InseratI se sprejemajo in veljft tristo p na vrsta :
8 hr., če se tiska lkrat,
1 o	9
11 11 11 1» - 11
11 11 11 11 3 i,
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
N.irofnino prejema opravništvo ^adn nistracija) in elisj edicija na H a i eni trgu h. št. 16.
Polit i fi bb lisi za iIotiuH mirit

Po poŠti prejemali velja :
Za celo teto	. . 10 gi. — kr,,^*®**?*
za polleta	. . fi ., — ,, ^"iSJ'
na četrt leta	, . •> , f,0 „ r "
V administraciji velja:
Za celo leto . . K gl, 40 kr za pol leta . . . 1 ,, 'JO „ r.a četrt leta . . 'i ,, 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več. na leto.
Vredništvo je v Kravji dolin i štev. U6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto
Jj^Sf1 Zarad praznika presv. Rešnjega Telesa izide prihodnji,.Slovenec" v soboto 22. t. m.
Šolstvo pu mestni odbor ljubljanski.
Sej« mestnega odbora ljubljanskega 14. t. m. bila je v marsikterem ožim jako važna in pomenljiva. V razgovor so namreč prišle med drugim tudi šolske zadeve , ki t-o eden najglavnejših vzrokov nekdaj silno burnih prepirov med kons ervativno in liberalno, narodno in nemškutarsko stranko.
Povod tej obravnavi dalo je poročilo okrajnega šolskega nadzornika ljubljanskega, učitelja G a r i b o I d i j a, do okrajnega šolskega sveta za preteklo šolsko leto. V tem poročilu se zahteva, da naj se na I. ljudski šoli mestni za prihodnje šolsko leto osnujejo paralelke, ker se število učencev od leta do leta množi, in da naj se šola iz licejskega poslopja in nek danje glavne straže zarad jako zanikam Ii in nepriličnih sob preseli kam drugam. Temu nasproti šolski odsek nasvetuje, da naj se oba fa dva predloga z a v rže t a, pač pa vodst\oma mestnih ljudskih šol naroč', da naj tujih otrok v mostne šole no jemljeta toliko, da bi ble šole prenapolnjene.
Oosp. K lun se prvi oglasi k tej točki ter omenja , da ima mesto pravico to storiti iu da nikakor ui dolžno pri ogromnih stroški)', ki mu jih šole prizadevajo, te stroške zarad tujih otrok še pomnožiti, ker vžitek nI tujih otrok ni v nobeni primeri s tetiv, stroški, vendar pa je to glede splošnega izobraževanja jako škodljivo. Majhne občine, zlasti v okol ci ljubljanski, si ne morejo vstanoviti lastnih,
/lasti ne večrazrednih šol: v mestne šole jih nečnmo sprejemati, ker bi nain to prizadevalo preveč stroškov, državna šola pa je le ena v deželi, (s pripravnico sklenjena vodnica Uebungsschule), v ktero tudi sprejmo komaj po 40 do 50 otrok v en razred. Vsled tega bi moral marsikteri talentiran otrok ostati doma in se ne bi mogel v več razrednih in potem srednjih in višjih šolah izobražiti, če ostane še dalje tako in bode vsaka občina skrbela le za svoje otroke. Iu vendar se od občin ne more zahtevati, da bi za tuje otroke napravljale šole, ki jih že za domačo stanejo toliko, da stroškov skoraj že ne morejo več nositi. Pač pa bi morala to storiti država. Dotične šolske postave, ktere vse stroške za šole nakladajo srenjam, so tedaj jako neprilične in ovirajo splošno iz-obraženje. Vzemimo si toraj pogum iu ne hva limo vedno, kar ni hvale vredno , ampak raz-odeuimo odkritosrčno nepriličuosti, ki se nam kažejo, ter zahtcvajino v tej zadevi premembe dot čno postave, dokler jo še čas in slabi nasledki niso še tako veliki. Zato stavi predlog tla naj se mestni odbor obrne do okrajnega Sol.skeija svetu s prošnji), da noj on na višjem mestu opozori iih slabe nasledke, za splošno izobražen j r. , ki jih imajo dosedanje določbe, vsled kterih morajo občine, same skrbeti za šoh'.. ter povdarja potrebo premembe dotičnih postav v tem obziru, da bode država več sto-1 rila za ljudsko Šolstvo.
Oosp. šolski nadzori) k Pirker je ugovarjal tem razlogom ter se skl ceval zlasti ua to, da državna postava skrb za šolo naklada obč nam. Mesto ljubljansko pa ui poklicano, da naj bi skrbelo za šolarje okoliških, viških in
šiškarskih otrok, za ktero bi morala tamošnju občina napraviti lastno šolo. Za višje izobra-ženje ni pa potrebno, da bi morala ta šola biti večrazredna , ker se v srednje šole sprejemajo tudi otroci iz dve- iu trirazrodnih šol.
Tudi dr. Schrei so sklicuje, na to, da imajo po postavi občine skrbeti za šolo, sicer bi bil on tudi za predlog g. Kluna. Občini v Šiški se je že večkrat priporočilo, da naj osnuje lastno šolo, in ko se bodo to zgodilo, mestne šole ne bodo prenapoljene.
O. Potočnik povdarja, da sedanje šolske postave res ne ugajajo in da skušnja potrduje od g. Kluna navedene napake, zato bi bilo prav, če bi odbor sprejel njegov nasvet. Gosji. K I u n še zavrne predgovornika nasprotne stranke, ki sta tolikanj povdarjala šolsko postavo, kakor da bi bila ta postava za vse večne Čase nespremenljiva, ko jo vendar tisti lahko spremeni, ki jo je dal, ter še enkrat priporoča svoj predlog.
Kouočno poprime besedo poročevalec dr. Kaltenegger ter omenja, da bi občine ne bile na boljetn , če bi država oskrbovala ljudske šole, ker bi se potem denarji, ki jih sedaj dežela obrača za šolstvo, stekali v državni zaklad. Zato je on tudi zoper predlog g. Kluna. Pri g';i - vanju se predlogi šolskega odseka sprejmejo; ko pa župan prebere predlog g. Kluna, omenja poročevalec dr. Kaltenegger, da isti obsega prav za prav dva dela: 1. da naj se priporoči vladi sprememba dose-
( danje šolske postave, za kar on ne more glasovati, iu 2. da naj država več stori za šolstvo, kakor doslej , za kar bode glasoval tudi on, | ker je res, da je državna podpora za ljudsko
Jugoslovjanske narodne popievke.
Po narodu zbral in izdaje Fr. Š. Kulinč.
(Opisal Josip No 1 li.)
Velikansko se more imenovati delo , katerega se je lotil izdajatelj narodnih pesnij jugoslovonskih, znani hrvatski skladatelj in glasbenik g. Fr. Š. Kuliač. Ako se srečno izvrši to ogromno podjetje, katero podpirati je čestna naloga vsacega zavednega iu izobraženega Slovana, posebno pa v prvej vrsti nas Jugoslovenov, ponašati se bode mogla naša literatura z delom, kakor ga ne mngo izkazati mnogo večji, v izobraženji že visoko dospeli tiarudi.:l:)
Prodno se lotim razgovora o prvem, že izišlem vezku, naj mi bode dovoljeno, na kratko
*) IM se natančneje poznanje tega preaftnimi-
vega delu kolikor mogoče razširi mej slovenskim narodom , prosim prav uljudno slavna uredništva slovenskih novin, du blagovoli! to mojo vrstico ponatisniti, uli v celoti , ali pa kakor jim pripušča prostor. Preverjeni mogo biti, da bodo priporočali stvar, ki je pohvalim v liašej literaturi. Posebno želeti bi bilo, da bi se slame čitalnice slovenske živo zavzele zu vazširjovunjc tega delu.
opomnili nekoliko splošnega. Vse delo obsegalo bode — kakor utegne že znano biti iz vabil — okoli 1700 narodnih pesnij, nabranih [io vseh krajih, kjer biva in peva jugosloven-ski rod, to je iz Hrvatske, Slavonije, Sriema, vojničke Krajine, liačke, Banata, Srbije, Bul-garske, Hercegovine, Bosne, črne gore, Dalmacije, dalmatinskih otokov, iz Primorja, Istre, Medjutnurja, Kranjske, Štajerske, Koroške in zapadne Ogerske.
Po vseli teli krajih potoval je 12 pobtij g. Kuhač na lastno stroške, ter žrtvoval poleg svojega neizmernega truda premoženje od več ko 6000 gol d., in ravno tako se je trudil 12 zim z uredovanjem in prepisovanjem te zbirke, odi kovane, na hrvat-skej izložbi I. 18fi4 se srebrno kolajno I. roda, in na dunajskej izložbi 1. 1873 so zaslužno kolajno.
Ako primerjamo izdaje narodnih pesnij družili narodov , n. pr. nemških , italjauskih, 1'runcoskih , vidimo, da nijeden teh kulturnih narodov se ne more dičiti z enako obsežno iu bogato zbirko narodovega blaga. Kakor so si pridobile krasne narodno pesni jugosloven-ske, posebno srbske, priznanje cele izobražene
Evrope, zaradi izvirnega poetičnega duha njihovega , tako se bode čudil svet bogatemu m u z i k a 1 n e m u zakladu tega naroda. Mož, ki je žrtvoval lep del svojega življenja in imetka temu. da otme pozabljenju bisere narodnega pevanja, ki je nabiral kakor marljiva čebelica narodovo blugo, zasluži pač, da ga podpira vsak pošten Slovan, komur je le malo mur za razvoj svojega naroda.
Vsako leto izšli bodo 4 vezki, vsak po prilično 100 pesnij obsegajoč, in je naročnina 5 gold., gotovo nizka imenovati, kajti v-aka pojedina pesen pride na 1 novčič!
Poznati značaj izdajatelja porok je temu, da je podjetje skoz in skoz reelno , kar tudi mnogo velja, kajti nezaupnost občinstva zavirala je žalibože že večkrat enaka podjetja. Velicega poguma res je treba pojedincu, lotiti so izdavanja tako velikanskega dela, brez vsake podpore , zanašajoč se samo na to, da se najde dovoljno število naročnikov. Denarnih žrtev in truda svojega izdajatelju gotovo izdaja ue bo poplačala, sramotno pa bi bilo, ko bi podpora vsaj tolika ne bila, da se delo moro redno nadaljevati in častno dokončati. Ker bode zbirka obsegala tudi slovenske
šolstvo od leta do leta manjši. V tem smislu je glasovala tudi večina odborova, in je bil 1. del g- Klunovega nasveta z 11 glasovi proti ,8 zavržen, drugi pa enoglasno sprejet.
Še živahnejši je bila obravnava o poslednji točki poročila nadzornikovega. G. Gariboldi namreč toži, da se na poduk nemškega jezika, kakor se je pri obiskovanju šol prepričal, premalo gleda. Učitelji z učenci večidel govore slovenski in jih ne silijo, da bi morali v daljših stavkih ž njimi govoriti nemški, ter jim tudi nemško branje razlagajo slovenski. Šolski odsek vsled tega nasvetuje, do deželnega šolskega sveta obrniti se s prošnjo, da naj se v ljudskih šolah mestnih že v drugem razredu računstvo, v III. razredu računstvo in nemška slovnica, v vsili višjih razredih pa večina predmetov (ne več predmetov, kakor poroča „Tagblatt,") podučuje nemški.
Prvi se proti temu nasvetu oglasi gosp. Potočnik ter omenja, da to je prav za prav jedro vse današnje obravnave; gospodje nasprotne stranke hočejo naše ljudske šole pouemčiti. Toda slovenski narod ima pravico poteguiti se za svoj obstanek in za poduk svojih otrok. Da ga nihče napak ne bode urnei, povdarja , da je zvest podložnik Njihovega veličanstva cesarja, pa tudi zvest sin svojega naroda I
Drugi se k tej točki oglasi g. Klun ter reč pretresa z dejanskega stališča. Kdor s kom ima vedno opraviti, gotovo bolje pozna njegove zmožnosti in potrebe, je rekel, kakor pa tisti, ki le redkokrat z njim občuje. Tudi učitelj, ki ima vsaki dan opraviti s svojimi učenci, gotovo bolje ve, kaj da jim je potrebno, kakor šolski nadzornik, ki jih vidi le enkrat ali dvakrat v letu. Učitelj pa dostikrat učencem še v domačem slovenskem jeziku nektere reči komaj dopove, kaj bi toraj dosegel, in kako bi ga otroci umoli, če bi ž njimi govoril nemški ? Če tedaj učitelji, kterim ni ravno oponašati, da so prenapeti Slovenci, z otroci govorč slovenski, je to najgotovejši dokaz, da nemški podučni jezik pri nas ne vgaja, in da bi bilo vse njihovo prizadevanje zastonj, če bi svoje predmete otrokom razlagali nemški. Ozirajmo se tedaj bolj na učitelje, ki otroke poznajo, kakor pa na nasvete nadzornikove, ki pri svojih poročilih dostikrat gledajo bolj na osebne, kakor na splošne koristi , in tisto poročajo,
o kterem vedo, da njihovi predstojniki rad slišijo. Tudi naj gospodje pomislijo, da bodo s to rečjo brez potrebe na nove vzbudili pre pir med narodno in nasprotno stranko, ki je nekaj časa sini k sreči potihnil, zato jih prosi, naj nasvet šolskega odseka zavržejo. Če ga pa sprejmo, potem ne bodo smeli narodni stranki očitati, da zdražbe dela.
G. Ilegali povdarja, da se v nasvetu šolskega odseka nahaja skozi in skozi skrb za ponemčevanje. Toda če se ta nasvet sprejme, bode nevolja med našim ljudstvom ua vrhunec dospela. Le v domačem jeziku je otroku mogoče se izobraziti; v tem so edini vsi peda gogi iu učenjaki. Za tak nasvet tedaj noben pošten rodoljub ne more glasovati. Naš kmet in naš obrtuik ne potrebujeta nemščine , tudi kuharice iu gospodinje na trgu salato dobo brez nemščine. Kdor hoče naj se uči nemščine, pa prvi poduk mora biti v maternem jeziku Z Nemci hočemo v prijaznosti živeti in nikomur ue sile delati; nasprotno pa se zavaru jemo tudi zoper vsako tako nasilje in morenje milega nam jezika. Tako nemškutarenje je besna in zagrizena strast, kteri bodemo odločno nasproti stopili. Sicer pa teh reči ni bilo treba prav nič na dan vlačiti in duhove v novič razburjati ter strasti zbujati. Saj imamo še drugih reči dovolj, za ktere je treba v prvi vrsti skrbeti. Če se pa ta nasvet vendar le sprejme, misli, da odbor nima odločilne besedo, ker namestnik našega svitlega cesarja , čegar vdan podložnik sem tudi jaz, g. deželni predsednik , ki je obljubil biti objektiven, je pod-učen o nas, in ve da je dežela slovenska , in zato ne bode mogel pritrditi takemu, naš narod morilnemu sklepu. G. šolski nadzornik naj v prihodnje stopi pred nas z bolj koristnimi nasveti, ne pa s takimi, ki jih uikdar ne moremo odobravati. Zato govornik vloži svoj protest zoper tak sklep, ker mu vest ne pripušča umoriti in uničiti svoje slovenske narodnosti.
Dr. Ahačič povdarja, da sedanje šolstvo ne zadostuje namenu in nima tistega vspeha, ki ao se ga od njega nadejali, in že zdaj resno prevdarjajo premembe , ki se imajo že skoraj tudi dejansko izvršiti. Ne bi bilo tedaj prav, da bi mi v tej reči prej kaj spreminjali, zato stavlja nasvet, da naj se o predlogu šolskega odseka preide na dnevni red.
Dr. S c h r e i ugovarja , da njemu o nameravanih premembah v šolstvu ni nič znano. Kar narodni odborniki očitajo odseku, ni opravičeno in izvira morda iz napačnega tolmačenja dotičnih predlogov. Odsekov nasvet ne meri na zatiranje slovenskega jezika, ampak le na to. da bi se nemški jezik v ljubljanskih šolah prihodnje bolje gojil kakor doslej. Nemških prebivalcev je v Ljubljani dokaj (?) in ker imajo za šolstvo veliko stroškov, treba je tudi njihov glas poslušati. Pa tudi previdnejše slovensko prebivalstvo vidi potrebo (?), da se morajo slovenski otroci učiti nemškega jezika, če hočejo shajati (?). Ilazun tega imamo še § 1!) temeljnih državnih postav, ki zagotavlja enakopravnost vsem jezikom in Nemcem daje pravico zahtevati, da naj se nemški jezik v naših šolah goji.
G. Klun zavrača predgovornikove razloge rekši , da Be na ta način namen ljudske šole prezira in nemogoč dela. Po misli gospodov , ki se potegujejo za nasvet šolskega odseka, bi imel glavni namen naših ljudskih šol biti ta, da se otroci nemščine nauče. To pa ni namen naših šol; ampak glavna reč je, da si pridobe toliko splošnih in za vsakdanje življenje potrebnih vednosti v branju, računanji, pisanji itd., da jih vsestransko ne goljufajo. Tega se pa laglje nauče v domaČem, otrokom umevnem, kakor pa tujem jeziku. Zato priporoča gospodom še enkrat, da naj sprejmo dr. Ahačičev predlog.
G. Petričič omenja , da se po njegovem prepričanju nemščina dovolj goji na tukajšnjih šolah, in da so otroci v nemškem jeziku veliko bolj podučeni kakor v slovenskem , zato se strinja s predlogom dr. Ahačiča.
Dr. Bleiweis se obrača proti dr. Schreiu, kteremu pravi, da mu menda ni bila resnica, ko se je skliceval na §. 19 temeljnih postav. Nikdar se ni slišalo, da bi bili na Kranjskem kje kratili nemški jezik, pač pa smo se morali vedno boriti za veljavo domačega jezika. Tudi on od svojih otrok ve, da se slovenščina premalo goji v naših ljudskih šolah , kar bo še slabeje, če se sprejme nasvetovani predlog. V enem letu se nihče jezika ne nauči temeljito ; najprej naj se v maternem jeziku otroci dobro poduče, potem naj se uče še nemškega, laškega, francoskega in če treba še petega je-
narodne pesni, more se tim topleje priporočiti vsem slovenskim domoljubom, posebno pa onim, kateri se pečajo z glasbo. Naše čitalnice in bralna društva, knjižnice semenišč in srednjih šol, vseuči-liščna dijaška društva, pevski zbori in enake družbe naj bi v prvej vrsti naročile se same in skrbele za razširjevanje te zbirke.
V jako elegantuej in ličnej obliki iz knjigotiskarne C. Albrechtove v Zagrebu na svitlo izišli 1. vezek, obsega na 7G straneh velike osmine 97 narodnih pesnij, ljubavne po-pievke iz novije dobe, podloženim in priloženim tekstom, mej temi je slovenskih 12. Tisek je jako čist, razločen in elenganten, ter služi na čast zavodu , kateri je prevzel skrb, da delo tudi v primernej vnanjej obliki zagleda beli svet. Od prvotne nakane, pesni z latinico in cirilico namešano izdati, je izdajatelj odstopil, ter osnoval dve jednaki izdaji, jedno skoz in skoz z latinico, drugo ravno tako s cirilico.
Kar odlikuje Kuhačevo zbirko od jednacih del, je to, da je on vsako popievko ali pesen, ne samo zapisal, kakor jo je čul pevati, nego, da jo je harmoniziral, in sicer , kar je glavna
zasluga g. Kuhačeva , da je to mučno in orjaško delo izvršil v pravem duhu jugosloven-ske glasbe, katero on pozna, kakor nobeden drugi, kajti jugoslovanski glasbi in njenemu razvoju posvetil je on vse svoje življenje in vse svoje duševne snage. Priredjene so vse popievke za pevski glas in spremljevanje z glasovirom, katero je tako uredjeno, da melodijo vodi desna roka, tedaj se more svirati tudi brez petja. Ako pa se poleg pova, olajša taka uredba spremljajočega glasovira petje tako, da tudi malo izurjeni pevec lahko poje po godbi melodijo, samo da ima kaj glasbenega sluha. Isto tako morejo se napevi tudi svirati sami na goslih ali na flavti, ali skupno z glasovirom, tedaj služijo vsakemu, ki se peča z godbo.
Kar se tiče značaja jugoslovenske glasbe, ima ona neko originalnost in karakteristično osobnost ne samo v melodijah iu v ritmu, nego tudi v harmoniji in sestavi perijod, ter je deloma čisto različna od načel sedauje moderne glasbe, in se naslanja na starogrško glasbo, s katero ima mnogo sličnosti, in katera se je ohranila v narodnih popievkah ju-goalovenskih. Predaleč bi me vodilo, o tem
obširneje na tem mestu govoriti, vsakako pa jc to zauimiv predmet ne samo za estetikarja in glasbenika, nego tudi za etnografa. Nahajajo se pa tudi popievke, ki imajo originalnost', katere so uprav utemeljene v značaju jugoslovenske glasbe.
V	melodijah nahaja se največja razlika. Kako veselo in živahno se glasijo lehkomelo-dične Primorčice proti tužnim popievkam bolj oddaljenih notranjih dežel. Kako jasno se kaže vpliv nemškega elementa na mnozih slovenskih napevih, ki bo včasi skozi in skozi „vierzeilige", samo da so besede slovenske, druge slovenske so zopet ohranile slovanski svoj značaj.
V	tehničnem oziru vpeljal je g. Kuhač neko reformo, katere se je pa lahko privaditi, to je namreč naznačenje touovih načinov v molu. Ta novost obstoji v tem, da gospod Kuhač predpisuje vse one glase, katere je treba povišati ali znižati v zadržaju in obsegu molne tonove lestvice. Akoravno to dozdaj nij bilo v
.navadi, in je g. Kuhač to novost prvi uvedel J v svojem delu, vendar se veljavni glasbeniki nijso izrekli proti, a drugi jo naravuost hvalijo, ter izrekajo nado, da se bode ta reforma
zika. Nikakor tedaj ni opravičeno očitanje, da se nemški jezik na naših šolah premalo goji.
Tudi dr. A h a č i č potrduje, da po svojih lastnih otrocih vd, da se nemščina bolj uči na uaših šolah že zdaj kakor slovenščina, ker so pač znali nemški, ko so hodili v tukajšnje šole, ne pa slovenski. Zdaj njegov sin pač um<5 čitati „Slov. Narod", a tega se ni naučil v ljubljanskih šolah, ampak tam gori med Nemci v Št. Pavlu na Koroškem. Mi hočemo z Nemci v miru in prijaznosti živeti. Večina med odborniki nasprotne stranke niso rojeni Nemci, a tudi s temi hočemo biti prijatelji. Toda pred očmi naj imajo namen postavoda-jalca in naj nam privoščijo mrvico slovenščine v naših ljudskih šolah.
Poročevalec dr. Kaltonegger omenja, da se imata oba jezika na ljudskih šolali temeljito^) podučevati; slovenskega jezika ne-čejo kratiti, a tudi nemškim starišem se mora pravica zgoditi. Ravno temeljito podučevanje v nemškem jeziku je po njegovem mnenji vzrok (?), da se tukajšnja šola z nemškim šolskim jezikom (t. j. protestautovska šola) od leta do leta bolj vzdiguje. Zato on priporoča nasvet odsekov.
Pri glasovanju je za predlog dr. Ahačičer glasovalo samo 6 odbornikov, ker pet narodnih pri seji ni bilo navzočih. Narodni odborniki so vsled tega vstali in šli iz dvorane. Med tem, ko so že vstajali in šli, je g. župan dal na glasovanje odsekov predlog, kteri je bil od navzočih sprejet zli glasovi. A ker so narodnjaki med tem že odhajali in so bili oni tudi že stopili iz dvorane, ko se je vrš lo glaso vanje, se ne more reči, da so bili navzoči, in ker ostalih ni bilo toliko, da bi bili zamogli sklepati, smemo po vsej pravici dvomiti, da bi bil ta sklep veljaven. Na vsaki način pride tedaj reč še enkrat v razgovor, da se pokaže kako iu kaj.
„Tagblatt" pa, ki je narodni stranki tako rad očital, da razpravlja vedno le „die leidige Nationalitiiten- und Sprachenfrage" — nadležno narodno in jezikovno vprašanje — naj sedaj svoji stranki bere levite, ker je to nadležno reč prav s trte zvila in duhove prav brez vse potrebe zopet razburila.
Kako revščini v ofeom priti ? i.
Vse vpije: "„dajte nam dela! dajte nam zaslužka!" Zakaj se jim dela ne da? Ali so hude letino, da zemlja ne rodi, da morajo ljudje zato stradati? Ne; zemlja je, hvala Bogu, rodovitna. Ali je morebiti zemlja premajhna, da za toliko ljudi nema več prostora ? Tudi to ni res; dosti je še neobdelanega dobrega sveta. Ali pa ljudje morda nečejo delati? Tudi v tem ni krivde ; saj ljudje hočejo delati, samo da bi se jim delo dalo.
Kje so tedaj vzroki revščine ? Vzroka revščine sta dva: 1. Tisti, ki imajo delo, morajo previsoke davke nositi, tako da jim pri vsi pridnosti premalo dobička ostaja ; 2. tistim pa, ki nemajo dela, ga naši državniki ne znajo preskrbeti.
K prvi točki omenimo, da se s pridnimi, podvzetnimi ljudmi pretrdo ravna. Kmet, ki obdela kos dozdaj nerodovitne zemlje, da tam žanje, kjer je bila prej puščobo, tak kmet je dobrotnik človeške družbe, kajti več ko se žita pridela, bolji kup bode, laglje bo revežu živeti ; tak priden mož bi zaslužil svetinjo. Kaj pa se zgodi ? Pride cenilna komisija in reče: „Mož , ti zdaj več pridelaš, plačal boš več davka." Tako se poljedelcem zagreni veselje do obdelovanja puste zemlje, kajti davki za novo obdelano zemljišče so toliki, da se trud skoraj ne splača, ker je s pustim s vetom več dela, nego z dobrim.
Še važnejša pa je druga točka, to je skrb, kako bi se počivajočemu ljudstvu delo preskrbelo. Naša gospodarska politika je slaba, ker je naša gospodovalna stranka imela preveliko drugih skrbi nego da bi se bila vkvar-jala z gospodarstvom. Če nas Avstrijance že zapadni narodi prekosijo glede obrtnijskih izdelkov, morali bi vsaj gledati, da si trgovstvo na vzhodu ohranimo in razširimo. Pa tudi tam so nas Angleži in Francozi odrinili. Da celo v domači deželi kupujemo tuje izdelke. Kako bo potem naš obrtnik kaj dela imel? Pri nas primanjkuje podvzetnega duha in kapitala. Marsikdo, ki kaj ima, na denarjih sedi in na lahkem od njih živi, ne da bi dal ljudem kaj zaslužka; za veča podvzetja mu manjka razuma in poguma. V tem bi morali Angleže po-
z časom udomačila tuli drugoi v m uzikalnem svetu.
Ker utegnejo čitatelje teh vrstic posebno zanimati v 1. vezek vzete »loven s ke narodue, naj prijavim tu njih naslove: 1. Št. 2. V srcu te imam, (če s' dečva ta prava), iz gorenje Kranjske, (3 kitice teksta.) 2. Št. G. Lepo moje ravno polje, iz Kranjske, (samo 1 kitica teksta). 3. Št. 16. Fletno dekle, (jaz pa 'mam Hetno dekle), slovenska iz Istre (?), (valjda iz Kranjske ali Koroške tja zanešena. Pisatelj.) ima tudi samo l kitico teksta. 4. Št. 31. J a z p a p oj dem na Gorenjsko, iz gorenje Kranjske , (4 kitice teksta). 5. Št. 31. Vse mine, (kje so moje rožice), iz Štajarske, (5 kitic teksta). Prvotni napev, ki se sploh prepeva, je kakor besede od Orožna, prijavljeni je pa Ipasčev, ki je posebno na Štajerskem postal popularen, na Kranjskem posebno znan pa jo prvi, katerega bi želeli, da bi bil tudi prijavljen. 6. 7. Št. 39. in 40. Slanca, (Je pa davi slanca pala), v dveh varijantah, prva, kakor se poje na Štajarskem, (5 kitic teksta) , druga po obče znanej narodnej melodiji, uredjena od Dav. Jenka, (4 kitice teksta). 8. Št. 79. Jaz te vprašam ledik dekle, iz dolenje Kranjske, (2 kitice teksta). 9. Št. 80. Na Go-
renjskem je fletno, z blejskega jezera, (2 kitici teksta.) Druge sploh znane varijante g zb ratelj nij priobčil, ki je jako znana in razširjena. 10. Št. 81. Da bi le biva lepa ura, iz Ukev u Istri, (? velja ono kar pri št. 16, ima samo 1. kitico teksta). 11. Št. 84. Dekle na ganjki stalo, iz Štajerske, (3 kitice teksta). 12. Št. 89. Šembran petelin, iz Koroške, (samo 1 kitica teksta.)
Kar se tiče tekstov slovenskih, nahajajo se nekatere male nedoslednosti, ki se pa dado lehko odstraniti v prihodnjih zvezkih. Obširneje spregovoriti o slovenskem oddelku pri-držim si do tja, da bode izšlo več zvezkov in se nabralo kaj več gradiva.
Konečno še enkrat toplo priporočam to delo vsem slovenskim domoljubom, posebno pa na še j inteligentnej mladini , ki tako rada in požrtvovalno podpira enaka narodna podzetja. Tu se jej podaja najlepša prilika, seznanjati se ne samo z narodno poezijo in jezikom bratov uaših, nego tudi z glasbo njihovo, in kaj pač povzdiga in žlahni bolje človeško srce, ko petje iu glasba! Le v ozkej duševnej zvezi z naj bližnjimi nam brati, moreno se spasiti, geslo naj nam bode: Brat k bratu! Složimo se vsaj duševuo!
snemati: Anglež ui nikoli dosti bogat, če ima miljon, hoče imeti dva, in kedar ima dva, si poželi že četiri. Na tisoče in tisoče angleških ladij plava po vsem svetu, da kopičijo bogastvo v Londonu. Se v<5, da je pri tej veliki kupčiji mnogo skrbi, se ve , da marsikaterega nesreča zadene , da ob vse pride; pa vkupno pregledano, se bogastvo angleških kapitalistov vendar vedno množi v veliki meri, in kar jo najbolje: ljudje imajo pri tem kaj zaslužka, če so tako silni kapitali vedno v toku. Kjer pa ni podvzetnega duha, kjer se denarji vtrdijo iu okamenijo, kakor pri nas, tam nema nihče dobička in kruha pri njih. Pa le malo je pri nas bogatinov in še ti so v primeri z drugimi deželami le neznatni revčki. Na Angleškem in v severni Ameriki so bogatini, ki imajo na leto po več miljonov dohodkov. Kako so si pridobili tako velikansko premoženje ? S tem, da niso obstali pri prvem miljonu, češ, zdaj imam zadosti , zdaj se bom pa vsedel na svoj miljon in mirno živel. Ne; več ko so imeli , bolj jim je pogum rastel, lotili so se veduo večili, velikanskih podvzetij, in na tisoče ljudi je tako pri njih zaslužek in vsakdanji kruh našlo. Naši bogatini pa niso taki; in če kdo le malo ima, če si toliko zasluži, da zamore živeti, potem popusti vse delo ter se ogiblje vsacega podvzetja, vsake špekulacije. Se ve, da za njega zadostuje, da toliko ima, kar potrebuje, pa on je sebičnež samopašnik; komur je Bog več dal, kakor drugim ljudem, tak je dolžan , da skrbi tudi za reveže; kako pa bo najbolje skrbel za revno ljudstvo? Če svoje denarje med reveže razdeli, bodo kmalo tisto pojedli, potem pa spet nobeden ne bo nič imel. Najbolje stori, da se loti takih podvzetij', da ljudem priskrbi zaslužka, on sam pa pri tem vendar ne obuboža, ampak še bolj obogati. Podvzetnik je tedaj zmirom veči poštenjak , kakor stiskavec in strahopetnik, ki se nobene reči ue loti iz strahu, da bi svojega premoženja no zgubil ; tedaj tudi nikomur nič ne hasne, ker nikomur ne da zaslužka.
So pa ljudje pri nas, ki imajo sposobnost in pogum za različna podvzetja , pa nemajo kapitala; iz nič ni nič, pravijo, in res je taka. Zakaj bi se taki ljudje ne podpirali ? Kdo jih bo pa podpiral? Bilo bi v koristcelej državi, da bi se takim podvzetnim ljudem na noge pomagalo, da bi potem tudi oni mogli drugim pomagati.
Kaj pa se navadno zgodi? Z brezštevilnimi paragrafi in pogoji je že začetek vsakega podvzetja otežen; brez svobode ni kupčije, ni prometa, ni blagostanja! In kedar je kdo srečno pridobil dovoljenje za kako podvzetje , že mu od vseh strani doni na ušesa: Plačaj, plačaj, plačaj! Še preden jo kaj pridobil, naj bi že, Bog ve, koliko plačal, in zmerom plačeval. Ali bi ne bilo v državuem interesu, ko bi se uova podvzetija tolikanj ne zavirala, in se jim z davki vsaj toliko časa prizanašalo, da bi si nekoliko opomogla, ker jiotem bo vsak podvzetnik že sam rad plačeval, in bo to tudi lahko storil? V tem oziru je prav praktična in koristna določba o novih stavbah. Ker so nove hiše za nekaj let davka oproščene, se marsikdo odloči hišo zidati, ki bi tega sicer uikdar ne storil, če bi moral precej prva leta plačevati silno visoki hišni davek, in le tam bi nastala uova poslopija kjer že drugači več ne inore biti. Ali pa nimajo ravno pri novih stavbah različni obrtniki in navadni delavci silno veliko zaslužka? Na ta način naj bi se ravnalo tudi pri drugih podvzetjih, ktera naj bi se v začetku vsestransko podpirala in pospeševala.
Kedar si je kdo že dosti krvi nabral, potem mu ne škoduje, če mu je vsako leto nekoliko odcedijo; če se mu pa koj iz početka vsa iz-pije, se ve, da mora potem hirati in naposled umreti. Tako se nam tedaj kaže naša gospodarska politika v prav slabem svitu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. junija.
Avstrijske dežele.
Državni /Jior je obravnaval 15. t. m. postavo o izvršitvi baukinega štatuta , ki je bila s 147 glasovi proti 75 sprejeta. Po slanci so pri tej priliki povdarjali, da sta nemški in madjarski tekst v nekterih določbah nekoliko različna, k r bi znalo dati priliko k prepirom. Minister Depretis je odgovoril, da se bode pri takih prilikah oziralo na nemški tekst, ki je avtentičen. — Za trdno se govori, da se bode po razglasu pogodbe ministerstvo Auer spergovo prenovilo. Namesto Lasserja postana de Pretiš minister notranjih, zadev, ministerstvo denarstva pa se bode, kakor se tehgra fuje „Politiki", ponudilo Ilerbstu. Če Auersperg ostane ali ne, se še ne ve.
O&TrMlii listi od veselja poskakujejo, da so je začelo v vojaštvu našem gibati in „Ellenor" pravi, da moramo biti ua vse pri pravljeni, ker našo zahteve na kongresu segajo naj dalje. — Poveljnik v severni Dalmaciji razpostavljene vojne je generalmajor Csikos, v južni Dalmaciji in v Kotorski trdnjavi pa prevzame poveljništvo generalmajar Popp; po veljnik v Dalmaciji razstavljene 18. divizije pa je general Jovanovič.
Vnanje države.
O kongresu se zanesljivega nič ne ve, ker so obravnave tajne. Eni pišejo, da so se med angleškimi in ruskimi pooblaščenci pokazale zopet nove zapreke, drugi pa temu oporekajo. Zopet eni trdijo, da je porazum-ljenje med Avstrijo in Itusijo dovršeno, eni pa naznanjajo, da to ni res, in da bode treba med Avstrijo, Rusijo in Anglijo še obširnih razgovorov. Vradna „Presse" vsled tega Avstrijo brani pred očitanjem, '*a hoče ona zavleči obravnavo kongresove. Glede manjših držav seje boje določilo, da se Grška sme vdeležiti kongresa in sta grški minister Doliannis pa grški poslanik v Londonu že došla v Berlin s 3 pristavi. Tudi Perzija zahteva pravico vdeležbe na kongresu, ker bodo prišle v razgovor vzhodne tudi za Perzijo važne zadeve. — Nemčija bode neki nasvetovala, da naj se najprej reši črnogorsko, potem srbsko vprašanje in vojni stroški^ zatem vstanovitev Bulgarije iu še le potem druga vprašanja. — Rnmunski poslanci hočejo menda sprožiti, da bi se njihovemu knezu dal naslov ,.veliki vojvoda". Pravijo, da bode kongres tudi rešil vprašanje o enakopravnosti judov na Rumunskem.
Nemška vlada boje ue bode branila hanoveranskega kralja Jurija V. pokopati ua llanoveranskem in sicer v Ilerreuhausenu.
FraiieoHlii kardinal Guibert. je s papežem in državnim tajnikom nazpravljal nasvet,. da bi se, nekoliko premenila pogodba med Rimom in Francijo. Določile so se tiste reči, k a terih bi v vatikanu no mogli sprejeti. To premembe želi fraucoska vlada.
ItiTl^ijskcimi kralju se imenik novih m nistrov šo ni predložil v potrjenje. Ra-zun Frere-Orbana stopita v novo ministerstvo tudi general Renard in neki poslanec iz Genta.
Domače novice.
V Ljubljani, 18. junija. (Kanontino obiskovanje in birmovanje) v radolski dekaniji bo meseca avgusta.
(Odsek za izdavanje knjig ,fMatice Slovenske") imel je v soboto 15. t. m. sejo, v kteri je predsednik naznanil , da sta 1. in 2 snopič Matičnega Letopisa dovršena in se bosta že skoraj razposlala gg. povjernikom s prošnjo, da naj jih blagovoljno razdelo med Matične ude.
(Čitalnica v Šiški) se je imela v nedeljo slovesno odpreti, pa dež je Šiškarjem vse veselje pokvaril, ker zaradi njega niso prišli ne ljubljanski pevci, ne Bizovičani, ne Šentvidčani. Kljubu slabemu vremenu zbralo se je pa mnogo domoljubnega občinstva v novi čitalnici, mož-narji so pokali, in vojaška godba je svirala. Nekteri rodoljubi iz Ljubljane so mnogobrojno ljudstvo navduševali z razuimi govori.
(Seje mestnega odbora 14. i. m.) vdele-žilo se je z županom 20 odbornikov. Poročilo pravnega odseka o dovršenem nakupu kolegijskega mlina in o prodaji Novakove hiše se vzame na znanje s pristavkom, da naj se ostali denar 8000 gld. za neprevidene potrebe naloži pri kranjski eskomptui banki. — Z a nukuj: obrtnijskih modelov iz razstave pariške se dovoli 100 gld. — Prošnja nekega posestnika, da naj se mu odpiše nekaj stanovniuskih gro-šev (Zinskreuzer), in podpornega društva dunajsko filozotične fakultete za denarno pod poro se zavrže. — Račun kancelijskih stroškov za drugo polovico I. 1877 se potrdi. — Za novi vodnjak na Št. Jakobskem trgu, kjer se bode dosedanji zasul, se dovolijo potrebni stroški. Cevi bode izdelala Samassova tovarna. Glede vodnjaka pred Križanki se skleue izdelati ga po kakem lepšem načrtu, da bode kinč trgu iu v ta namen obrniti se do tamošnjih sosedov za prostovoljne darove. — Račun kraj nega šolskega sveta za 1. 1877 se potrdi. Za okrajno šolsko knjigarno se dovoli za vsako leto 30 gld. Druge obravnave razpravlja obširneje naš članek: „Šolstvo pa mestni odbor ljubljanski".
(General Kulin) je včeraj dospel v Ljub ljano in danes odpotuje v Novomesto.
Razne reči.
—	Porotne sodnije v Celju se pri-čno 7. julija. Tudi odgovorni vrednik „Slov. Gospodarja" se bode imel zavoljo Seidla pred njimi zagovarjati.
—	V Sočo skočil je 12. t. m. Josip Leban, marljiv 19 leten sedmošolec goriške realke, doma iz Stopica na Tolminskem. Pravijo , da ga je k samomoru najbrže uagnilo vnetje možganov. Pred odhodom je pustil doma uro in nekoliko denarja ter jc bil oblekel (udi slabejšo obleko.
—	Nesreča. Kovaču v Škerlji pri So-vodnjah ua Goriškem te je puška tako nesrečno sprožila, da je zadel svojo ženo, ki se je na mah mrtva zgrudila na tla.
—	Duhovke premembe v ljubljanski školiji. Č. g. dr. Jurij Sterbenec je dobil faro llrenoviško, č. g. A. Tramte pa pride iz Št. Ru-perta za kaplana v Žužemberk.
—	Zabavnika „Deutscher Haus-schatz" prišel je ravnokar na svitlo 13. snopič, ki obsega: Peter de Vineis. Historische Erzilhlung von Dr. Matbias Iliihler (Fortset-zung). — Neues ilber die Chinarinde. Von Dr. Lčifler. — Sau Aritonio in Padua. — Die Kunst-sammlungen in Dresden. Von J. Ibah. — Ein Ausflug nach London. Von Are-SalTenburg. —
Allerlei. — Podobe pa so : Vtnetianisches Fi-Bchermiidchen. Gemalt von H. Richter. — Ve-netianiseher Fischerknabe. Gemalt von II. Richter. — Die Kirche des heiligen Antonius in Padua. Originolzeichnung von Emil Kirchner. — Ilauben und IJiitte aus dem 17. und 18. Jahr-hundert. — Gesuch um die Aufenthaltsbevvjl-liguug. Gemalt von S. Duraud — Vera Sassu-litsch. — Der Verbrecher Ilodel. Vsako leto izide 18. t. j. vsake tri tedne 1 snopič po '24 kr. in se zamore naročiti pri vsakem knjigarji ali pa naravnost po pošti.
— Grof Schaffgotsche se je imel 15. t., m. v Bolcanu na Tirolskem zarad nekega govora, ki gu jo imel meseca decembra 1. 1. v katoliškem ljudskem društvu, in zarad kte-rtga je bilo društvo razrešeno, pred porotniki zagovarjati. Porotniki so ga kalenja miru za krivega spozi ali z 8 glasovi proti 4, in soduija ga je obsodila na 3 mesece ječe.
Poslanico.
Ker sem še le te dni zvedel, da nekateri Mimijo, da je bila notica v ,.Slov. Narodu" št. 127 cd 4. junija t. 1, s katero je neki mladi muzikus (?) drugo številko ..cerkvenega glasbenika" prav čudno in nerodno krtiziral, ter nekatere skladatelje krivično razžalil, od mene skovana, izjavljam tu, da svojega peresa za take neresnične in žaljive kritike nepomakam v črnilo, in se le čudim, kako morejo nekateri gospodje, ki me vendar dovolj poznajo, kaj tacega od mene misliti.
V Ljubljani, dne 17. junija 1878.
V o j t e h V a 1 e n t a.
Eksokutivne dražbe.
1H. juniju: 3. Serovee z Malega Koreua, 3. Kirer z Jeriniiuovega vrha, oba v Krškem. 2. Veliko v Radečah. 2. Zumer iz Sp. Gorij v Ha-dolici liajuk v Metliki. 1. Poljšak s Slapa, 1. Krasna iz Budanj, oba v Vipavi. 1. Kornvavs iz Zelene truve, 1. Stenovie iz Zagorja oba v Litiji. Valenčič iz Narina v Postojni. 1. Kolone iz Dolenjega Suhudola oba v Novem mostu.
Loterijske številke 15. junija.
V	Trstu: 1!>, IS, 28 85, 37.
V	Lincu: «"», !), 43, «8, 3.
Trkicruličnr denarne cene 17. junij«. Papirna renta 04.60 — fireliema rent* 66.35 — Zlata renta 74 .65 — lb601etno državno posojilo 114 —
Hankui" »krije 860 — Kreditne akcije '241.--London
117.10 — ftrehri 102 55. — Ces. kr cekini 6 59.-20-firaukov 9..38.
častiti duhovščini
priporočamo
sv. podobice
iz zaloge Antonu Ifliiller-jrt v Inš-
jiruku (Kunstverlag des Anton Miiller in luns-bruck), kterih lepoto iu nizko ceno so že pri-pozuali katol ški listi raznoterih škofij. Razun ličnejših dobivajo se nu izbero tudi navadne zlasti za bero jako pripravne podobne jio silno nizki ceni namreč: s pobarvanim k nčem od 38 kr. do 1 g d., lepo koloriraue pa od 50 kr. do 1 gl. 50 kr. sto.	(1)
Haspis
o r g I j a r s k e, s I u ž I) c.
V Blagovici bo o sv. Mihaelu tekočega leta izpraznjena služba orgljarja, s ktero je združena ob enem služba cerkvenikova. Dohodki so primerno dobri, in stanovanje lepo' in pripravno. Kdor to službo nastopiti želi, naj se oglasi pri ondotnem cerkvenem pred-stojuištvu.	(1)