže poskušenj z umetno gnojitvijo travnikov. Odzvalo se jih je nič manj nego 375, večinoma iz tistih pokrajin, kjer je obdelovanje travnikov največjega pomena in kjer so umetna gnojila do zdaj, tako rekoč, neznana.
Po določenem načrtu namerava poskuševališče tekom mesecev oktobra in novembra t. 1. vsakemu poskuševalcu zastonj podeliti toliko umetnih gnojil, kolikor jih treba, da se napravijo poskušnje na malih, 100 do 200 štirjaških metrov obsegajoči h travniških kosih. Vsak poskuševalec dobi natančen poduk, kako ima izvesti poskušnje, da bode uspeh povoljen. Vrh tega bodo posebni povrjeniki kmetijskega poskuševališča, kolikor mogoče, zato skrbeli, da pouče posamezne kmetovalce in jim praktično pokažejo, kakšno zemljišče naj izberejo za poskušnje, kako naj trosijo gnojila in kako naj pospravljajo in tehtajo pridelano seno.
Tisti poskuševalci, kateri podajo o izidu narejenih poskušenj poročila, ki bodo popolnoma zadoščala prijetemu poduku, dobe v naslednjem letu toliko umetnih gnojil, da lahko pognoje ž njimi edno do dveh njiv travnika.
Namen teh malih poskušenj je ta, da se prepričajo poljedelci, koliko denarnega dobička daje pravilna gnojitev travnikov. Znamenito število onih, ki so se odzvali vabilu, dokazuje, da se kmetovalci zanimajo za stvar in je porok za to, da se po tem potu zanaprej čedalje bolj razširi uporaba umetnih gnojil tudi za drugovrstne kulture. Nove železniške zveze, ki se v prihodnjem letu odpro javnemu prometu, olajšajo izdatno uporabo tega kmetijskega blaga posebno v tistih pokrajinah, kamor je do zdaj le prav po redkoma prihajalo, ker so bili stroški za dovažanje preveliki.
Izleta v Monastero na uzorno posestvo g. barona Evg. Ritter-Zahony-ja vdeležilo se je dne 21. pr. m. 27 kmetovalcev deloma iz Brd, Vipavskega, Krasa in iz Gor. Najprej smo si •ogledali posestvo Belinjo. V kakih 10 ha velikem vinogradu opa-.zili smo razne tuje vrste trt, ki so bile vse dobro obložene.
Gospod ravnatelj tega posestva Gemmrig razkazoval nam je pomlajenje silvanca, ki neki po tamošnjih skušnjah bolj rodi na mladem lesu nego na starem. Ti vinogradi obdelujejo se vsi z živino. Spomladi se oborjejo s plugom, poleti se plejejo z oko-palnikom „Planet junior", škropijo se s posebno škropilnico, ki jo vozi živina in nosi celo gonjača. Videli smo, da so vinogradi na sploh jako čedni. Radi velike rose, ki vlada v teh krajih, poznalo se je sicer znamenje peronospore, toda večinoma le na vršičkih. Iz tega orjaškega vinograda prišli smo v trtnico, kjer se vzgaja okoli en milijon cepljenk. Vse te trte cepijo se v roki. Ena delavka cepi v enem dnevu do 1500 trt in kdor je bolj ročen še celo več. Brat gosp. ravnatelja, ki je bil pred letom na posestvu, izvršil je celo, kakor se nam je povedalo, nad 3000 cepljenk v enem dnevu. Vse trte se vlagajo tukaj v mah ter se prisilno poganjajo in šele nato se presadijo v trtnico. Uspeh je, kakor smo videli, jako lep. Samo peronospora je mladje pri vrhu nekoliko osmodila, kar pa trti v tem času ne škodi, marveč celo prihrani prikrajšanje. Take trte boljše dozore. Trtnico škropili so letos 29krat. peronospora je toraj tukaj še bolj doma nego v naših krajih. V veliki suši namakajo trtnico. Saj jo pa tudi lahko! Če zabodeš tod cev kakih 50 m globoko tekla ti bo voda sama na vrh.
Od tu smo šli na dvor, kjer smo si ogledali razne stroje za setev in okopavanje po polju. V hlevu smo videli na tem posestvu le nekoliko volov, nekoliko mlade živine in brejih krav. Mlečno živino redijo na posestvih Runke in Monaster. Pravega plemena na posestvih sicer nemajo, ker se pečajo večinoma z mlekarstvom in le malo z vzgojo, toda živina je jako lepa.* Večinoma kupujejo molzne krave v Vinčgavu na Tirolskem.
Jako se je dopadla izletnikom sesalka za gnojnico, katero je dobil g. ravnatelj iz Munchena in stane do Monastera samo 40 K- Gosp. ravnatelj je to pripravo tudi nekaterim izletnikom naročil.
Potem smo si ogledali še polje na tem posestvu in ame-rikanski matičnjak. Med tem nas je opozarjal g. ravnatelj na marsikatero novo skušnjo, ki so jo napravili zadnja leta tu.
Na polju smo videli krasen činkvantin, ki je stal za pšenico. Činkvantinu gnojijo navadno samo s solitrom, katerega potrosijo vsega koj ob setvi in sicer zato, da se činkvantin:
hitro razvije in prej zori. Če bi v nasprotnem slučaju to gnojilo večkrat trosili turščici bi ta predolgo rastla in prekasno zorela.
Po obedu ogledali smo si posestvo v Monasteru. Klet je, tu približno 200 m dolga. Za maščenje in robkanje rabijo dve centrifugalni drozgalnici ki jih goni voda. Traminec, rulandec in sploh grozdje, ki je bolj temne barve pa ne zdrozgajo, marveč kar naravnost stisnejo v posebni hidravlični stiskalnici.
Nekateri izletniki ogledali so si hlev in mlekarnico, drugih pa je bolj zanimal velikanski, na amerikanski podlagi cepljen vinograd. Videli smo tudi precej lep sadni vrt in nov čebelnjak. Žal, da se je bližala ura odhodu in smo morali marsikaj prezreti.
Predno pa smo zapustili lepo posestvo, povabilo se nas je na dobro južino, ob kateri priliki smo pokusili tudi razna •domača vina.
Vsi izletniki bili so s tem, kar so videli in slišali jako zadovoljni in nikomur ni bilo žal dolge poti. Zato izrekamo gospodu baronu Ritter-Zahonyju, gosp. ravnatelju Gemmrigu, kakor tudi ostalemu nradništvu na posestvu tudi tem potom v imenu vseh izletnikov našo srčno zahvalo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Veljavnost plačila.
A. K. v K. Moj hlapec je bil nepošten ter sem ga odpustil. Kar mu je pritikalo izročil sem občinskemu predstojniku, da mu ta izroči zaslužek, ker ga sam ni hotel sprejeti in je zahteval veče plačilo. Sedaj me toži z odvetnikom. Kaj mi je storiti?
Odgovor: Vi ste slabo napravili, da ste položili denar pri občinskem predstojniku. Zato boste morali plačati pravdne stroške. Priporočamo vam, da vložite koj pri okrajni sodniji kolekovano prošnjo za deponiranje plačila, ki mislite, da je pravo ter položite denar tukaj. O tem obvestite tudi vašega nasprotnika. V drugič pomnite, da se smejo naložiti plačila, ki se ne sprejmejo, samo pri pristojni c. kr. okrajni sodniji, da bodo veljala kot taka.
..Dovoljena pot, ki se lahko prekliče."
V. B. v S. Moj sovaščan napravil si je stezo črez moj travnik. On pravi, da sme hoditi po travniku, jaz pa sem gotov, da ni bilo enkrat tod steze. Kako bi se dalo dotičniku zabraniti hojo po mojem travniku ?
Odgovor: Najbolj zlepa odkrižate se vašega nasprotnika s tem, da .zapišete na vidno tablo ob stezo: .Dovoljena pot, ki se lahko prekliče". Če
vas sosed ne gre tožit za odstranitev te tabie tekom šestih mesecev potem, ko* ste jo postavili,izgubil je vsako pravico do steze in po tem času lahko obesite mesto prve table, drugo, na kateri je zapisano: .Prepovedana pot". Če ga zasačite sedaj na Vašem travniku, tožite ga lahko radi motenja posesti in ni se vam bati, da propadete.
Imenih udov Goriškega kmetijskega društva.
