An American newspaper, printed in the Windish language, promulgating American ideas and principles to liberty loving Windish race Published every friday Nájvékse i nájbole razsürjene vendszke novine vu Zdrüzseni Drzsélaj, steri vszáki réd vu Ameriki zsivoucsi vendov szlisnoszti szlüzsi. Szhája vszáki pétek AMERICAN WINDISH VOICE “ENTERED AS SECOND-GLASS MATTER JANUARY 13, 1922, AT THE POST OFFICE AT BETHLEHEM, PA. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879” VOL. VII. LEJTNITECSÁJ. BETHLEHEM, PA. — PITTSBURGH, PA. — BRIDGEPORT, CONN. AUGUSZTUS 12, 1927 No. 32. GEORGE HORVATH MOCSNO ORANYENI OD SZTRELÁJA Preminoucsi pétek gojdno sze je zgoudilo, ka je Geo. Horváth szlovenec, domou priso vu szvojo trzstveno meszto, vu tak imenüvani “Mountain Breeze Inn’, stero je med Vind Gap-om i Ross Common-om i ka je po niksoj szváji sztreljeni bio od szvoje vertinye Miss Helen Phillips-e. Horváth je v-Eastoni spitáli, gde szo ga opererali i pár dní je trno na lagovom bio, ino szo k-nyemi drüjgoga nej püsztili, kak szamo nyegovo zseno, stera eti v-Bethlehemi prebíva. Kak sze glászi, Horváth je zdaj zse bougsi i nyegov vrácsitel sze vüpa, ka prejk nevarnoszti príde i goriozdrávi. Miss Phillips je vcsaszi tiszti dén bíla doli prijana z-szvojov pomocsnicov vréd i escse zdaj je vu vouzi vu Stroudsburgi. LEJTNI SOLÁROV PIKNIK Augusztusa 21-ga, v-nedelo popoldnevi brez pára lejpi piknik bode drzsáni vu evangelicsanszkom szlovenszkom fárnom parki, steroga do evangelicsanszke szlovenszke soule lejtni solárje drzsali. Na tom pikniki do povidne szlovenszke peszmi (danájke) popejvali i lejpe spile spilali. Igrouto de na tom pikniki edna z-csiszta nouva z-szame mladézni sztojécsa 7 kotríg racsunajoucsa banda obszlüzsávala pod PÉCSEK ERNŐ-ja voditelsztvom, stero csüti i viditi je vszá ki szlovenec jáko zselen. Za vszeféle zsmajno jejsztvino, dobro hladno pítvino i za rédno vöobszlüzsávanye je poszkrbleno. Zacsétek ob 1. vöri popoldnevi. Notrisztoplejnye 25 centov. Na té piknik vszáki szlovenec more prídti, ár vszáki de sze trno veszélo csüto tam. Dojzahváljenye Polgár Sándor, szlov. evang. gmajne kántor-vucsitel szo v-nedelo na gmajnszkom gyülejsi dojzahválili z-szvoje csészti i poetomtoga do na szvojoj farmi vértivali. Bívsa románszka kralíca scsé vu klouster idti Z-Bukaresta glászijo: — Mária kralíca páli dá gucsati i píszati od szébe. Nájzádnyics je té glász dála naszvesztsávati, ka sze vu Ameriko priprávla, ka po mrtelnoszti nyénoga mozsá kak privátna persouna naj lehko mirovno szpoglédne nouvoga szvejta csüde, zdaj páli té glász hodi, ka sze vu klouster priprávla. Navolila sze je szvejta gízdoszti i popolnoma odvrnyena zsiveti Bougi. Jáko lejpo je tou navdüsávanye, ali da pa mí nevörjemo, ka bi sze té kralíce nej nájbougse jákoszti zsítek vu kloustri szkoncsao. Szvéti Ágoston tou právi, ka jeszte vrejmen , gda cslovek grej povrzse, ali príde ono vrej men tüdi, gda grej povrzse csloveka. Mogoucse, ka románszkoga kralá vdovica zse pri tom zádnyem drzsí. Nouve szlovenszke novine vu Prekmurji V Murszkoj Szoboti szo preminoucsi mejszec zácsale szhájati edne nouve kmécske novine za prekmurszke szlovence, steri imé je “Kmecska Mocs”. Z-prvi pár brojov vídimo, ka szo té nouve novine dobro piszane i neodvisene szo od vszákoga politicsnoga párta i z-politikov ne oprávlajo, nego vu vszákom poglédi na pomoucs sztojíjo z-szvojimi návukami i tanácsami prekmurszkomi kmecskomi lüdsztvi. “Kmecske Mocsi” reditel szo Horváth Pavel z-Bratonec. Adresz: Aleksandrova ceszta 67, Murska Sobota, Prekmurje, Zselejmo doszta szreese “Kmecskoj Mocsi’’! POTÜVANYE VU SZTÁRO DOMOVINO Dr. Stiegler S. Ernő, szlovenszke evang. gmajne prijaznívi i poprejkno postüvani dühovnik tekoucsega leta szeptembra 3-ga odpotüjejo vu sztári kráj. Dr. Stiegler farar szo zse 15 dugi lejt tá szpunili vu Ameriki, vu sterom vrejmeni szo szi vszepovszédi velko poznánsztvo i prestímanye szpravili i pouleg szvoje prijaznívoszti ji vszáki, brezi rázlocska na vadlüványe ali národnoszt gledoucs, postüje i lüjbi. Dr. Stiegler farar szo sze trno doszta trüdíli tisztoga hípa, gda szo vu Bethlehem prisli, za té gmajne naprejidejnye. Lehko povejmo, ka brezi vszega szo dáli goriposztaviti zdajsnyo prelejpo velko cérkev i farov, ár szkoron cejlo summo pejnez za zídanya sztroske szo oni z-kollektanyom szpravili vküper; vnocsi-vudné szo hodili od hizse do hizse i proszili za té plemeniti cio i tou delo z-kaksim trüdom, mantrányom hodi, tou tiszti znájo náj bole, kí szo zse vzéli vu táksem deli tao. Dr. Stiegler farar szo nej szamo v-tom deli i vu vszáki cérkevni poszlaj nájlepso példo pokázali vö, nego oni szo vszigdár bilí na pomoucs vu právdenszki i drüjgi potrejbni poszlaj onim, kí szo vu zselejnye vzéli nyuvo pomoucs, gda szo ji za toga cíla volo gori poiszkali. Eden táksi dühovnik je lehko gizdávi na szvoja dobro szkoncsana dela na tak doszta sztránaj, ali doszta bole je lehko gizdáva tiszta gmajna, stera táksega duhovnika má ! Troustamo sze, ka csi gmajnarje, nyuvi vernicke tüdi znájo ceniti, prestímati ono zsmetno i vugodno odprávleno delo ino zdaj, gda sze páli prílika ponüdí na tou, vu prípravnoj formi dájo vö szkázati szvojo zahválnoszt zoucsi szvojemi dühovniki! Dr. Stiegler dühovnik do na nájvéksem hajouvi potüvali, na Majestic-i. Kí nemejni vu sztári kráj potüvati, dobro vcsiní, csi sze pridrüjzsi k-onoj csüpori, stera de pod Dr. Stieglerovim voditelsztvom pottivala. Dr. Stiegler doszta jezikov gucsíjo i na pouti do vszákomi z-dobroute na szlüzsbo sztáli z-kaksimikoli tanácsami ali z-raztolmacsenyom. Kak szmo zvedli, doszegamao sze je blüzi 100 poutnikov zglászilo z-rázlocsni krajín, kí do z-touv csuporov na Majestic hajouvi potüvali vu sztáro domovino. Tühinszkoga delavca zsaloszen sors vu Ameriki Deportejrajo ga, gda je zse roumar i nemre delati. — Ednoga vogrszkoga delavca, Zubick Józsefa zsalosztno pripetjé Ka notrivandrajoucsa právda kaksa neszmilena zravnanya má i nakelko nepostüjejo ednoga delavca, kí etomi orszá gi nej szamo delo, nego szvoj zsítek tüdi áldüje, tomi intereszántno példo cstémo vu edni Detroitski novinaj: Zubick József vogrszki cslovek je pred vecsimi lejtami pri so vu Ameriko i gda je zse blüzi dvej jezero dollárov pejnez vküper szpravo, domou je sou, ka naj szvojo familijo tüdi vöszprávi vu ete ország. Nyegovo familijo szo notri püsztili i Zubick je vu Sterstadt fabriki delao, kak ognyogaszilec. Ob príliki ednoga ognya je Zubick zgübo edno nogou i mogao je idti vu spitao, odkec szo ga odpelali vu Elois, kak za delo neszpodobnoga. Zsena je med tém csaszom dvojcseti porodíla i ona je tüdi tezsko obetezsála. Gda sze je ozdrávila, je sla vu Buffallo k-szvojoj rodbini, ka naj od tiszti tanács proszi, ka naj csiní, ár szo nyej naznánye dáli, ka nyénoga mozsá, kak na vesko bremen szpádnovsega csloveka morejo deportejrati nazáj na Vogrszko, ali ona leliko tü osztáne z-decouv, ár szo sze tiszti eti naroudili. Zaman je bilou vsze, notrivandrajoucse oblászti szo szigurno notri zdrzsale paragrafuse, steri vöpovej, ka csi eden nej pörgar vescsini na tezsávo szpádne, tisztoga neszmileno deportejrali trbej, i zse szo tüdi napravili potrejbne sztopáje, ka naj toga neszrécsnoga Zubicka deportejrajo, kí je eti zgübo szvoje delaládnoszt. Zubicka szo za 5,000 dollárov bonda na szloboscsino püsz tili, ali vu blízsnyi dnévaj de zse mogao povrzsti ország i tü de mogao niháti szvojo familijo, ár je nej mogoucsi sze poszkrbeti, ka bi jo domou szpravo. Tou je szamo edno znácsno pripetjé na tou, ka notrivandrajoucse oblászti kakso szigurnoszt nücajo pri doprinesávanyi právde. Brisbane vu Europo potüje Arthur Brisbane, nájbole poznáni i héresen amerikanszki novinpiszátel, je odpüvao na Aquitániji vu Europo. Broditi scsé násztaje vu vecsi országaj. Tao vzeme na American Legion-á páriskoj konvenciji. PALMERTON, PA. Vszáki motoriszt dobro vcsiní, csi szvoje prejdnye poszvejte dá zglíjati tak, kak tou práv da naprej píse. Vu Palmertoni i okroglini zdaj etoga hípa State Highway patrol lüdjé mocsno na tom delajo, naj vszá ki motoriszt má rédno notriposztávlene poszvejte i zdaj do eti mao szo zse nisteme doliprijali zavolo nerédni poszvejtov. Trinájszet vör je bíla zsíva pokopana Grafton, W. Va., aug 9. — Dnesz vgojdno sze nenávadno krícsanye zacsütilo na James Tamása dvoriscsi mímo idoucsi lüdjé. Krícsanye sze je z-na szredíni dvoriscsi sztojécsega sztüdenca dalou esüti, gde sze je farmera zsena bojüvala z-szmrtjouv. Neszrécsno zsenszka z-szamovmorszkim nakanejnyom csemér szpíla i potom je vu sztüdeuec szkocsila. Csemér je nyej natelko zgrizo gut, ka je prvle nej mogla za pomoucs krícsati. Trinájszet vör je bíla zsíva pokopana, do sinyeka vu sztüdencsnoj mrzloj vodej, dokecs szo jo garinajsli i vöpotég noli. Lekar je nyej mrzla koupanca nej skoudila, ár sze doktorje vüpajo, ka gori ozdrávi. Páli szo nasztavili edno neprijétno drűstvo prouti tühincom Na obrambo notrivandrajoucse právde sze je edno nouvo drüstvo nasztavilo vu Chicagi Po razmejnyi toga nouvoga drüstva regulaj nej szamo ka gori scséjo obdrzsati vu 1924-om leti nasztávleno poszigurano notrivandrajoucso právdo, nego escse bole pobüdjávati scsé poamerikanizejranye, dotícsno brániti sze scsé Amerika prouti odtüjenyi. Drüstvo nasztaviti je vszákomi szlobodno, ali drüjgo pítanye je, csi má edna táksega cíla nasztáva zsítka szpodóbnoszt. Csi bi nase previdejnye znábidti nebi bilou zadoszta tezsávno, tak citálivamo Lincoln Ábraháma recsí, po steri nemre bidti dober pörgar tiszti, kí szvojo prvejso, rojsztno domovino nepostüje. Naj szi vzemejo vu znánye té recsí tiszti, steri z-zserjávim zselezom scsé jo amerikanizejrati. Naj zagvü sajo tou na tiszti naturni notrivtálajoucsi tekáj, stero odprávi pri prvom pokolejnyi pörgarszke szloboscsine pravíc vzsívanye i vádbo, amerikansz ki ideálov postüvanye, zadovolnoszt i dobrouta, stero privandrar po szvojem deli lehko doszégne. Nadalno notrivtáplanye odprávi pri drüjgoj generáciji zse száma ona sztáva, ka sze je eti porodíla, eti zrászla gori i zádnyo gladitev odprávi na nyej amerikanszka soula. Ka sze je rávno vu Chicagi nasztavilo szpomínano drüstvo, tou je záto vszebole csüdno, ár Chicage zdajsnye prebiválsztvo vu trí-fertálov vnozsíni z-notriprivandrajoucsi porodov szhája. I Chicage prebiválcov vu dobroj amerikanszkoj bívoszti bi znábidti dönok nej bilou szlobodno sze dvojüvati. Tou pa, ka bi sze Ameriki trbelo brániti prouti odtüjenyi zavolo tühincov, sze rávno tak csüje, da bi sze od toga trbelo bojati, ka Michigan Lake vövlejé eden lejpi dén i poplaví cejlo Ameriko. Zmenkáva sze rojsztva racsun vu Ameriki Washington, aug. 8. — Po nájnovejsem officiálnom vöpokázanyi sze vu Zdrüzseni Drzsélaj zse tüdi zácsa zmenkáva ti návadni rojsztva racsun i csi duzse, vecs roditelov jeszte vu etom országi, steri nescsejo meti decé, ali csi májo, nej vecs edno ali dvej deteti májo. Nájzádnyi cenzus tou pokázse, ka je vu 1926-om leti doszta menye bilou rojsztva, kak vu prevejsi lejtaj, csi gli je vecs párov sztoupilo vu histveno zsivlejnye. Z-28 drzsél vküper pobráni pridátkov, stere szo po lüdsztva stetji szpravili, sze vöpokázse, ka je nájvecs rojsztva vu Floridi, nájmenye pa vu Montaini bilou. Vu 21 drzsélaj je med 28 drzsélami detecse mrtelnoszti vecs bilou vu 1926-om, kak vu 1925-om leti. Nájvecs detecse mrtelnoszti je vu Delaware drzséli bilou, nájmenye vu Oregoni. LÜDSZTVO ORANYENO PRI AUTOMOBILSZKOJ NESZRECSI Dvá automobila szta mocsno vküper szptorejtiva bilá v-nedelo vecsér Po nedelaj sze godí nájvecs automobilszke neszrecse. Zdaj v-nedelo vecsér okouli devéte vöre szo trijé masinje vküper vdarili na strtom streeti pouleg Northampton Heights mosztá i za té neszrecse krívca drzsíjo John Sabol-a, kí je prej pijáni ravnao szvoj masín. Sabol, kí prebíva na 739 E. Sixth streeti je za krátek csasz potisztom, kak sze je tá neszrecsa zgodíla zse vu policájszki rokaj bio i pri vizitejranyi sze je vönajslo, ka je pijáni bio. Na vöposzlühsanyi je pod jezero dollárov zagvüsenoszti bio djáni, ali zaprejti je nej, ár szo lüdjé nej nevarno oranyeni, kí szo oranyeni bilí pri neszrecsi. Oranyeni je bilou trí persoune, kí szo vszi spitao bilí odpelani, ali po notrizavézanyi nyigovi ran, szo vszi bilí domou odpüscseni. MESZTO DRÜJGOGA SZVEJTA - VOUZA Vu Allentowni sze je Risedreteit János, 52 leti sztar fabricski delavec navolo etoga püklavoga szvejta i vu szvojoj tuzsnoszti je tak szkoncsao vu szebi, ka sze prejk odszeli na drüjgi szvejt. Preminoucsi keden eden vecsér je vu ednom hoteli hizso vö vzéo i naprej je vzéo szvojo jágerszko pükso, steroj na kokouteca je zsnyouro zvézao i potom je dojlégao. Gda je zse med britkimi szkuzami szloboud vzéo od etoga cudarszkoga szvejta, z-nogouv je potégno zsnyouro, stera je k-kokouteci bíla zvézana. Püksa je z-velkim dünenyom szrtlíla, ali da je pa krugla meszto tuzsnoga csloveka glavé vu sztejno priletejla, gde je velko lüknyo napravila. Navelko dünenye je notri pribejzso hotelos i gda je zagledno na nouvo szpapérnatoj sztejni naprávleni kvár, je policaja pouzvao. Tak je pa te János bácsi meszto drüjgoga szvejta vu temlico priso. COOLIDGE PREZIDENT I 1928-GA LETA ODEBÉRANYE Preminoucsi keden szmo v-nasi novinaj tüdi dáli glász tomi, ka je Coolidge prezident edno málicsko cedulo dao prejk novinpiszátelom, z-sterim je vö zglászo, ka nescse bidti vecs prezident. Tou vözglásenye amerikanszke novine vu doszta féle formo kommentálivajo. Poprejkno je ono stímanye, ka tou vözglásenye escse ne zapré vö tou, ka Coolidge nebi vzéo tála vu prezidenta odebéranya bojüvanyi. Ár je prezident po diplomaticsnom nej tou pravo, ka vu 1928-om nebode prezident-kapdidát, nego ka nescse kandidát bidti. Republikánske novine prouti tomi záto itak za gvüsno vzemejo, ka Coolidge bode prezident-kandidát, pa nájmre vu politicsni krougaj szo gvüsni v-tom tüdi, ka ga znouva odeberéjo. Na Wall Streeti, gde országa vérsztvene glávne zsile i amerikanszke politike niti vkü per tecséjo, szo natelko gvüsni vu Coolidge-ovoj kandidáciji i vu nyegovom gvinanyi, ka bookmaker kancelaje velke summe ponüjajo gori na sztávko vu vüpanyi Coolidge-a gvüsne odebránoszti. Hja, koga Wall Street scsé, tiszti bode prezident, i z-Coolidge-om szo kapitalisztje szploj zadovolni. VMORITI JE SCSELA SZVOJEGA OCSO Edna sztára dekla je prej zapraviti scsela szvojega ocso, ka naj kcoj príde k-imányi New Brunswick, N. J. glászijo: — Bessie Morse-a, 40 lejt sztaro deklo je grand jury pod ono tozsbo posztavo, ka je scsela vmoriti szvojega ocso, záto, ka naj kcoj príde k-imányi, stero nájmenye pou milliona dollárov vrejdnoszti zadene vö. Z-Miss Morse-om szo edno pout pod tozsbo prijali nyéno csarno szlüzsbenico tüdi, stera je namejnila napomoucs bidti nyej pri vmorsztvi. Vu tozsbenom píszmi tou tüdi sztojí, ka szte nyidvi nej szamo Miss Morse-a ocso scsele vmoriti, nego familije trí drüjge tákse kotrige tüdi, steri szo jus meli na erbíjo. Ka kelko je z-toga isztina, tou sze na szodniskom razpráv lanyi vöpokázse. Miss Morse je pod zagvüsanosztjov na szloboscsino püscsena i v-tom deli je tou nájbole intereszántno, ka zdaj ona obravnáva tezsko betezsnoga ocso, koga je prej vmoriti scsela. V-pétek szneja, v-szoboto vdovica Z-So. Bend, Ind. glászijo: — Miss Pauline Niceley 19 lejt sztara deklina sze zdála z-mérajoucsim Lewis M. Martinom v-pétek i na drüjgi dén je zse vdovica posztánola. Martin je csüto, ka merjé, kak ozsenyeni cslovek je scseo na drüjgi szvejt pridti, za toga volo je dao k-szebi pozvati szvojo lubico i preminoucsi pétek sze je zdao zsnyouv vu spitáli. V szoboto je zse mrou. AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ AMERICAN WINDISH VOICE SZHAJA VSZÁKI PÉTEK - PUBLISHED EVERY FRIDAY Editor Alex Kardos, reditel Published by the American Windish Publishing Co., Inc. John Hassai, Secretary. Joseph Korpics, Business Manager. 512 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. Telephone 2940 NAPREJPLACSILA CEJNA: Na cejlo léto . . . . . . . . . . . $2.00 V Jugoszlávijo . . . . . . . . . $3.00 SUBSCRIPTION RATES: For one year . . . . . . . . . . $2.00 For Jugoslavia . . . . . . . . $3.00 “Entered as second-class matter January 13, 1922, at the post office at Bethlehem, Pa. under the Act of March 3, 1879.” DEKLICSKA ORANYENA OD KAMLA Deszét lejt sztara Teresa Gary, Mr. i Mrs. Joseph Gary-ja hcsí z-Steel City-ja je z-kamlom vglavou bíla lücsena tecsász, ka sze je ona spilala pred nyénim hramom ob 6.45 v-nedelo vecsér. Deldícska razbito glavou má ino je trno na nevarnom vu St. Lukes spitáli. Policaji i drüjgi szouszidje nemrejo znati, ka odkéc bi té kamen mogo prídti. Nikáki tak míszlijo, ka je doli z-bregá mogo lücseni biti na tam mímo idoucse automobile i tak je deklícsko zahodo, ár je zse vecskrát tozseno bilou na policájszt vo, ka pojbicsje tou návado májo na toj krajíni. Drüj ga deca — stera sze je zsnyouv spilala — tüdi tou právijo, ka szo pojbje kaménye lücsali tisztoga hípa. Tam mímo pelajoucsi S. W. French, Eastonszki prebiválec je dejte na pamet vzéo ka je na streeti lezsalo ino je dejte vcsaszi na szvoj masin djao ino odpelo v-Bethlehem vu St. Lukes spitao, gde szo nyej na prejdnyem táli gláve velko rano vözcsisztili ino notri zavézali. Gda szo policaji French-a pítali, ka ka on míszli, kak sze je tá neszrecsa mogla zgoditi, je tou pravo, ka morebidti je eden tam mímo pelajoucsi automobil gor na kamen zavozo i tiszti je má bidti tak nevarno deklícski vglavou zleto. Nyéni brat, Joseph Gary je pred sesztimi kédnami bujti bio vu Bethlehem Steel Co., fabriki, gda je doli sztreje szpadno. Za volo palinke sze ji doszta scsé razpítati vu Clevelandi George Wallace county notáras je vözglászo, ka sze vu Clevelandi nepresztanoma povéksáva onim razpítanyam racsun, stere palinka zroküje. Vu 1927 juniusa szlejdnyega szkoncsanom leti je 88 táksi persoun dalou notri razpítanya tozsbo, steri z-tém krivíjo szvojega zsítka pár, ka prejk méra doszta palinke pijé. Vu prvejsem szpodobnom leti ji je 59 persoun dalou notri razpítanya tozsbo z-tém zrokom. Intereszántno je v-tom, ka razpítati scsejoucsi szo nej vsze zsenszke. Dvanájszet táksi moskov je tüdi bilou med nyemi — právi county notárus — steri z-tém krivíjo szvoje zsene, ka trno doszta snapsza pijejo, zapojíjo sze i velko nevolo delajo pri hrámi. Michael Palásthy 827 E. 4th Street BETHLEHEM, PA. Oprávlam vszeféle lekterisko delo z-garantéranyom Primeni sze dobijo nájbougsi globi v-poszvejte i szaksa lekteriska náprava, stero sze pri hrámi i biznici nüca. Zimszki kaput szi je oblejko prouti vrocsíni Mí sze eti csemerímo, ka je mrzlo vrejmen i cilou po vecseráj dobro szpádne, csi szi velki kaput oblecsépio na szébe, naj sze prouti posztávimo tomi letnomi mrazi. Ali szploj nácsise je vrejmen na príliko vu Missouri drzséli, vu St. Louis várasi, gde je páli velka vrocsína, tam sze lüdjé morejo na szlabi oblekávati, ár ovak nemrejo vöpresztáti velke vrocsíne. Ali Curley Jenkis, st. louiski néger nevörje vu bejli lüjdi návadaj, steri prouti vrocsemi vrejmeni kak nájbole ténki letni gvant noszijo. Tou vidmo je vö tüdi oberkao vu preminoucsi dnévaj, gda csi rávno je hicni mertük 90 grádusov kázao i cementni hodniki szo cilou zsgáli cipelov podplate, — Jenkins sze je vu szkrbno zakapcsenom velkom zimszkom kaputi posetávao po streeti. Tákso szenzácijo je pobüdo té zimszki kaputni néger med vilicnim publikumom, ka szo naszlejdnye ednoga policája oproszili gori, ka naj toga ‘‘ne vamoga” négera notri ozsené. Tak szo szi miszlili, ka je négeri obskoudila vrocsína i je odnoro. Kakstécs sze je bráno Jenkins, priso je ambulance i vu spitao ga je odpelao. Tam je razlozso potom, ka je on nej nouri, nego zimszki kaput je záto oblejko na szébe, ka naj vrocsíno nazáj drzsí. FRÁSZ PÉTER poprejkno poznáni szlovenec vász vöobszlüzsi, gda prídete vu NOLAN-CONCILIO ZSELEZNO BAOTO Trzsimo vszefelé szemen za ogradcseke, lopate, grable i vszáko skér, stera je vu ogradcseki potrejbna. Z-sztároga krája motike itd. — Primejrna Cejna — Nolan--Concilio HARDWARE COMPANY 232 E. 3rd Street, Beth., Pa. Telephone 3094 Postüvanya Znamejnye Szkrblívo Prebráni i rédno posztávleni Krízs je postüvarlya znamejnye z-sterim szte duzsni pokojnim Vszefelé fájno i prousztno zdelano kaménye jeszte prinasz z-steri sze vam na lehci poszrecsi vö odebrati A, Lehigh Valley Marble and Granite Works H. A. HARWICH, laszt. 136 Graham Place, (pouleg Broadway i Broadhead Ave) Bethlehem, Pa. Charles Grünstein Priblizsávajo sze odebéranya. Jáko velke znamenitoszti je, ka naj táksi cslovek príde vu 5-ga warda aldermanszko (skvájer) csészt, kí je mirovnoga obcsütejnya i premísleni, ino prvle kak bi szoud vö povedo, naj sztanovito, pravicsno povej tiszto, ka ga nede pekla düsnavejszt. Naj nede kresztranszki, naj ne dá pravico szamo bogatejsim i naj ma previdejnye na sziromasko lüdsztvo tüdi, csi je pravica na nyuvoj sztráni. Szlovenci ! Grünstein Károly sze je eti naroudo, kí je szin pokojnoga Grünstein bácsija, Népszave kollektora, koga szmo vszi jáko duga lejta trno dobro poznali i lübili, ár je ednáki, réden, posteni cslovek bio, i nyegov szin, Károly — csi glí sze je eti naroudo -vszigdár med notrivandrajoucsimi szpunyáva szvojo szlobodno vrejmen, nezatají szvojo vogrszko národnoszt, ár z-vszákim rad gucsí po vogrszkom jezíki. Csi je nyega stoj káksikoli tanács proszo, ali je vu káksem poszli nyegovo podpéranye proszo, on je vszigdár vcsíno tiszto z-dobre voule k-senki i escse bole ráj vcsiní po etom toga. Na Csálija niti nyegovi neprijátelje nemrejo nikaj bozsnoga povedati, ali eden táksi prijaznívi, vrli cslovek nevörjemo, ka bi neprijátele meo, on je z-vszákim dober cslovek. Jaboko ne szpádne dalecs od szvojega drejva — právi prílicsna rejcs, vu Grünstein Károlyi sze mí nigdár nevkanimo, ár de on vszej nász prilozsnoszti pred szvojimi ocsmí drzsao vszigdár i vu vszákom dugoványi. Csálija mí zse od dugi lejt poznamo i z-csísztov düsnovejsztjov lehko potrdimo, kaje réden i posteni cslovek; malo táksi lüjdi jeszte med vougrami, ka natelko hválo i sze z-táksimi lejpimi recsámi szpomínao od szlovenov, kak Grünstein Károly, od steroga bogme trno malo szlovenov znánye má, ali z-sterimi sze je on dotíkao, tiszti szo sze lehko ogvüsali od toga. Po mrtelnoszti nyegovoga ocso je eden csasz on szkoncsávao Nép szave kollektácijo i ob toj príliki — kakda je vecskrát szpomínao — szpozno szlovence, kak szo nyega vszepovszédi pri jaznívo vidli, gde sze je obrno i na tou prijaznívoszt sze zdaj tüdi naszlánya od szlovencov sztráni vu 5-om wardi pri odebéranyi. Vszáki je lehko gvüsen, ka on pri vszákoj príliki zahválen bode za podpéranye. Grünstein Károly ne obecsáva doszta z-prebránimi recsámi, nego vsze bole vecs de csinio, ár je on tüdi z-delavszkoga sztána valon cslovek, pozna naso naturo, návade, potrejbcsine. Vszákomi je prilozsnoszt ka naj Csáli, kí blüzi 16 lejt med Bethlehem Steel fabrike delavcami dela, na vrejdno meszto, vu 5-ga warda aldermanszki sztolec száde, ár je tam véksa potrejbcsina na nyega. Csáli je delao i Csáli sze je vcsio, ka csi ednouk tá príde, kama je vrejden, naj ga nedoszégne ono postenyé nevcsákano, nepriprávleno. Mí známo, sto je Grünstein Csáli i nescsemo od nyega odícsene himnusze szpejvati, mí szamo na prouszni vöpovejmo, ka je on nájbole vrejden na tou csészt. Szlovenci ! Regisztrejrajte na demokrátskoj tiketi, ka gda príde odebéranya dén, naj vszi pörgarje kak eden cslovek sztánemo tá i glédajmo pred gvüsno gvinanye, ka nas alderman vu 5-om wardi naj Grünstein Károly bode ! MRTELNOSZT Velka zsaloszt je doszégnola Bogdán István, bethlehemszkoga szlovenca, zavolo nyigove tivárisica rodjena Hozián Mária mrtelnoszti, stera je mrla aug. 2-ga vecsér ob 10 vöri. Pokojno dobro zseno i mater zsalüje 6 szirotinszke decé kakti: Mária, János, István, József, Ferenec i Lajos. Pokopáliscse je z-velkim táljemányom bilou aug. 4-ga z-vogrszke rim. kath. cérkvi, gde szo rodbina i prijátelje i szpoznánci obcsütno szlobod vzéli od pokojne. Zahválnoszt povej zsalüvajoucsa familija poetoj pouti vszém tisizti dobroga szrdca lüdm, kí szo korine poszlali i tüdi tisztim, kí szo szvoje autoje na szlüzsbo püsztili na pokopáliscsi. STRAND (Pred etim “Diana”) BETHLEHEM, PA. Lepou predelani Mozi Spila vecsér od 7. i 9. vöre KÉDNISKI PROGRAM Zdaj v-Szoboto “TE PODZAJÁCS” “Zgüblene mllione” nadaljávajoucsi kejp Harold Lloyd vu ednom trno szmejsnom kejpi PRISESZTEN KEDEN Augusztus 18-ga i 19-ga Ccetrtek i Pétek SACCO I VANZETTI Tejva dvá na szmrt oszodjeniva delavca kejp bode notri pokázani vu Strand THEÁTRE. Trno vrejdno de poglédnoti te kejp, steri delavszki sztális pred nász posztávi. DRÜJGI KEJP JE “MUSSOLINO” eden kejp z-talianszkoga razbojnikov szvejta trno-trno poviden kejp. NOUVE SZPROTOLEJSNYE MOUDE SZO ETI Sznajzsna obütel vszáki szezon véksi presztor zalézse. Mí vam pri etom na lehko pomoucs bodemo, csi zdaj k-nam prídate cipele küpüvat i ka te zadovolni zsnyimi od toga vász zse zdaj ogvüsamo. Prinasz dobíte vszigdár nájnovejse moude i nájbougse cipele. M. E. Kreidler & Sons 17 E. THIRD STREET, BETHLEHEM, PA. Csedne prílicsne recsí Gde je trno doszta blájzsensztva i gde je trno doszta nevoule, tam sze prijátelsztvo zmenka. — Carmen Sylvia. Tríjezero popov i pravico szem djao na vágO. Ali od tríjezero popov je bole zsmetna pravica. — Gh. Cosbuc. Z-pravicov nájdale lehko prídemo. Tiszti cslovek, steri je nej mogoucsi zacsütiti pravice, je neszrécsen cslovek. Gucsi malo, ali isztino! Pravica je nájbougse rozsjé. Nakonci sze vszigdár vöpokázse pravica. Ne povéksávaj prejk mére pravice. Pravice povéksávanye je glíno z-lazslívosztjov. HELLERTOWN, PA. ZA ODAJO ALI VÖMENITI Farma od 5 do 6 jezér 2 a 2-75 akerov farme i blágo. Farhaszka noszi na leto shratah ma od 5 do 6 jezér dollárov haszka noszi na leto Cejna . . . . . . . . . . . . . $18,000 47 akerov farma i blágo $12.000 33 akerov farma i blágo $7,500 75 akerov farma $6,500 Hrami za odajo v Bethlehemi i Hellertowni $3,500 i vise Glászite sze pri E. J. HARWI Real Estate & Insurance 45 SAUCON STREET Hellertown, Pa. Phone 64-R-4 Phone 2279-R-l Mí odpelamo i domou pripelamo gvant SUNSHINE CLEANERS M. AUSLANDER, lasztník. 419 E. 4th STREET, BETHLEHEM, PA (Pouleg Preletz Hotela) Pejglanye, pucanye i poprávlanye zgotávlamo. Prvevrszte delo garantéramo. — Prineszte szamí notri, ali pa na telefon zazovte, naj k-vám prídemo. Hitro i rédno vöobszlüzsávanye. Proszimo szlovencov podpéranye. BETHLEHEM TURKISH BATH SZOPOUTNA KOUPANCA A. PLISCHKE, lasztník. 809 East Fourth Street, Bethlehem, Pa. Znouvics notri szprávlena i prdelana moderna szopoutna koupanca. — Csi szte prihlajeni, máte rheumo ali kaksikoli drüjgi beteg, steri je potrejben naj sze v-koupanci vrácsi, obrnte sze z-vüpaznosztjov k-odzgoraj imenüvanoj koupanci, stera sze zevszim predelana SZEPTEMBRA 15-GA ODPRÉ Nega Bolezni Tou je nas Garantér VAM Nászhaj je tou, steroga Vi zselejte! Ne mejte bojaznoszt od zobárszkoga sztouca ka bi vász od zdrávja nazáj drzsao — tou je nej potrejbno, ár vám jasz garantéram, ka vász nede bolelo. Csi szte obtrüdali od obecsávany breboleznoszti, saprímlite mojo ponüdbo.— Povrzsite moj sztolec brezplacsila, csi dé vász bolelo. Vzemite szi telko vrejmena, ka naj vám tou notriposzvedocsim. “VITAL AIR’’ je za brezbolezni zobészküblenye Szvejta nájvéksi vrácsitelje nám právijo ka tá zaniháni lagoji zobovje vecs betega zroküjejo, kak kakoli drüjgo. Dr. Gouldova ksenki vizitéranye pripela k-bougsemi zdrávji, ár 15 lejt trpíjo nyegovi naprávleni zobouvje. “Naturni Zobouvje” dobro drzsijo. Speciáliszt foliski zobouv NISZIKE CEJNE Kancelaja odprejta Vudné i vnocsi Notrizglásenye je nej potrejbno. Ksenki zobé szküblenye, csi drüjgo delo mí oprávimo 15 KANCELAJ — 15 LEJTNI PRAKSZIS DR. GOULD S. W. Cor. 4th and NEW STREETS Bethlehem, Pa. (Vise People Trust Banka) AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ JOHN KOUSZ SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Zgotávlam vszefelé nouvo i sztáro tislarszko, zidársako i pleszterszko delo. — Csi máte tákse delo dajte ineni znati i jasz vam dam rédno cejno. na tou delo. 1035 MECHANIC ST., BETHLEHEM, PA. Telephone 227-R-1 NA WHITE STAR LINE “MAJESTIC” iména gőzősi, steri je szvejta NÁJVÉKSI HAJOUV do sli na glédanye vu Vogrszki ország 1927 Szeptembra 3-ga Bethlehemszke szlovenszke evang. gmajne poprejkno postüvani dühovnik, Dr. Stiegler S. Ernő Tou príliko gori scsé ponücati hajouvna kompanía na tou, ka naj edno szlovenszko csuporszko potüvanye naprávi, na sterom do Dr. Stiegler S. Ernő dühovnik z-szrdeá sztáli na szlüzsbo z-tanácsi i preszvetloscsenyom domou potüvajoucsim szlovenom. Szeptember i oktober je nájbole prijétno vrejmen za potüvanye. Edne tá naazáj potüvajocse 3-ga klásza KABIN sifkárte cejna, tá i nazáj do Budapesta zselezniska kárta notrizracsunavsa $204. — Vszáki poutnik, mouzs i zsena z-poszebnimi dvej poszteli, lehko vu zouszednom KABINI, potüje. Kabinje szo z-2 i 4 posztelami, kak stoj zselej. V-dotíkanye sze lehko sztoupi z-Dr. Stiegler S. Ernő dühovnikom na szledécsi adresz: 621 E. 4th Street, Bethlehem, Pa., sto namejni tao vzéti vu tom prijétnom csuporszkom potüvanyi. B. KAPLAN PERUTNE ZSIVÁZNI TRZSTVO 331 E. Mechanic Street, Bethlehem, Pa. Postüvani Szlovenci szo prinasz vszigdár z-odloucsenov prijaznívosztjov obszlüzsávani. Na tou velko pazko obrnémo, naj vszáki bode zadovolen. Nájlepsi píscsanci, kokousi i vszeféle peroutne sztvaríne mámo na prebéranye. Na zselejnye je zarejzsemo i z-csísztimo tüdi. Velko prebéranye! — Primejrne cejne! Bethlehem National Bank Prejk od Market House PRINASZ PEJEZE MÁ VLOZSENE U. S. Government Pennsylvania drzsála Northampton County Bethlehem Váras CEJLA VREJDNOSZT ...... $8,500.000 VLOZSBE ............................ $7,000,000 Bethlehem National Bank THIRD AND ADAMS STREET Odprejto v-Szoboto od 7 do 9. JOHN NOVÁK SZLOVENSZKI KONTRAKTOR Gorivzeme vszefelé zidárszko i tislarszko delo, popravek i nouve hrame delanye. Stere szi lehko tak dáte napraviti kak de sze vam vidlo. Csi scséte nou- vi hram delati, ali csi popravek máte, proszite nyegovo cejno. Zdaj sze trno fájne drva dobíjo prinyem i falej kak gde koli indri. 811 Bastian St. Phone 3454-R Bethlehem, Pa. Amerikanci potujejo vu Ruszoszki ország Amerikanszki delavci zselejo ruszoszke vérsztvene i politicsne násztaje broditi Amerikanszki delavci organizácijov delegácia je na pouti prouti Szovjetskomi Ruszoszkomi országi. Delegácije cio je tou, ka naj poglédne Szovjetski Ruszoszki ország, gde scséjo na szociálne, dela, vérsztvene politicsne násztaje gledoucs brodjenyé nadaljávati. Med potjouv Skócijo, Nemski ország, Francuski ország, Belgium i Anglijo tüdi poglédnejo. — Nász szo nej pouzvali vu Ruszoszki ország, ali záto szi tak míszlimo, ka do nász radi vidli — je pravo James H. Maurer, pozváni pennsylvaniski delavszki voditel z-Reading, Pa., kí je delegácije predszedník. — Troustamo sze, ka brezi zsmécsave mo lehko potüvali vszepovszédi. Csi naso pout presztávijo, te persze nasega cíla nemo mogli doszégnoti. Plácsajte naprej na : “Amerikanszki Szlovencov Glász” SZMEJSNO CSTENYÉ KSENKI LOTI ZA NA LEKO DOJPLACSÜVANYE — Pocsem szo tej loti ksenki ? — Szamo 25 dollárov na meszec. — Vej szo pa rejszan ksenki tej loti. Küpiva szouszid obádvá. — Ja, kak dugo je pa trbej placsüvati ? — Máte csasz 10—20 lejt. — Alrájt ! V SOULI Vucsitel: Jancsi, kelko prsztov tí más na ednoj rouki ? Jancsi: Csi vám jasz povém té te ví tüdi znali. LEKTERIS Mama: Lizika, doli vgaszni té poszvejt. Lizika: Mama jasz ga nemrem doli pihnoti. BIROUV I CIGAN Birouv: Cigan, tí szi vkradno táksi falat zláta, kak kojnsz ka gláva. Cigan: Goszpon birouv dobro bi bilou, csi bi bilou. Koga scsé republikánszki párt za prezident-kandidáta ? Dawes, Hoover i Lowden iména na prvom meszti sztojíjo. — Coolidge bi nájráj bio, csi bi párt Hoovera, trstvenoga minisztera nominálivao Rapid City, aug. 10. — Coolidge prezident je lekar pri právleni na tou, ka szi párt vu znánye vzeme nyegovo vözglásenye, ka nescse kandidát bidti i za toga volo zdaj doszta brodijo, ka sto bi naj bio kandidát za prezidenta na 1928-ga leta odebéranyi. Ete híp dvá csloveka sztojíta na prvom meszti, Dawes podprezident i Herbert Hoover trzstveni miniszter. Vszáko znamejnye na tou kázse, ka de Coolidge Hoovera kandidejranye podpérao. Jeszte od ednoga trétjega csloveka tüdi gucs i té je Lowden, bívsi illinoiski governor, kí bi nej zdaj obprvim rad trno prezident-kandidát bio, i persze prezident tüdi. Prouti tomi, ka bi Coolidge nájráj Hoovera kandidácijo vido, szkoron za gvüsno sze lehko vzeme, ka nikseféle nadigávanye vu tom poglédi nede navájao na párt, nyegovo ogvü sanye je tou, ka escse i nyegov nájbougsi vernik tüdi naj naszledüje szvoje nakanejnye tak, kak tiszto za nájbougse vídi. Vkraj nyej je znoro pejneze “mladozsenec” Cleveland, O., ang. 9. — Mikula Erzsébet, 20 lejt sztara dekla i Lutheran siptála szlüzs benica, je zglászila na policájsztvi, ka je eden decsko, steri je nyej hofejrao i zsenídev oblübo, vöznoro zsnyé 200 dollárov pejnez i potom je niti na nyou nej glédao vecs. Miss Rosalind Golberg police attorney je warant dála vö prouti odszkocsenomi “mladozsenci” ZA ODAJO Na Hayes Streeti. Polovico od cejloga zídanoga hrama, z-vsze potrejbcsinov. Fourth Ave. — Szamen hrain z-vsze potrejbcsinov. $7000,— E. 3rd Streeti. — Szamen hram, z-vsze potrejbcsinov i velki funtosom. Wyandotte Streeti. — Szamen hram, z-garázsami E. 3rd Streeti. —Dupliski zídani z-vsze potrejbcsinov Webster Streeti. — Dupliski zídani hram, meszto nazáj do alley-ja. Vszáki . . . . . . . . . . . $5250.— CASTELLUCI and PICCIRILLI Real Estate & Insurance --- Notary Public 823 E. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. PETŐFI RESTAURANT 429 E. 4th STREET, BETHLEHEM, PA. Med szlovenami proprejkno poznáni “Petőfi Restaurant” nouve vérte má, steri zagvüsajo vszákoga postüvanoga gouszta i poprejkno vsze szlovene, ka poetomtoga tüdi bode zsmajna vogrszka jejsztvina, szpecsenyé goriobszlüzsávano vszákomi na popolno zadovolnoszt. Proszimo podpéranye i mi zagvüsamo prijaznívo szprímlenye nasi gousztov. Mrs. VARGA i Mrs. KOSZTYU, lásztniki AMERIKANSZKI GOTOVIPENEZ DOLLÁRE plácsamo vö tam prejk vu steromkoli várasi ali vészi, brezi dolipotégnyenoszti, po posti ali pa po telegráfi. SIFKÁRTE odávamo na stero koli linijo, za právo cejno. ZA VLOZSBE 4-ti percent interesa placsüjemo. KISS EMIL Bankhizsa Fourth Ave. at 9th Street New York S Z L O VENCI! Gda de vám potrejbno na pohistvo, káhle ali kakoli pri hrámi, prídte k Miller Bácsi-ji ali pa telefonerajte na eto numero 3609 pri nyem je vsze trno fál . L. MILLER 723 E. 4th STREET BETHLEHEM. PA LEJPE KORINE POTREBÜJETE ? Jesztejo prinasz vszefelé nájlepse korine z-steri szi lehko preberete i na zselejnye vám je domou pripelamo Lejpi dár za vszáko príliko SZO LEJPE KORINE ! T. M. HOGAN KORINAR 331 South New Street Bethlehem, Pa. Telephone 3209 Zdaj szi lehko küpite na LEHKO DOLIPLACSÜVANYE Gyémánt prsztanke, zláte vöre, zsenszke na rokou vöre práve elgin vöre za moske, za jejsztvino szrebrno skér, stero je vsze garanterano. Na sztejno vöre, goszli, locsece itd. M. FINKELSTEIN 319½ E. THIRD STREET ETHLEHEM, PA. — Odprejto po vecseráj — 57 — Nika sze naj nesztarajo goszp. mládi Majornoky. Zadoszta velika bode Katika, csi jo na pênezno lado poszedimo. (Persze, ka je tô zse zadoszta velika viszikoszt). Vzéo szi je jo, ali szamo trí lêta szta zsivela vküper. (Csi bi po gavallérszkom steo povedati, bi meszto trê lehko sészt pravo, ár sze vojnna lêta poduploma cstéjo.) V-trétjem leti szo nikso pletyko zácsali süriti pokrajini. Rávno je nê vredno od nyé gucsati, sztára fabula: officérje,... dvoboj . . . razpítanye (Vu hístva országi szo tô zse dobro poznani trije posztáji.) Ferenc szi je hüdô djao z-zsenôv, zsena szi je pa za toga volo jáko vise mere dobro djála z-drüjgimi. Vrág szam nevê, kak je bilô jeli je isztina, ali nê? Pri razpítanya aktusi je szamo telko naprêprineseno, ka eden toga ovoga z-nikaksim tálom nemreta trpeti, edem toga ovoga odürjávata. Szamo tevi dvê rêcsi, ali sterivi szta tak velikivi, kak edno to nájvékse vrecse, v-stero sze notri szprávi dvá csloveka vsze necsisztôcsa. Nyidva szta toga zsakla nê odvezsüvala, zakaj bi ga jasz potrvsávao. Jasz tak szamo zsnyidva szinoma mam delo, steriva szta pri materi trosila detínsztva vrêmen, pri ti sztári zsájfarovi, ár je zsenszka porazpítanyi domô k-roditelom odísla. Zsájfarovi szo escse i 60 toga volo sze je Majornoky razszrdo i kontraktus je zavézao z-selmecskim cukrárom, ka nyegoviva sziná naj telko jêta vu nyegovoj boti z-szladcseca, kelko de nyiva kôzsa drzsála. Na koledne pocsitnice nyima je szrebrne vöre küpo, Ohô! Obüdí sze na tô Kata mama, i k-vüzmi zláte vöre küpi pojbom. (Zavézano je bilô pri razpítanyi, ka do vüzemszke szvétke vszigdár pri nyê). Tô je pa táksi tromf bio, ka je ocsa prôti nyemi kaj drüjgo nê vedo, — sô je i pony-v (máli konyics) naprézs je küpo nyima, na lêtasnye pocsítnice. Tô náj zdaj vise prilicitáliva, je pravo. Materna prestímanoszt je nikak nê stela zaosztáti...Ka nyê je blôdna pamet vözgrün- tala, kaksté je drágo bilô, nyima je priszkrbêla, naj jo szamo szinôvje ráj májo, kak ocso. Majornoky Ferenc sze je vedno krepio: “Nepopüsztim sze; nedam sze prehítiti!” Tak je telko tô cseresz deszét dugi lêt; csi je mati instruktora najéla k-szinoma, Majornoky je vcsaszi prefektusa pogôdo k-nyima. Gda je ona kákse lêpe cstenyá knige, mladéncov csaszopísze zácsala nyima posílati, on je preci edno cêlo bibliotheko küpo na licitácii i na bériski kôlaj dao odpelati v-Selmec. Diákoma je persze jáko dobro bilô. V mlêki, mêdi szta plavala, v-bárson i szvilo sze oblekávala, — pênez szta pa teliko mela, ka AMERIKANSZKI SZLOVENCOV GLÁSZ BRIDGEPORTSZKIM SZLOVENOM! Gdakoli te potrebüvali kaksekoli POHISTVO, nepozábte sze z-vasega prijátela BREIMER SÁMUEL-a 336 Hancock Ave. Bridgeport, Conn. Trno rad vam dam pohistvo na doli placsüvanye tüdi. SZAKÁLE, KAK RAZPITANYA ZROK Vu spájsznoj razpítanya tozsbi bi mogao szoud vöpovedati preminoucsi keden eden allentownszki birouv. George Onufer agent je komaj 22 lejt sztar. Mrs. Onufer je escse bole mláda, szamo 18 lejt je sztara. Obádvá szta sze posztavila pred Jobst birouva, ár szta sze scsela právdenszko odloucsiti eden od drüjgoga. Birou vnyidva pogledno, potom je pa vu tozsbeno píszmo pogledno, na stero sze je trno zaszmejao. Razpítanya zrok szo mládoga mozsá szakále bile. Mrs. Onuferi je nej bilou povouli, ka je nyéni moüzs szakále noszo. Dosztakrát je právla nyemi, naj szi je dá doli obriti, ali mouzs je tou nej scseo vcsiniti. Na tou je mláda zsenszka notridála razpítanya tozsbo. Birouv je trno csedno tou pravo, ka zavolo táksega szlaboga zroka volo je nej mogoucse eden táksi mládi pár razloú csiti. Vö je nyidva poszlo vu edno zouszedno hizso z-fiskálisami vréd. Blüzi edno vöro dugo szta sze glíjala i naszlejdnye szta sze dönok zglíjala. Mládi mouzs je popüszto zseni i zdaj da doliobriti szvoje szakále. Phone 1542 Zdaj Je Vrejmen rávno prípravno i cejne szo niszike csi zdaj zapovete KRIZS delanye za vase pokojne i prinasz tou nájbougse delo lehko dobíte, ár nájmodernejse mámo notri szprávleno naso delavnico. P. C. WEIL I SIN 222 W. UNION STREET, BETHLEHEM, PA. Telefonje 591 1032-J 2451-R Regisztrérani Plumberje THOS. B. BRIODY, Jr. Plumbing & Heating 324 TAYLOR STREET, BETHLEHEM, PA. Trno sze nam dopádne ka mámo zadovolne kosztimere, tej szo nasi nájbougsi glasüvajoucsi. Nase delo i blágo je popolnoma Garantérano. NA BICIKLINI OKOULI SZVEJTA Szvejt hodécsi Stockholmszki diák je priso k-szlejdnyoj stáciji, vu New York New York, aug. 9. — Intereszántni poglédajoucsi je priso vszoboto na new yorsko varasko hizso: Ertil Hull stockholmszki diák, kí je 1925-ga leta áprilisa 15-ga zacsno idti na biciklini, z-dvema pajdásoma na okouli szvejta pont. Ali nyegoviva pajdása szta med potjouv dojosztala, ár szta nej ládala dale one mantre, stere z-táksov potjouv hodijo vküper, ali Hull je zdrzno vödrzsao i nyegova preduga pout sze je szrecsno szkoncsala. Te mládi vszevucseliski diák je novinpiszátelom pripovedávao od szvojega potüvanya. Vu Marokki szo ga revolucionárje zgrabili i stiri mejszece vu vouzi drzsali. Z-francuskimi zgrábleníkami bi gvüs no nyega tüdi vmorili, ali eden nemski officér je obráno nyegov zsítek. Vu Egyiptomi je trí kedne vandrao vu pejszecsnoj püsztini i jedíni zsívis je nyemi tou bio, ka je od vndrarszki karavánov doubo vcsászi-vcsászi. Vu Törszkom országi szo ga oszem dní drzsali pod záporom, ár szo policáji nej znali precsteti nyegov poutni líszt. Szamo po velkoj zsmécsavi je pri so na szloboscsino i je znouva lehko potüvao prouti Indiji, Gde sze je edno leto zdrzsávao. Tü sze je vcsio hinduski jezik i píszmo, cstenyé je brodo i domorodjenci szo trno prijaznívi bilí k-nyemi Vu Kinézijo je rávno te priso, gda je juzsno vojszka zaszédla Hangkow, odtéc je po velkoj zsmécsavi i sztrádanyi sou vu Shanghai, ali pét kédnov je mogao csakati, dokecs je zavolo znotrejsnye bojne vu Japánszko priso. Z-Japána je na hajouvi vu San Francisko priso i odtéc ja na biciklini nadaljávao pout vu New York. Nyegovoga po- tüvanya je tou bio nájbole prijéten tao i z-velkim pripoznanyom gucsí od amerikancov prijaznívoga szprímlenya. Te zdrzne krví diák vu blízs nyi dnévaj széde na Gripsholm iména svédszki hajouv i sze nazáj odpela vu Stockholm, gde sze konecsno szkoncsa nyegova “dvej leti trpécsa vakácia”. NESZRECSA PRI SPILI Deszét lejt sztar pojbics sze je trno nevarno pozsgao. Pottsville, Pa. — Deszét lejt sztar William McCola z-Shenandoah Heights-a, sze je spilo szvojim “Kite”-on (letécsim sárkánom) gda je nyemi te kite ednouk szamo gorobiszno na elektricsnom drodi. Te pojeb je v-szebi miszlo, ka on tou na lehci doli vzeme ino je po szojej goriplezo, ali trno neszrecsno je obhodo, ár je k-coj priso k-velke moucsi elektricsnomi drodi i tak je 56,000 voltov elektricsne moucsi szkousz slo nyegovoga tejla. Mrtvo tejlo szo ovak nej mogoucsi bilí doli szpraviti, z-droda, ka szo drot mogli med Frackvillom i Exchange stácijov vkraj vrezati, za steroga volo je vu toj krajíni pou vöre nej bilou elektrike. