Novi davki. Zasedanje našega deželnega zbora v preteklem letu nam je prineslo — nove davke. Kako pa naj sicer imenujemo 20% povišek na užitnino in povišek na 4 K pri pivu ? Kar se tiče piva, se mora pač res upoštevati, da je tuj produkt, ki dela konkurenco domačemu produktu, vinu, ali prezreti se ne sme popolnoma okolnosti, da je pivo v nekaterih krajih obramba proti žganje-pitju. Najbolj občuten je pač davek pri užitnini. V naši deželi je velikanska draginja, in 100% deželne doklade na užitnino imamo že tako. Vino je drago. Po 80 v liter, še več, po 72 v ga je malo. Goveje meso srednje vrste stane v Gorici kilo 1 K 60 v, teletina 1 K 60, 1 K 80, 2 K, in še več. Ker je deželni proračun sankcioniran, že pobira fi-nanca 20% doklade, in krčmarji že višajo ceno vinu pri četrti vina 2 vin., pri Vi hfra P*va 2 vin« Sedaj pridejo še mesarji s po viškom. Pri volu mora plačati 3 K več. Gotovo jih bo iskal pri odjemalcih. Drugo leto dobimo v Gorici vrhu vsega tega še davek na vino, doma použito. Kam pojdejo očetje iz nižjih slojev ? Doma nima vsega potrebnega. V gostilni vse predrago. V šnopsa-rijo ? !... Način, kako se »rešili« pri nas učiteljsko vprašanje, kaže jasno, kako zanikerno je naše deželno gospodarstvo, kako brezvestni in brezsrčni so oni poslanci,«ki komandirajo v deželni hiši. Seveda ti so po večini ljudje, katerim se dobro godi, ki ne čutijo peze vsakdanjega težkega dela, ki imajo polne mošnjičke, v katero še vedno teče denar Nobenega dvoma ni o tem, da je bil zadnji čas, da se pomaga učitelj-stvu, da se mu da za delo tudi vsaj deloma primerno plačilo. To stoji. To smo mi opetovano povdarjali, in prav radi smo priobčevali članka iz učite^'- skih krogov, ki so stvarno, soglasno z nami, premotrivali res pereče vprašanje. Kakor dolga nit pa se vleče po vseh takih člankih zahteva, naj se reši to vprašanje potom razbremenitve. Razbremenitev bi bila prišla potom deželnega šolskega zaloga, saj je to pričal jako lepo izkaz, izdelan v deželnem odboru. Gorica bi bila plačala malo več — po sprejetem zakonu pa bo imela dobiček. In kdo ga plača v veliki meri? Pač Slovenec, ki živi v mestu in ki prihaja v mesto. Ali deželni šolski zalog so zamudili slov. poslanci leta 1870., sedaj pa tudi ni bilo nikakega skupnega ogrevanja zanj na slovenski strani. Kadar so Lahi pihali jeze nad dež. šolskim zalogom, takrat je igral dr. Gregorčič vedno ulogo ognjegasoa. Gasil je, namesto da bi bil podkuril. Saf smo bili že blizu, le še resnejšega pritiska, jednotnega pritiska s slovenske strani je bilo potreba, pa bi bili dosegli kaj pametnega! Falconer je bil že mehak — Če bi pa bila morda nastal kaka akcija na laški strani, ali če bi odstopili laški poslanci, prava reč, to bi bi bilo le v prilog dobi stvari, saj bi kazalo Lahe v pravi luči, in ta luč bi gorela v prilog res dobri in pametni rešitvi Šolskega vprašanja. Tako pa smo s cincanjem prišli do — novih davkov. Res, da smo imeli že 120% doklado na užitnino, ali doklada se je nižala na 100. Sedaj pa tega najbrže ne bo V6Č. Po eni strani občuten davek, po drugi pa vprašanje, če pa bo zadosten ta povišek na užitnino za pokritje novih plač! Pa, denimo, da se ima rešiti učiteljsko vprašanje brez dež. šolskega zaloga. Tudi to bi se dalo doseči brez novih davkov. Saj drugače mečejo de nar proč v deželni hiši, v Furlaniji ima vsaka vasica vse potrebščine in naprave plačane iz dež. denarja, za obrambene probleme ob Soči v nižini izdajejo tisočake in tisočake, potem pa užitnina! Kje vendar ste bil, gospodine profesor Berbuč, tačas, ko je bilo treba zapeti visoko pesem o užitnini v deželnem zboru? Po »Goricic je pisal dolge članke, koitko tisočev in tisočev nese užitnina deželi, in namigaval je, kako se ima rešiti učiteljsko vprašanje. Ko je bilo treba govoriti, je molčal v obeh deželnih jezikih!... Odločujoči poslanci so se v dež. zboru zanalašč postavili v nasprotje z znanim vladnim predlogom, češ, da ne bo nič; zategadel so se zatekli k povi-čku 10°/0 na užitnino ter pobasali za deželni zalog večino kronic od piva — ali račune jim je zmešal namestnik Hohen-lohe, ki je dosegel, da se načrt sankcionira. In tu je iskati one, ki so dali deželi nove davke — ne pa godrnjati proti učiteljem, kakor se to že godi. Učitelji niso prav čisto nič krivi; zato pa prosimo somišljenike, naj poučujejo ljudi, da so pravi krivci le odločujoči poslanci: Lahi in klerikalci, ki so zvezani proti ljudstvu. če bi bilo naše ljudstvo politično bolj zrelo in manj uklenjeno v farov-ške verige, in z našim furlansko, pa bi pel bič po ledjih takih zanikernih poslancev, ki rešujejo tako važne, delile a t ne reči na tak odijozen način, in ki obkladajo ubogo ljudstvo z novimi bremeni, ko bi se ga lahko razbremenilo! Tridesetletnica aliad. teh. društva ,/triglai)" u Gradcu. Letos je preteklo trideset let, odkar jes osnovala peščica mladih, zavednih, slovenskih dijakov akad. teh. društvo „Triglav" in s tem podala slovenskim vseuCiliščnikoni v Gradcu prvo zbirališče in zavetišče. Kako velikanskega pomena je bilo to društvo, odkar obstoja za naš narod, pač mi ni treba danes še posebej povdarjati. Nebroj vrlih narodnjakov je izšlo iz njega, v nam tako tujem, tako sovražnem Gradcu j;3 je gojila trideset let slovensko-na-rodna zavednost in nevstrašenost v boju zoper našega sovjraga. Na slovenskem Spodnjein-Šta-jerskem pred vsem sestaja skoraj vsa mlajša narodna inteligenca iz nekdanjih Triglavauov. Pač vsakomur, ki je bil v teh tridesetih letih član tega društva, vzbuja njega slavje spomine na oni čas, ko je Še sam nosil s ponosom trobojni trak, ko je preživel z jednako mislečimi, jednako navdušenimi prijatelji tako lepe, vesele dni v okrilju društva Triglava. Pač večkrat je zajel nad tem v tihih uricah iz teh spominov, zajel iz njih novo navdušenje, nov pogum, ako mu je pretila življenja peza upogniti glavo in m mu že omahnile utrujene roke. Drage mi „stare hiše"! Te spomine, tako čarokrasne, te hočemo ob priliki tridesetletnice Triglava oživiti; snidemo se iz vseh krajev naše domovine, snidemo se pod našo zastavo kot Triglavani, jednako ml&deniško navdušeni vsi, stari in mladi. Toda ne samo Vam, „starim hišam", širšim krogom je namenjen ta oklic, namenjen je slovenskemu narodu, Ni ga tako skoz in skoz narodnega društva, ko je društvo Triglav. Narodno zavednost gojilo je to dnštvo vsik-dar kot svoj glavni smoter v svojem okrftju med svojimi člani. To društvo pa je imelo od vseh dyaških društev od negdaj največ stika s slovenskim narodom, pred vsem na Spodnjem-Štajerskem, ga iskalo pri svojih mnogoštevilnih izletih, se vdeležilo, bodisi polnoštevilno, bodisi po večjih zastopstvih vsake večje narodne prireditve in veselice na Spodnjem-Štajerskem. Našim zavednim Slovenkam se ima društvo zahvaliti za svojo zastavo. Ta stik s slovenskim narodom išče društvo tudi sedaj, ko obhaja svojo tridesetletnico ne v nemškem Gradcu, temveč na domačih tleh, v slovenskem Celju, središču slovenskega narodnega gibanja na Štajerskem, in to v nadeji, da najde to slavje svoj odmev v vseh zavednih krogih našega naroda brez razlike stanu in premoženja, pri vseh zavednih Slovencih, kojim je naša vrla mladina pri srcu. Kot „stara hiša" Vas vabim torej prisrčno vse, Vas, „stare hiše" društva Triglava, vse Vas narodne Slovence sploh, ki imate kaj srca za našo narodno mladino, pridite vsi dne Grof Monte Cristo. napisal filexandre Dumas. (Dalje.) „Ah, oprostite,'' pravi Chateau-Renaud, „že osem let slišim to vsak dan, a ne morem se privaditi tej misli." „ Gospod major Bartolomeo Cavalcanti! Gospod grof An-drea Cavalcanti!" javi Baptistin. Črna kravata iz atlasa, ki je pravkar zapustila fabrikan-tove roke, dobro ostrižena brada, sive brke, smel pogled in uniforma, okrašena s tremi zvezdami in petimi križci, vse to je značilo izvrstnega starega vojaka, znanega nam važnega Očeta Bartolomea Cavalcantija. Poleg njega je bilo videti piav tako znanega nam dobrega sina Andreo v čisto novi obleki in z najslajšim smehljajem na ustnicah. Trije mladi možje, ki so se pogovarjali med seboj, opazujejo seveda poslednjega pozornejše in ga skoro raztrgajo. „ Cavalcanti !u pravi Debrav. „Vraga, to je lepo ime," vsklikne Morrel. „0 da," odvrne Chateau-Renaud, „ti Italijani so znajo lepo imenovati, a slabo oblačiti." „Bah, vi zahtevate preveč, Chateau-Ilenaud," se smeje Debrav, »njegova obleka je prišla iz rok pravega krojaškega umetnika in je čisto nova." „To je baš ono, kar grajam. Ta gospod jo prav tak, kakor da je danes prvič v življenju dobro oblečen." „Kdo sta ta dva gospoda?" vpraša Danglnrs grofa. „Snj ste čull, gospoda Cavalcantija." „Nn ta način vem sicer njuno ime, a ničesar drugega." „Ah, saj res, vi italijanskega plemstva ne poznate; imej Cavalcanti znači knežjo rodbino." „Veliko premoženja?" vpraša bankir. i j, Neizmerno." „S čim se peča njuna rodbina?'' ' „Zapraviti poskuša svoje premoženje, pa se ji ne posreči Sicer imata pa za vas kreditna pisma, in samo zaradi vas sta ta dva gospoda danes tukaj. Ali dovolite, da vam ju predstavim?" „Toda zdi se mi, da govorita francoski skoro čisto," od vrne Danglars. „Sin je bil odgojen v zavodu nekje na jugu, v Marseil-leu ali nekje v bližini. Zdel se vam bode ves navdušen." „Za kaj?" vpraša baronica. „Za Francoze, milostiva. Na vsak način se hoče oženiti s kako Parižanko." »Dobra misel!" vsklikne Danglars in zgane rame. Njegova soproga ga pogleda z očmi. ki bi bile vsak drug čas naznanjale nevihto, toda danes molči že drugič. »Baron je danes videti slabo volje," se obrne Monte Cristo h gospej Danglars. „ Ali ga hočejo imenovati ministrom?" »Ne, mislim, da še ne. Zdi se mi, da je igral na borzi ter izgubil in da zdaj ne ve prav, kaj ima pričeti." »Gospod in gospa Villefort!" zakliče Baptistin. Naznanjena dva vstopita. Kljub svoji veliki moči nad samim seboj Villefort ne more skriti velikega razburjenja. Kc prime Monte Cristo njegovo roko, čuti, da se trese. »Gotovo se morejo hliniti samo ženske," pomisli grof in opazuje gospo Danglars, ki smehljajo pozdravi kraljevega pro-kuratorja in njegovo ženo objame. Po prvih pozdravih opazi Monte Cristo v malem salonu svojega intendanta, ki je imel dozdaj opravka v obednici. Grof gre k njem«. »Kaj hočete, gospod Bertuccio?" »Povedali mi niste, koliko gostov je povabljenih, Ek-scelenca." »Ah, to je res." »Za koliko oseb je treba pogrniti?" »Poštejte sami." »Ali je gospoda že polnoštevilna, Ekscelenca?" »Da.« Bertuccio pogleda pri slabo priprtih vratih. Monte Cristo ga pozorno opazuje. »Ah, moj Bog!" vsklikne Bertuccio. »Kaj vam je, mg ljubi?" „Ta žena!... Ta žena!..." »Katera?" »Ta, ki je v beli obleki in ima toliko demantov!... Plavolasa!..." »Gospa Danglars ?" »Ne vem, kako se piše, gospod. Toda to je ona, gospod, to je ona !" »Katera ona?" »Žena iz vrta, ona, ki je imela poroditi, ona, ki se je šla izprehajat, pričakuje... pričakuje..." Bertuccio obmolkne s pol odprtimi usti, bled in trepetaje. »Toda koga je pričakovala?" Molče pokaže Bertuccio s prstom Villeforta, skoro z isto gesto, s katero kaže Macbeth Bantjua. „0!;.. O L." zajeclja končno. »Ali ga vidite?" »Kaj? Koga?" »Njega!" Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KaZipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-> emana ali v Gorici na,dom poSiljanft: vse leto '.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta....... . . 6 » 60 » * » 3-30 četrt leta.......3 » 40 » » » V10 Posamične Številke .ganejo 10. vin.... Naročnino sprejema upravniSh-o v Gosposki ulici" tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršČek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob4 nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. Ofllasl in poslanice se račimijo^p petit-vrstah Ho tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsakt> vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostem — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nai tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. ' , . • Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dj||i naj se pošiljajo le uredništvu. 3B!jSpina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo« jL delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ^%,j »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulioi št. 22-, — v Trstu v tobakarni Lavrenč ič na trgu della Caserma. Št. 4. V Gorici, v soboto dne 13. januvarija 1906. Tečaj XXXVI. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal. 4!4Tejtagft"* Cejje, da slovesno obhajamo ta 3an sebi," druStvu Triglavu in celokupnemu slovenskemu narodu v bodrilo In čast. ,..\: Celju, dne 9. prosinca 1900. . ; »Staro hiša" dr. Dladlmlr Sefnec. Volilna reforma. ¦ ¦ - ¦ ~**i. Te dni izide na Dunaju brošura^pM naslovom »Oesterreichs Reichsrat, ein-\Wablre-formvorschlag", ki jo je spisal znamenift polj" ski politik c. in kr. komornih Valerian vitez Pienczykowski. Gosp. Pienczykowski je poslal tudi nam odtis svoje brošure, da seznanimo svoje čita-telje z njegovim projektom volilne reforme. Pienczykowski. zastopa mnenje, da bo državni zbor odgovarjal svoji določbi in svojemu namenu, odkazanemu mu v § 1. državnega temeljnega zakona o državnem zastopstvu samo v slučaju, ako se pri volitvah v parlament ^ame kot temelj splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica, nikdar in na noben način se pa ne smejo pridržati volilni okraji in volilni razredi, marveč vsa kraljestva in dežele naj tvorijo eden sam volilni okraj; ta volilni okraj bi se naj delil v narodne ku-rije, ki bi naj volile po ustavi vsakemu posameznemu narodu določene število poslancev. Za poslance bi bile izvoljene tiste osebe, ki bi dobile v dotični kuriji največ glasov, dočim bi bili kandidatje, ki so dobili za izvoljenci največ glasov, njih namestniki. Volilno pravico bi naj imel vsak moški, ki je že izpolnil 24. leto, ne glede na to, kako dolgo stanuje v občini. Volilna svoboda se mora zakonito zajamčiti. Avtor pravi doslovno: »zakonita določitev volilnih okrajev nasprotuje temeljnim principom volilne svobode v x\v-striji. Zakon mora vsakemu volilen nuditi priložnost, da se lahko udeleži volitve s prepričanjem, da bo lahko njegov glas, ki ga odda svobodno po svoji voHi, odločilno vplival na izid volitve. Na Dunaju stanujočemu Poljaku, Lahu, Malorusu ali Slovenca se mora prav takisto dati možnost, da odda svoj za izid volitve določujoči glas v prilog kandidatu poljske, laške, maloruske ali slovenske narodnosti, kakor se mora zagotoviti v Zadru ali Kolo-meji živečemu Nemcu možnost, da glasuje za poslanca nemške narodnosti. Volilni okraji popolnoma izključujejo to možnost. Na Dunaju v prilog maloruskemu kandidatu oddani glas bi pri razdelitvi kraljestev in dežela v volilne okraje nikakor ne mogel odločilno vplivati na izvolitev kandidata. Vsakemu državljanu se mora dati možnost, da si izbere v svobodni volitvi kandidata svoje narodnosti, kateremu poveri svojo pravico, se udeleževati zakono-dajalnega dela. To so v bistvu načela, M jih zastopa g. Pienezykowski v svoji navedeni brošuri. Dasi je njegov projekt volilne reforme teško izvedljiv, se mu mora vendar priznati, da je zasnovan na takih temeljih, ki so predpogoj mirnemu kulturnemu in gospodarskemu razvoju v državi. Iz Prage: Nemški listi so prinesli z vidnim namenom vest, da bo imel parlament, ki izide iz splošnih volitev, 440 poslancev, a med temi bo 225 Slovanov in le 215 Nemcev in Lahov, dasi bi bilo le pravično, ako bi imelo 17 milijonov Slovanov večino proti 9 miMjo-uom Nemcev. Takoj se je začelo z vladne strani Nemce miriti, da do slovanske večine p.e pride, ker se bo varovala nemška posest na ta način, da se za Nemce prikroje manjši volilni okraji kakor za Slovane. Nemci dobe najmanj 200 mandatov. Lahi imajo že sedaj 19 mandatov, ki jim ne bodo skrčeni. Bilo bi že skupno 219 mandatov, Rumuni pa tudi morajo ohraniti svojih 5 poslancev. In že so Slovani v manjšini. Končno pa je treba pomisliti, da so tako med Nemci kakor med Slovani šteti tudi socijalni demokratje, ki ostanejo zunaj narodnih taborjev, a bi odločevali kakor jeziček na tehtnici. DOPISI. !2 Tolmina. — (Narodna Čitalnica v Tolminu.) II. Lovski večer in blagi darovalci. — Po rednem občnem zborn v Čitalnici je bil isti večer poleg društvene dvorane pri g. Podšo-larju lovski večer. V Tolminu je namreč že večletna navada prirejati lovske večere. Navihani lovci — streljati zuajo vsi — povabijo uradnike in tržane na večerjo. Lovci dajo srne, srnjake, zajce, lisjake, jarebe itd., povabljenci pa za pijačo, a nazadnje mora se skupno baš vse plačati. Sicer pa naj bode glede plačila, kakor hoče: lovski večeri so v Tolminu najlepši večeri. Tu vidiš sedeti pri bogati lovski mizi 40—50 oseb. Uradnike, tržane, rokodelce, kmete. Od vsake branže je pa tudi nekaj lovcev; največ takozvanih »Sonntagsj&gerjev". Okusna in mnogovstna divjačina, pre-šičevje, kranjsko zelje, različne salate itd. store-podlago za pijačo in so zopet predpogoj za lovske Šale, govorance, petje itd. Duša takih lovskih večerov je sodn. svetnik g. Primožič. V uvodni govoranci slika lovsko življenje, opiše različne divjačine, nevarne poti, čisti zrak itd. A malo katero povedo lovci resnično, zato je pri takih lovskih večerih čimveč življenja in smeha. Vrste" se govori s petjem; vse je živahno, zidane volje in veselo. Predsednik Čitalnice je čakal prvega mo-mer*^ ter okoli JI1/* ure prosil za besedo, dobro vedoč, da bodo gostje radodarni. Naznanil je Čitalniški sklep, povdarjal važnost in potrebo ter kaže na ponos in dolžnost, da nabavi »Narodna Čitalnica" v Tolminu svojo društveno zastavo. Nabralo se je isti večer 400 K iu drugi dan 200 K. Čitalniški. predsednik je uporabil novo leto ter šel voščit v imenu Čitalnice nekojim gospodom srečno in veselo novo leto z nabiralno polo in dobil je za zastavo zopet 150 K, skupno s tem, kar je obljubljeno. Nove darovalce predsednik pa še vedno sprejema na nabiralno polo, kajti: Ne-le, kar veleva inu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Dosedajni blagi darovalci v prid Čitalniške zaBtave so: Gg.: Oskar Gabršček, župan in drž. poslanec v Tolminu 1.00 K, Neimenovan v Tolminu 100 K, Neimenovan v Tolminu 100 K, Andre; Vrtovec, upok. učitelj v Tolminu 60 K, Matko Primožič, c. kr. sodn. svetnik v Tolminu 50 K, Ljud. Kacafura, trgovec v Tolminu 25 K, Ivan Gaberšček, trgovec v Tolminu 25 K, Rajmund Prezelj, gostilničar in mesar v Tolminu 20 K, Jos. pl. Premcr-stein, gostilničar v Tolminu • 20 K, Franc Prezelj, gostilničar v Tolminu 20 K, Jos. Kragelj, kanonik v Tolminu 15 K, Franjo Pasma, c. kr. inžeuieur v Tolminu 10 K, Rudolf Fazan, c. kr, višji zemljemerec v Tolminu 10 K, Miroslav Lah, c. kr. poštar v Tolminu 11 K, Just Ditz, c. kr. sodn. pristav v Tolminu 11 K, Josip Kavčič, c. kr. davkar v Tolminu 10 K, Aleksander Golja, c. kr. davčni pristav v Tolminu tO K, Anton Kutin, c. kr. učitelj-voditelj na pripr. v Tolminu 10 K, Franc Gatej, urar v Tolminu 10 K, Josip Skočir, c. kr. davč. sluga v Tolminu 10 K, Josip Carli, c. kr. sodn. oficijal v Tolminu 10 K, Ivan Perpar, c. kr. davčni tajiiik Tolmin 10 K, Franc Martelanec, c. kr. okraj, živino-zdrav. v Tolminu 10 K, Lucijan Kovačič, c. kr. poštar sv. Lucija 10 K, Anton Mikuž, gostilničar sv. Lucija 10 K, Franc Pavliček, c. kr. okraj, žendr. vod. upok. v Tolminu 10 K, Franc Ukovič, c. kr. davčni preglednik v Tolminu 5 K, Enej Mark. Obizzi, c. kr. davčni pristav v Tolminu 5 K, Karol BeniČ, jurist v Tolminu 5 K, Ferdinand Gaberšček, ljud. učitelj v Tolminu 5 K, Franc Kašca, nadtiči-telj v Tolminu 5 K, Franc Hauptmann, ljud. učitelj v Tolminu 5 K, Anton Komel, c kr. gozdni uradnik v Tolminu 5 K, Rajmund Ba-tiželi, lastnik opekarne v Tolminu 3 K, Andrej Filli, cerkovnik v Tolminu 2 K, Franc Vo-grič, zidar v Tolminu 2 K, Ivan Filli, knjigovez v Tolminu .1 K, Franc Bravničar, obč. odbornik in klepar v Tolminu 2 K. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem in njihovim zvestim posnemalcem! A. V. Ponikve. — (Nemški fotograf v naših hribih.) — „Svoječasno sem pisal v »Sočo", da naredi neki nemški fotograf več razglednic po naših hribin. Omenjal sem, da naredi najbrže slabo, in da bo glede besedila na razglednicah kak škandal. In res kar mrgoli napak na razglednicah. Kako so še naši ljudje kratkovidni. Kako jim dopade vedno le to, kar je tuje!" Iz Gor. Vrtojbe. — V nedeljo popoldne po »molitvi" je bil tukaj občni zbor društva »Napredek", Videlo se je, da so se naši Gorenjci vendar nekoliko zbudili in da imajo veliko zanimanja za društvo. Temelj prospevanja in razvoj društva je postavljen. Čistega denarja je bilo predložno »Njega? Kraljevega prokuratorja, gospoda Villeforta? Se-i veda ga vidim." »Torej ga nisem usmrtil l" „Ah, tako! Toda zdi se mi, da se vam nekoliko blede, moj vrli gospod Bertuccio," pravi grof. „Ah, torej ni mrtev!" „Ne, kakor vidite, ni mrtev. Mesto da ste ga zadeli, kakor je navada vaših rojakov, med šesto in sedmo rebro na levi strani, ste sunili previsoko ali prenizko; ti gospodje iz justičnih uradov imajo trdno življenje; ali pa morda vse to, kar ste mi povedali, ni resnica, ampak samo sen vaše domišljije, samo zmota vašega duha. Misle" na svoje maščevanje, ste zaspali, in ker ste slabo prebavali, je to vplivalo na želodec, in tlačila vas je mora; vidite, to je jasno; bodite torej pametni in štejte. Gospod in gospa Villefort, dva; gospod baron in gospa baronica Danglars štirje; gospod Chateau-Renaud, gospod Debrav, gospod Morrel, sedem; gospod major Barto-lomeo Cavakanti, osem." »Osem," ponovi intendant. »Čakajte vendar, čakajte! Kaj se vam tako mudi? Vi pozabljate jednega mojih gostov. Sklonite se nekoliko na levo... tako... Gospod Andrea Cavalcanti, ta mladi, črno oblečeni mož, ki opazuje Murillovo ,De\ico', tako, zdaj ga lahko vidite." Resni grofov pogled provzroči, da krik, ki se hoče izviti Bertucciu, zamre na njegovih ustnicah. »Benedetto!" zajeclja. »Nesrečna usoda!" . »Ej, gospod Bertuccio," pravi njegov gospodar resno, »ura je že pol sedmih. Zapovedal sem vam, naj bode ob tem času pripravljeno, da sedemo lahko k mizi, in veste, da nimam tad, da se me pusti čakati." . In Monte Cristo vstopi v salon k svojim gostom, dočim dospe Bertuccio onemogel in opotekajo se v obednico. Pet minut pozneje se odpro visoke dvokrilne duri v salon, intendant se prikaže in pravi s poslednjim, junaškim naporom: „Gospod grof, pripravljeno je." Monte Cristo ponudi gospej Villefort svojo roko. »Gospod Villefort," pravi, „prosim vas, bodite tako prijazni ter sprejmite ulogo kavalirja gospe baronice Danglars." Villefort uboga, in vsi vstopijo v obednico. VI. Obed. Bilo je očividno, da je med potom v obedi -o polnil srca gostov nenavaden čut. Nekateri so se vpraševal, kakšen poseben vpliv jih je pripeljal v to hišo, dočim sta bila dva presenečena, da, nemirna, da sta naenkrat zopet tu, dasi sta upala, da nikdar več ne bodeta videla tega kraja. In dasi so morale izkušnje zadnjega časa, nenav&fao, posebno stališče, neizmerno, da, bajevno premoženje grofovo opominjati može, naj bodo previdni, in je ženama ukazovala neka zapoved, naj ne gresta v hišo, v kateri jih ne pozdravi nobena ženska, so možje pozabili na svojo previdnost in žena na svojo dolžnost. Zmagala je radovednost s svojo nepremagljivo silo. Vsi, celo Cavalcantija, oče kljub svoji okornosti, sin kljub svoji drznosti, so bili presenečeni, da so združeni tukaj, pri možu, katerega namenov niso mogli uganiti, z ljudmi, ki jih doslej še niso videli. Gospa Danglars je bila zelo razburjena, vida da se ji bliža na grofov poziv gospod Villefort, in gospoda Villeforta pogled se omrači za njegovimi zlatimi naočniki, ko položi baronica svojo roko v njegovo. Vse to grof natanko opazi. Ko sedejo, ima gospod Villefort na svoji desnici baro nico, na levici Morrela. Grof sedi med gospo ViUefoitovo in Danglarsom. Debray sedi med obema Cavalcautijema, Chateau-Renaud med gospo Villefortovo in Morrelom. Obed je bil kboren. Monte Cristo se ni oziral na pa riSki jedilni red in je storil več nego sta si Želeli radovednost občnem zboru 72 kron in nekaj vinarjev Sklenilo se je naročiti nekoliko pohištva in časopise; »Slov. Narod4', „SoČatt, »Gorica", »Škrat", »Primorski gospodar" ter »Zvonček". Za sedaj dovolj, prihodnjič pa še kaj drugega, ko bo „kasa" boljša. Slišalo so je marsikako navdušeno besedo. Srce poskakuje človeku veselja, ko vidi, kako vse drugačno življenje je v Vrtojbi. Tu se vidi, ka?-e krepke dušne dari brani naš kmet v sebi. Rojaki, krepko naprej po začeti poti! Našim fantom bi pa polagal na srce, redno obiskovati pevske vaje, in vsakega, kdor p je laško, treba kaznovati s kaznijo v prid društva »Napredek". Vaščan. Ravnica. — (Naga j i vos t našega nunča.) Nekaj nenavadnega je bilo letos na novo leto pri nas. Bila je tiha maša ob 9. uri dop. brez pridige, brez -vsakega oznanila. Pri nas je navada, da na dan pred sv. Tremi kralji duhovnik blagoslovlja vodo in sol. Letos je odpadlo tudi to.' Ali sodi g. nune, da njegov blagoslov nič ne izda? Potem ima prav, da je to opustil. Ljudstvo je ogorčeno, kar ne poučuje verskega nauka v šoli, ampak v cerkvi, da morajo ubogi otroci zrarzovati. To je nevarno za otroke — zatorej v šolo, g. nune, če ne se pogledamo drugače! Ni treba le nagajati! Iz prišhe Okolice. — Zgodilo se je. "— Naš dež. odbor je podelil svojim uradnikom 10 tisoč kron novoletnega darila, prošnjo pen-zijoniranih učiteljev, kojo mu je dež. zbor radi lepšega odstopil, pa zavrača, da nima denarnih sredstev. Za siromašno učit. paro,koje očetje so stradali in se borili v deželi za izomiko ljudstva, ni niti vinarja. V zadnjem dež, zbor, zasedanju niti en poslanec ni imel toliko poguma, da bi bil usta odprl v prilog učit. vpokojen-cev, udov in sirot, ki so vsled prejšne dež, postave jako slabo odstavljeni. Pozabil je na svojo obljubo dr. Faidutti, ki jo je dal i. 1902. v Gradišču ob Soči na zaupnem shodu svojim voiilcem in učiteljstvu, češ, da se bode z vso unemo za nje potegoval in posebno v skrbi mu bodo učit. sirote; zabila sta slavni voditelj slov. klerikalcev in njegov drug božje zapovedi do bližnjega, kojo pogosto nosita na ustnicah, in čudom se čudimo, da tudi dež. odborniki niso kaj povrh dobili za novo leto; ali jih čaka kaka druga odškodnina? Res je sicer, da so se podelile podpore nekaterim učit. udovam in vpokojencem, a tu je zopet delovala ono strankarstvo, ker obdarjeni so večinoma taki, kojih družine so preskrbljene, ali znaša njih imetje po več tisoč itd. --Ugovarjalo se bo morda, da potrebni naj si išče postranskega zaslužka. Pač žalostno, da je marsikoji prisiljen na svoja stara leta si iskati dela ! v Iz Reni (Veselic a.) — Veselica, katero je priredilo tamburaško in pevsko društvo »Svoboda" minolo nedeljo, se je izvršila v popolno zadovoljnost. Pevski zbor je s svojim nastopom pokazal, da zmore tudi težje skladbe in ne samo običajnih. Z izvajanjem velikega Sattnerjevega nie- in poželjivost njegovih gostov. Pogostil jih je orientalsko, da, skoro bajevno. Vse aromatično in fino sadje, katero morejo nuditi Evropi drugi štirje deli sveta, je bilo nakopičeno nalik pira i-dani v krasnih japonskih vazah. Najredkejši ptiči s svojim ža-rečim perjem, najizbbrnejše ribe so ležale na srebrnih ploščah. Vina z Arhipelaga, iz Male Azije in s Kapa v čudovito lepih steklenicah, katerih pogled je še poviševal vrednost in okus teh vin, so stopila pred oči začudenih Parižanov, ki niso poj-mili, da se lahko izda za obed, pripravljen za deset oseb, tisoč louisov, da je lahko jesti nalik Kleopatri bisere in nalik Lo-rencu Medicejskemu piti »stopljeno zlato. Grof vidi splošno začudenje in se zasmeje na glas. »Gospoda," pravi, »kaj je čudovito? To, česar ne razumemo. Kaj je res vredno poželjenja ? To, česar ne moremo doseči. Da, stremljenje mojega celega življenja je, da gledani stvari, kateri ne razumem, da si preskrbljujeni stvari, ki so skoro nedosegljive. Dosegam pa to z dvema sredstvoma, z denarjem in z voljo. Da zadovoljim na primer kako svojo muho, posvetim temu isto vstrajuost kakor vi, gospod Danglars, da zgradite železniško progo, vi, gospod Villofort, da obsodite kogfi k smrti, kakor vi, gospod Debray, da vrnete kraljestvu mir, vi gospod Chateau-Renaud, da ugajate kaki dami, in vi, Morrel, da ukrotite konja, ki ga ni mogel brzdati še nihče. Tu vidite na primer ti dve ribi; jedna je doma petdeset ur od St, Pe-terburga, druga pet ur od Neapolja: in ali ni nekaj posebnega imeti obe na isti mizi?" »Kako se imenujeta ti dve ribi?" vpraša Danglars. »Gospod Ckiiteau-Renaud, ki je bil na Ruskem, vam pove ime prve, in gospod major Cavalcanti, ki je Italijan ime druge." »Mislim, da je to jesetra," pravi Chateau-Renaud. »Izvrstno ste pogodili." , ¦¦_-.;•...: „In če se ne motim," pravi Cavalcanti,, „je to lampreta." | (Dalje pride.) Priloga ..Sofie" ii 4. i dne 13. januvarija 1936 šanega zbora „N n š a pesem" je pokazal, j da je kos tudi najtežjim skladbam, za kar se ima društvo zahvaliti pred vsem požrtvovalnemu in priljubljenemu pevovodji g. Vižintlnu, kateri se je res opi^jel društva z vbo vnemo. Ženski Dvofakov dvospev „6 1 ej na nebu zvezde žareče" je bil tako ljubko izveden, da se je moral ponoviti na splošno zahtevo. * Igra HY*« ci vi 1 u* jr« splošna i»gjpJa-ter vzbudila mnogo zabav« in smeha. •' Srčna hvala rešiserju g. Moleku ter domačim izvež-banim močem za izreden užitek. Sploh je bilo že vnaprej pričakovati, da doseže veseloigra v takih rokah dober uspeh. JGdčaJjujemo, da nam društvo o priliki zopet ponudi toli neprisiljenega smeha kakor minolo nedeljo. Konečno moram še pripomniti, da je bila udeležba jako povoljna, toda iz Gorice pa — žal — jako borna, in sicer ni ta veselica prva, da smo to epazili. Renčani se pridno udeležujejo vseh zabav bodisi koncertov kakor predstav in plesov, katera prirejajo goriška društva, toda zastopnike teh društev vedno pogrešamo pri naših prireditvah. Simpatije, katere gojijo vsi domačini do tega društva, naj bodo prirediteljem v spod-bujo in zadoščenje za njihov trud. IZ VoIČJegagraffa na Krasu. — Leta 1904. so pri nas popravljali cerkev. Ubogi občinarji bomo morali plačati 2200 K. In zakaj so popravljali cerkev? Da hodijo nunci iz Komna nas psovat z ateisti in liberalci, da čitamo pohujšljive časnike itd. Čudimo se, da celo g. dekan, Jri je bolan 13 mesecev v letu, je politiko^ da mu ga ni kmalu para. Kadar gre za denar, se pripelje k nam nas dražit, in cerkev mora služiti tudi njemu v politične svrhe. Nad barantače in hujskače je bil Kristus prijel bič v roke ter jih zapodil ven iz templja. — V sedanjem času je potreben ne le kancelparagraf, ampak tudi bič. (Z MsvhinJ. — Doba župan, tva je potekla meseca marca 1905. Razpisane pa so volitve šele sedaj. V Mavhinjah smo ostali brez vode. V Cerovljah celo leto ni bilo vode. Uboge ženske morajo hoditi po vodo v kale. Sedaj je voda zamrznila, in kmetje ne morejo niti ži-žiue napajati. Želimo, da bi prišli v novo starešinstvo možje, ki bi se prav pridno brigali za občino. Tega nujno potrebujemo. Domače in razne nouice. Slovensko gledališče (5. predstava.) V nedeljo dne 14. januvarja 1906. uprizori se v »Trgovskem Domu": Kinematograf ali Al a r t i n S m o 1 a. Burka v treh dejanjih. Spisala Oskar Blumenthal in Gustav Kadel-burg. — Prevel Aleksij Nikolajev. Osebe: Martin črne, trgovec. Hilda, njegova žena. Vladimir Strnad, njen oče. Matilda, njegova žena. Marta Poljančeva, nečakinja. Tobija Po-teron, atlet. Boris Menski, Rus. Avšin, posestnik kinematografa. Škrabec, knjigovodja pri Čmetu. Ema,postrežnica. Kraj : Ljubljana. Režiser igre: ^osp. J. Molek. Cene prostorom: Pritličje: Fotelji 2 K; '"sedeži I.-IV. vrste 1 K 50 vin.; sedeži V.- VIII. vrste 1 K. Balkon: Sedeži I. vrste 1 K 50 v; 11. vrste 1 K, stojišča (30 v. Dijaki in vojaki do narednika 40 v. Začetek ob 8'/*, konec ob II.zv. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovini g. A. Gabrščeka v Gosposki ulici. „ Kinematograf", burka, katero uprizori jutri „Narodua prosveta", je delo istih avtorjev, kakor lani s tolikim uspehom igrana veseloigra „Pri belem konjičku". Kakor kaže že ime BfeiMo. se vrši igra v modernem času; polna je humorja, polna smeh vzbujajočih prizorov. Za vsako besedo je skrit dovtip. Brez-dvomno bo ugajala vsemu občinstvu, tudi tistemu, katero je bilo zadnjič pri predstavi „Lanovca* nekoliko razočarano, ker je bilo v njej baje premalo rza smeh". A tudi drugi bodo mogli občudovati, kako fino psihološko so očrtane osebe, kako dovršena je i;ela igra v lehuičnem oziru. »Narodna prOSVeta" si je stavila velik cilj: ustanoviti Slovensko gledišče v Gorici. Doslej je pošteno izvrševala naloženo si nalogo. Jutri se predstavlja v »Trgovskem doma" v kratkem času tretja noviteta, ne samo za goriške Slovence, ampak za celo Primorsko 1 Da kaj takega ni možno brez velikih stroškov, je jasno. Dolžnost vsakega zavednega rilovenca je torej, da pohiti jutri k predstavi, zlasti še, ker se mu nekaj nudi! „Narodna prosvKa" danes ne zahteva od občinstva več »žrtev", pač pa sodelovanja v prospeh kulture! Začetek predstave v »Trgovskem domu" je jutri točno ob 8l/2 uri zvečer. Mej posameznimi dejanji so odmori po deset minut. »Karodna Prosveta" v Gorici. Glavni predstavlteljl slov. slovstva s posebnim ozlrom na njih umetniški /azvoj. — Pod tem na- L4oYQjmJiftJmel & igpf. dr. O z v a 1 d ciklus 12 predavanj v sledečem sporedu: Uvod, Vodnik, Prešeren (2), Jenko, Levstik, Stritar, Jurčič, Kersnik, Gregorčič, Aškerc, Slovenska Moderna. — Vsako predavanje bo za se kolikor moči zaokrožena celota. Predavanja se bodo vršila vsako sredo, počenši s 17. jam, točno ob 6. uri zvečer v prostorih Slovenska Čitalnice in bodo trajala po eno uro. Vstopnina za ves ciklus 1 K. Vpisovanje četrt ure pred začetkom prvih treh predavanj v Čitalnici. — Odbor Slovenske Čitalnice. Premeščena Sta sodnijska kancelista Evg. Juch in Aug. Maniaco v Gorico, prvi iz Boka, drugi iz Kobarida. Nagla Smrt. — Včeraj v jutro je nenadoma umrl g. A. Po Hi, lastnik livarne na Franc-Jožefovi cesti. Pokojnik je bil zelo priljubljena oseba tudi med Slovenci. »Kdo Je kriv neuspehov?" — Pod tem naslovom je razlagal dr. Gregorčič za Božič in za novo leto po svoji „Gorici", kdo daje kriv neuspehov v deželnem zboru. Postavil se je na staro komodno stališče: dr. T. in pa Ga-bršček sta kriva. Včasih strašno zaničuje Gabrščeka ter ga deva v nič, v teh člankih pa mu je kazalo predstaviti ga za mogočnega moža, ki je kar deli i po goriški deželi liberalce in klerikalce !! Kako je smešen ta don Antonio! — Culi smo zopet staro jeremijado o abstinenci, ki pač ni prinesla nikakega sadu, ker možje Gregorčičeve vrste, dr. Rojic, Ber-buč itd. sploh niso za to, da bi kaj dosegli, politična zgodovina pa tudi uči, da abstinence ne prinašajo nikjeri uspehov. V zbornici je prostor za boj proti Lahom, ne na sprehodu proti „Gamberju. t. m. svoj letni občni zbor. Bralno in pevsko društvo v Podbrdu je imelo dne 7. t. m. svoj občni zbor. Izvoljeni so \ odbor: predsednik Ivan Štravs, podžupan, podpredsednik Lenart Bizjak, tajnik A. La-panja; odborniki Matevž Torkar, Jak. Tork \ M. Kaltnekar, Janko Kovač, Na predlog &. L. Bizjaka je bil izvoljen častnim članom soglasno g. Andrej Munih, sedaj trgovec v Majnitzu na Koroškem. Čitalnica na Grahovem ob 8ačl vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 21. t. m. v drušiveni sobi ob 3. pop. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno In pevsko društvo v Ooljnl Vrtojbi bode imelo dne 11. svečana t. 1. s prijaznim sodelovanjem več bratskih društev svojo prvo veselico. — Vspored se objavi pravočasno. Odbor. (Opomba uredn. — Isti dan bo imelo veselico tudi pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu, katero jo je tudi že naznanilo. V tako bližnjih si vaseh hkratu dve veselici pač ni priporočljivo. Potreba torej preložitve!) Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva" vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v soboto, 13. t. m. 1906. ob 8V2 zvečer, v restavracijski dvorani hotela Balkan (H. nadstr.) — Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Dopolnilna volitev odbora. 5. Eventualni predlogi. Po občnem zboru družbinski sestanek s predavanjem. Predaval bode član g. prof. Dr. Ivan Merkar o vprašanju: »Zakaj moderni mestni človek toli hrepeni po prosti naravi?" Odbor. Razglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu rili/3) v Volčah proti pogodbi in kavciji 600 kron. — Letna plača 750 K, uradni pavšal 190 K in letni pavšal (J65 K za vzdrževanje selškega pismonoše in za lokalno dostavljanje poštnih pošiljate v. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Mešetar P. Bitežnik iz Bat je izgnan iz Gorice. V Četrtek je prišel na živinski semenj v mesto, in baš ko je hotel iti prosit dovoljenje, da ga pustijo v mestu, ga je policija prijela. Nevoščljlvost Izvoščeka. — izvošček J. Peii- con je šel prazen s kolodvora. Ker je J. Spe-ranza, njegov tovariš, peljal ljudi, mu je bil tako nevoščljiv, da je zanalašč zapeljal v njegov voz. Voz je šel v jarek in potniki so se nemalo prestrašili. K sreči niso poškodovani, voza sta poškodovana oba. Pelicona so naznanili policiji. Izpred SOdnIJe. — Obsojen je K. Kampfer, ki je okradel in osleparil lastnika v hotelu „Piccolo", na (5 mesecev težke ječe s postom. — Kradli so pri raznih trgovcih v mestu 3 tatje, katere pa je dobila sodnija v roke ter jih kaznovala. Fr. Tenušič je dobil 6, J. Mar- telanc 9, Medvešček R. 5 mesecev. j Pod VOZ Je prišel 80-letni Andrej Kodrič z : Briij. Poškodovan je na levi roki. Vsled tega ! se je prišel zdravit v goriško bolnišnico. V VOdnjakU pri hiši št. 6. „pod kapelo" so našli 4 K 53 v, last tam ponesrečnega Jos. Škrla. Izročili so jih očetu. | Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta ; odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. j Ponosna služba v lekarnah. — v času od I 14 do 21. t. m. bo ponočna služba v lekar-! nah Pontoni-Kiirner. j PetrotejSka žarnica? Kakor je razvidno iz inserata, se dobi v Gorici za nekaj kron sve-j tilko, zvano „Abc", ki žge navadui petroiej, : vendar daje luč prave Auerjeve žarnice. Pri-f prava se da lahko pritrditi na vsako navadno j petrolejko št. 10 ali !4. Stenj je le za sr-kanje, ter ga ni treba nikoli nadomestiti. Gori le poseben stenj ski obroček, ki zadošča za kakih 10Q ur. Nadležno uravnavanje, snaženje in striženje stenja povsem odpade. Luč se regulira in ugasne s pomočjo posebnega vzdi-gala. Glavna stvar pri novi iznajdbi pa je posebno prihranitev petroleja. Liter petroleja zadošča za 18 ur, pri tem pa sveti luč za 70 navadnih sveč. Nova svetilka je tako poceni, da si bo mogel vsakdo priskrbeti krasno in očem zdravo luč. > Profili Q reorciatične f bolezni s jodiuo le z Zoitanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina, Se dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zolt&i Budimpešta. Razgled po suetu. Držaffli Zbor bo sklican baje okoli 25. t. m. Volilne reforme vlada ne predloži takoj v prvih sejah, marveč okoli 15. febrnvarija. Poljski poslanci zah'svojo, naj sedanji parlament ne sklepa o volilni reformi, marveč naj doba redno poteče, in volilna reforma naj se prihrani novo izvoljeni zbornici. Dogodki na Ruskem. — v Moskvi so usmrtili 18 na smrt obsojenih revolucijonar-cev. — Tudi v Sibiriji se nadaljujejo nemiri. V Irkutsku je bilo ubitih več vojakov. Na ruski prevozni ladji „Gorčakovtt so .e uprli mornarji. — Zaprli so mnogo poljskih plemiških posestnikov. Protižidovski izgredi so bili v po doiskeca mestu Bešat. Carjev ukaz ua pravoslavne duhovnike pozivlje te, naj delajo za mir. Osrednji odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je imel dne :••>. t. m. tretjo sejo. Odbornik gospod dr. Valentin Krisper je poročal o seji, ki je bila dne 9. decembra 1905. 1. v zadevah tujskega prometa pri c. kr. železniškem ministerstvu na Dunaju, in katere se je on udeležil kot zastopnik deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Na njegov predlog se je sklenilo, da se deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem udeleži londonske razstave letos in se pri tem posebno ozira na Postojusko jamo. Razstaviti so ima skupina, sestoječa iz slike iz Postojnske jame, dalje iz slike s triglavskega pogorja in različnih fotografij iz vseh delov kranjske dežele, — med temi zlasti iz Ljubljane —, poleg tega iz raznih predmetov iz Postojnske jame in iz dveh kipov, predstavljajočih moškega in žensko v kranjski narodni noši. Odbornik c. kr. okrajni glavar gospod Štefan Lapajne izjavi, da se komisija Postojnske jam»> udeleži londonske razstave skupno z deželno zvezo. Odbornik gospod župan Jakob Peternel naznani, da se bo zdraviška komisija na Bleda udeležila londonske razstave v oddelku „Letovišča in zdravišča". Na predlog vodstva deželne zveze se je sklenilo, da se izda poučna knjiga o tem, kaj je treba vedeti pri prometu s tujci glede stavbarstva, kuharstva, reklame itd. Redakcija dotične knjige se je poverila odborniku gospodu dr. Josipu Tominšeku. Zaradi zgradbe hotelov, ki so potrebni zlasti na Gorenjskem, se je sklenilo, da se ima baviti posebni odsek z vprašanjem, kako financirati podjetje za zgradbe potrebnih hotelov. Odsek se ima konstituirati iz članov odbora deželne zveze in iz kroga interesentov na Gorenjskem, iz Ljubljane in eventualno tudi iz G o r i c e in Trsta. Državni poslanec g. dr. Andrej Fer-jančič izjavi, da bo z veseljem podpiral deželno zvezo in prav rad prevzemal posredovanja v raznih vprašanjih, tako n. ur. kadar bo zastopati koristi prebivalcev Bohinja, ko steče tamkaj nova železnica. Dijaško podporno društvo v Pazinu jo izdalo poročilo za VI. društveno leto 1904/1905. Iz tega por-čila posnemamo, da je k društvu pristopilo to leto 10 ustsnovnikov, tako da znaša njih skupno število 147. Rednih članov ima društvo 181. Članarina je znašala 1843 K 10 h, skupni dohodki pa 15.534 K 19 h. Preteklo leto je društvo podpiralo 129 dijakov, ki so dobili 17030 K 78 li. Med temi je bilo 109 Hrvatov in 20 Slovencev. V teku šestih let je izdalo društvo 89.442 K 03 h podpore. Ker se je letos vpisalo v pazinsko gimnazijo 235 dijakov, med katerimi je tudi več Slovencev, ki so večinoma revni, obrača se društveni odbor na rodoljubna srca, naj mu priskočijo z darovi na pomoč. SVOJO ijubiCO je Oklofutal v Trstu neki K. Frausin. Ta je poklicala policaja. Prausin je hotel klofutati tudi njega, ali ta ga je spravil na varno. Ker je Fr. vedno le razsajal in razbijal, so ga poslali v bolnišnico na opazovalnico. AkaMelM. društvo Jriglav" v Gradcu priredi v soboto 13. t. m. izredni občni zbor. Poštne znamke za pisma se podraže od 10 na 12 vin. Nasproti temu se pa cena dopisnicam za lokalni promet zniža od 5 na 4 vinarje. vsled česar dobi država za dopisnice na leto 700.000 K manj nego doslej. Zadolžen Škof, — V Košici na Ogrskem živi škof Kubicsa, katerega hoče vlada odstaviti, ker je poln lahkomiseltiih dolgov, ki znašajo okoli 100.000 K. Baje »odstopi" do 1. febr. t. 1. Joh BlimSj, nekdaj navadni delavec, sedaj angleški minister za delo, je izdal volilni oklic, ki vzbuja občo senzacijo, a ministru jo v čast. V tem oklicu najostreje obsoja vojskovanje, ki je samo posledica grabežljivosti in pohlepnosti dj^tvenih slojev; posebej angleška vojska z Buri je prinašala koristi samo bogatim družbam, ki so' stale pod zaščito prejšnje vlade, posebej ministra Cbamber-laina, medtem, ko so delavci še bolj osiroteli. — Javno pravice, pravi John Burns, se ne sme smatrati kot last udobno urejenih nesposobnih višjih krogov, kjer se birokratje od 11. ure dopoldne do 4. ure popoldne dolgočasijo in lenuhajo. John Burns se odločno izjavlja za odpravo »gornje zbornice", za občo volilno pravo mož in žena in za osemurni delavnik. — Vsi nazadnjaški in velikaški krogi v Londonu so radi tega oklica silno oplašeni in razjarjeni, pa napadajo ministra, ker uvide-vajo, da počenja demokratizem oster boj proti sredoveškim uredbam angleške države. aa\\n (iO kr. in več, zadnje novosti, wVlla poštnine in eolnine prosto na doni. — Bogato izbirko uzorcev na zahtevo. Tovarna svile Hennebercj v Curihn. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Ha^ol JD^asčil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. iunifi M. Podpisani priporoča č. gospem in gospodinjam v mestu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, iišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni. Razni glavniki, krtače za obleke in drugo rabo. Za blagohotna naročila se toplo priporoča ud a ni A. PRIMOŽI V Gorie', Via Vetturini štev. 3. Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni oče, gospod ANTON POLLI dekoriraa z zlatim zaslužnim križcem s krono, odlikovan z zlato svetinjo parižke akademije izumiteljev, častni član voj.r-veteranskega društva, hišni posestnik itd. danes ob 5. uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče naglo v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega ranjkega se prepeljejo v nedeljo dne 14. t. m. ob It1/., uri dopoludne izpred lastne hiše na cesti Frana Josipa št. 60 v stolno cerkev in od tam na Sveto Goro, kjer se položijo k večnemu počitku v družinsko grobnico. V GORICI, dne 12. januvarja 1906. Žalujoča rodbina. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaSteJJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojne« in eovljarje. Srotlnjlco. — Rožni voncf. — Masno knjižice. tišna obrala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenja^, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 -8 O g t s k a cvetlična paprika LSs§ priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetja od l kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski salami itd se zaračunajo najcenejo- Razpošlljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolt Budimpešta (Ogrsko) vil. Ovodagasse 22 P. n- Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo zagotovljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka v Gorici, na Trav; iku št. 5. _____L A. vd. Berini Gorica Šolska ulica št. 2 vela zaloga oljlep olja prve vrsta rajnsljših tvrdk iz 'stre, Dalmacije, Molfetie, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - U, —-72, —-80, —-88, —•96, 112, 1-20, 1-36, 1-44, 1*60, 1'80, 2- . ------- Na debelo eene agodne. -------- Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domača in istrska beta in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. j Dobra kuhinja postreže v vsakem ¦ dnevnem času z gorkimi in mrzlir^ , jedili. fgWT- Prenočišča za ptujce. 5 km in še več zasfužira na dan Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba 'nobenih znanostij. Se ne [gledanaoddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domaČa dela in slrojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13—434. sžS^gjg- Pravi vinski k'* in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Obširno dvorišče za krogljanje. Kojakoai iz mesta in dežele se za I j obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. »»«-* «»»tttf»«Q»»l»»<»oaH»M)l«iii nego i steklenice proti pora-tju ali naprej ^slanim zneskom K 7-- prosto poštnine. Novo! A. B. C-gorilec za petrolejsko — m°dei 19°6- žarno luč stane samo K 8'— kompletno z žarno mrežo, cilindrom in stenjem. Gori tako svetlo kakor plinova žarnica in porabi v okoli 18—20 urah liter petroleja. Stenja ni treba pvistrigavati in snažiti, ker je nepremakljiv, rabijo se preinenljivi obroči velike trdnosti. Ta luč je tako preprosta, da jo lahko opravlja vsak otrok, zato ime nA. B. C". Pristoja na vsako svetiljko 10"' in 14"' in z vmesnim obročem tudi na vsako drugo posodo. 7alr%nO ll fmriri' Josip Bratfna, tekaliSCc Josipa CdlUljt: U UUllLl. Verdi 45. Evg. Maras, Morelli-jeva ulica 15. Jos. Miani sin, na Travniku 23. J. Potočnik, za veliko vojašnico. Saunig & Dekleva, Magistratna ulica. J. Gyra, na Travniku 28. —— V najem se odda takoj === starodavno prodajalno = z mešanim blagom in mostno tehtnico = radi družinskih razmer. ip^i Ponudniki naj se obrnejo do lastnika Ivana Defranceschi v Šturiji pri Ajdovščini Gostilna v najem. V f»Narodnem domu" v Ljubljani se Odda V najem s 1. aprilom t. 1. društueno gostilno s kauarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združen lep, prostoren, senčnat vrt in arena — oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte i. t. d. Vsi prostori se dajo v najem pod jako vgodnimi pogoji. Pojasnila daje in sprejema ponudbe predsedstvo »Narodnega doma". Raznovrstne KOMASE in prave ruske = = GALOŠE se dob6 pri tvrdkt J. DRUFOVKA GORICA. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. «««« "•f#tel,ro in n«<*«»rslvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po*1/,*-. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5»/,*, na varSdino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5a/i%. «4« «?*•"'• 31" de0, 190i* (vkronah): Članov 1781 z deleži K» 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Posojila 1.570.810 39 — v rednost hiS 110.675-- (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon it. 79. Izvrstna prilika potovanja Amerikoj»jm8taz HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo Ste-trike, obsežnosti novih par--------------- vilkov katera se imenujeta: prui: „flmerilta" 690 čeuljeu dolg 74širok 53 globok nosi 22.250 Ion drugi: „Kaiserin flugusta Dikioria" „ 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo — ------ ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.---------- Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik "taSfaSii!" Fr. Seunig Ljubljana Anton Krušič krojaški mojster • in trgovec v Gorici tekališčs Jos. Verdi št. 33. in tekališče Frana Jos. št. 35. - - izdeluje —- vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. naročnikov. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in an^ležko raznoorstno fino blago za jesensko in zimsko dobo. Zaloga izgotovljenih oblek, površnikov liavelokov, zimskih sukenj itd. Božjast Kdor trpi na božjasti, kr-Sih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schwanneti - Apoteke, Frankfnrt a. H. Cenilci zahtevano brezplačno. Namizno orodje in posodje vseli vrst Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiz-I nega orodja, posodja za I omako, kavo, Čaj, namizni podstavki, umetni I izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle I G.ie - Dunaj I. Opcrnriitg 5 (Helnriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtovanje. — V vseh mestih zastopano po prekiipcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christof I p. Kako se predrzneš »" prinesti drugi namesto priznano dobrega 44 papirja za cigarete „0ttoman-ouega cigaretne cevke. Blago za gospode Blago za dame Perilno blago naznjava, da bodeva izjemoma I prodajala še to sezono po znano | nizkih cenah vse vrste pomla- j; danskega in poletnega blaga Pregrad & Cernetifi — Trgovski dom — 1 I I POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskim« parobrodi čez Havro v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo ..... ..'¦¦-'' ¦ ¦ najstarejšo firmo ..... — ,,. , Zwilclieiibart, Bašel (Švica) Centralbahnplatz 9. Za dobro in Mtro ekspedieijo se garantira. e""* Mizarska zadruga "** v Gorlei — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva Dseh slogov zzzzL-zrrrr: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r~r~~:,,:,':.-"- Podružnica v Trsta Via dl Plazza voccola 1. Podružnica Y Spljatu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Hočete dolgo živeti n se rado vati svojega zdravja! Da pa to dosežcte, morate skrbeti za zdrav želodec in za urejeno prebavo Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladil Želodec z neprebavljivimi, prevročmi ali premrzlimi jedili pomaga gotovo Germanova življenska esenca, satera se da vspešno uporabljati pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenjanju kolenu] u, t gagi, klabostlb, glarcbsln, omotici, krčih, zaprtosti in zapečenostl,, hemorojidah (zlata ži'a.) Po preobilili obedib, posebno po mastnih in težko prebav>jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in bolečino, pospešuje tek, v-led česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča vse po-kvarj ne sokove iz telesa, čisti tudi našo kri in ima med vsemi enakimi sredstvi prednott radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in najboljših rastlinskih sokov, ker ima prijeten grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive osebe, ženske in otroci. Germanova življenska esenca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiši, ker nas obva uje večkrat re nih boleznij lam, kjer nimamo koj pri rokah zdravnike pomoM. Pri kupovanju zahtevaj vedno ,,Germanovo življensko esenco" iz lekarne „Prl črnem orlu*4, v Belovaru, kei je še polno sredstev ž en kim imenom toda n kakor ne z isto vrednostjo. Kot znameeje pristnosti nosi vsaka steklenica zavita v zelenem kartonu polno ime firme: lekarna „Pri črnem orlu" K. Herman v Belovaru (Hrvaško), kamor naj Fe pošiljajo tudi vsa poJtna naročila. Gena steklenici je K l'4'», po pošti se pošiljajo najmanj tri steklenice. Zavitek stane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa (udi če se naprej pož'je dotično svoto. Naslovi bodijo to S o pisani. Pojasnila na vprašanja, p-ospekti in navodila k uporabi zastonj! Germanovo življcnsko esenco priporočam kar najtopleje trpečemu človeštvu ker sem se prepričal na sebi in tudi na mnogih mojih faranov, kalenm aem iste priporočil, o najboljšem njenem uspehu Edmund Medeotti, župnik v Troj tvu (Hrvaško). Poročam Vam, da sem poskušaval z različnimi sredstvi, toda nobeno ni imelo istegavpliva name ko! Germanova življenska esenca. Andreas Žižek, Sv. Ana. Prosim zopet za osem steklenic življenske esence, katero hočem priporočali vsem onim, ki bolehajo želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje. Polonica llaber v SemHachu pri Peggavaun »^•^OBBSBSBSSBBBSr« Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s paraiki „Severonemškega L!oyda". Cas je denar tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje iz-borne testenine Žnideršič & Valenčič-a, nego da hi tratila zlati čas z izdelovanjem. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica. s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.«, „KRONPRINZ WILHELM<« in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prekomoska vožnja traja samo S —6 ti nI. *"d Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ~~ \ parobrodncga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite iN) i v LJubljani edino le pn CD ! EDVARDO TATfiABJH, KoMvorstS nUce Št35 S1 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". OS Odhod iz Ljubljane je vsak torek,' četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, kise ™ tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ZZ, Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, _-3 Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi «a§e društvo j—- posebno ugodno In izredno c6no jfrez Galveston. Odhod na tej progi L_j* iz Bremna enkrat mesečno. ;_ Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Golom bo, Singapore v Avstralijo Ud. ca I pa >—» i mi Na vsestransko zahtevan je »™