Turk Ivan, pos., župan Oabrije Verčon Anton, trgovec Škrilje Furlani Leopold, nadučitelj Štandrež Alojz Urbančič, „ Miren Bavčar France, pos., miz. m. Selo Mermolja France, pos. Selo Berbuč France, „ „ Turk Janez, pos. Britof — Rihenberg Možina Anton, učitelj Brje — Rihenberg Lisjak Anton, velepos. Dol. Branica Vodopivec Janko, naduč. Kamnje Vodopivec Andrej, pos. „ Vodopivec Vinko, , župan Kamnje Čermelj Jožef, pos. mlinar Vrtovin Čermelj Henrik, pos. gost. Vrtovin Zajec Vekoslav, trgovec Gorica Pečenko Anton, velepos. in veletržec Gorica
Pirjevec Ivan, c. kr. viši rač. svetnik Gorica
Simčič Ivan, velepos. Gorica Znidarčič Andrej, vikar Gradno Stakola Anton, pos. Mernik Alfonz Blažko, kurat Mernik Kocjančič Anton, pos. Neblo Kodermac Miha, „ . Zaletel France, „ Hruševlje Kocjančič France, „ Šlovrenc Medvešček Miha, , Brdice Blažič Anton, velepos., župan Kožbana Sgubin Karol, pos., krčmar Kormin Bandelj Alojzij, pos. Podgora Batič Peter, velepos. Šempas Colja Miha, pos. Vrh 300 — Rihenberg Ličen Josip, „ Miklavi 83 — Rihenberg Gerzej Ivan, „ Polje 11
Bele Jožef, „ podžupan Šempas Komel Jožef, „ , Leban Ignacij, župnik Batuje Pahor Peter, pos. Renče Gregorič Josip, trgovec Prvačina 7 Davčna občina Kojsko „ „ Kozana „ „ Šmartno „ „ Vrhovlje „ „ Višnjevek „ „ Krasno Vipolže „ „ Vedrijan Konjedic Rudolf, trgovec Gorica Konjedic Edmund, „ Plave Jelen Andrej, pos. Opatjeselo Cigon Karol, vikar Vojščica Milanič Alojzij, pos. Kante Matko, c. kr. okr. šol. nadz. Sežana Bralno društvo »Mladina« Križ-Tomaj Macarol Jožef, pos. Križ, 46-Tomaj Macarol France, „	54
Bole Alojz, , Tomaj Dujc Ivan, „ župan Zavrhek-Naklo Kante Leopold, pos. Gor. Branica Ukmar Anton, „ „ „ Hranilnica in posojilnica — Cerkno Kmetijsko društvo — Cerkno Narodna Čitalnica — „ Bevk Fran, pos. in c. kr. ur. sluga Cerkno Peternelj Ivan, pos. Cerkno 69 Jež Blaž,	„ . 105
Gatej Anton, „ „ 51 Blažič Anton, velepos., župan Kožbana Davčna občina Sv. Kriz. Kmetijsko društvo Sv. Križ
Medvešček Peter, nadučitelj Sv. Križ. Batič France, pos.	„ „
Stanič France, „
Simonič Jernej, „	„ „
Stopar Josip, „	„
Vrčon Andrej, „	„
Davčna občina Velike Zabije Vin in sadj. društvo „ „ Vrtovec Anton, pos. „ „ 18 Vrtovec France, „ „ „ Palik Andrej ,	„ 51
Palik Jožef, , , , 53 Davčna občina Dobravljc Jerkič Jožef, pos. Dobravlje 57 Kranjec Frančišek, župnik Šmarje Gerbec Ivan, pos. Svino — Šmarje 51 Jejčič Anton, „	»37
Lisjak Ivan, „ „	„45
Čermelj Alojz, .	»56
Jejčič Jožef ; Potok Poljšak Josip „ Vrtovče , Benko Andrej, „ Dol. Branica ,
Roječ Ivan, kurat Bilje Hranilnica in posojilnica Bilje Nemec Josip Ivanov, pos. „ Soban Anton,	„ „
Urbančič Josip, nadučit. Gilčvert France, oskrbnik Bukovica Saksida Silvester, pos. Prvačina Sulič Janez,	„
Gregorič Štefan, „ Zorn Vincenc, „ „ Lokatelli pl. Fran, po«, žup. Dol. Vrtojba Zavadlav Peter, „	„ „
Humar Alojz, „	, „
Gorkič France, „	» » 4
Zavadlav Alojz, pos. Dol. Vrtojba 72 Koglot Ivan, „ „ , 112 Soban Jožef, » „ » 24 Gorkič Just, „ „ „ 115 Gorkič fvan, , „ » 24 Mermolja Ivan, „	, 114
Mermolja France, , ,
(Dalje pride.)
absolvent
klosterneuburške vinarske, sadjarske in poljedelske šole, tačas odvetniški uradnik, star 31 let, vešč slovenščini, srbohrvaščini, italijanščini in nemščini želi stopiti v strokovno prakso. Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.
flnton Mič,
rici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. ^333333333333333333333
odlikovani fotograf v Go-
Kot oprovnih
išče službe priden mladenič, ki je svršil kmetijsko šolo v Gorici. Ponudbe je pošiljati na upravo „Pr. Gosp."
Ivan Kravos;.t^t
priporoča svojo sedlarsko delavnico.
Ivan Bednorih
v GORICI, 3333 vla Vetturlnl 3, priporoča svojo knjig oveznico.
Grozdne stisfialnice z diferencialno
pripravo za pritisk, avmavmav Škropilnice proti strupeni rosi, mmmm
Žveplalnike, Stiskalnice za olje, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje prodaja po tvorničnih cenah
IG. HELLER na Dunaju
II. Praterstrasse 49	■
— Ceniki brezplačno in lirosto poštnine.
Na Primorskem največa zaloga
- lesene in lončene robe	-
je ona
Mihe Kozman-a
v Gorici (Raštelj št. 27., nasproti lekarne).
Tu dobiš n. pr. vsakovrstne grablje, ročaje za kose, brente za grozdje in one za škropilnice, vinske sodčke, beriglice, škafe, golide, nečke, samokolnice, lesene lopate, sita, rešeta, košare fine in one za raz-pošiljatev sadja, krogle, slamnate klobuke, metle, ribeže, stolice, lonce, sklefe, krožnike itd. itd. vse kar rabimo na kmetiji.
Priporoča se našim gospodarjem in gospodinjam.	0
Globe Mlekarske naprave
kakor tudi vse stroje in priprave za prevažanje mleka, napravo masla, sira itd. zalaga v najboljših izdelkih 3333333333333333333333333333
Društvo Globe -Separator
DUNAJ XVI 2, Neymyergasse št. 17.
Zahtevajo naj se coniki. 033 Zastopniki se iščejo povsod.
V varstvo proti škodljivcem sadnih in vrtnih nasadov. Sadne in vrtne škropilnice „Majhen čudež", ki se lahko nosijo, vozijo, se gonijo z roko ali s vprego.
; Škropilnice proti peronospori „Austria". Razpršilnik za žveplo „Vindobona". Špriealka za žvepleni ogljik „Kober". Samodelujoč razpršilnik „Ideal". mm.m.m.avm. Priprave so zavarovane s patentom in so se nagradile : na razstavah in konkurenčnih zbirkah s prvimi darili.
Prodaja S polililll jamstvom • • ."... . - ..........•
FHflN NEGHfflLE DUNAJ' M Margaretenstrasse 98.
tovarna vinarskih priprav, kletarskih strojev in želežnine. mmmmmmm


:
:
:
:
:

Pristni

All2L—Lslvsl
so gledč trajnosti, zmožnosti in čistega posnemanja
posnemalnilii
HED0SEŽH1.
Nad pol milijona posnemalnikov v rabi in z nad 600 prvih nagrad odlikovani.
Ceniki brezplačno in prosto poštnine.
S
Akcijska družba
i HLFU SEPARATNI
PRAGA * DUNAJ
Tvornica najboljših mlekarskih - strojev in priprav. —=
i ij <
Zastopniki se povsod iščejo. * ;



1



in 0L3KE so naše stiskalnice „HERHUL"
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojnim in nepretrganim pritiskaloni; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drage stiskalnice; hidravli&na stiskalnica, najboljše auto-matifcne pntento- P U n U (1 M I H41 ki delujejo same rune Škropilnice j|U T i fl U 11 X H od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice za groi^ft, Tinogrndaki plugi. 'Sušilnice za sadje in druge vegetalne, živ-ljenske in mineralno pridelke. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žito, čistilnice, rešetalnice. Slamo-reznice, rožni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdeluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnoveje, izborne izkušene, kot najboljše pripo-znane in odlikovane sestavi
Stiskalnica za vino.
Ph. Mayfart l D
tovarna za poljedelske in vinske stroje na DUNAJU, II. Taborstrasge St. 71.
Aotumat. Škropilnica.
Odlikovani v vseh drtavah sveti z nad 530 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ^ Cmlk • podobami In mnog-oitevilna pohvalna plsnia. — Bazprod^JaloI In zastopniki se Iščejo povsodi. kjor^Se nismo lastopanl.
S9UNIB & DEKLEU9
U Gorici, magistratna ulica št.l.
Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo-koles, slamoreznic in mlečnih posnetnalnikov (centrifug). **
Prodaja se tudi proti plačevanje L	ua obroke I
w->u
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ANTON BREŠČUK
Gorica, Gosposka ulica št. 14
333333 (Via Signori) 333333
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva W vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica aooao za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič).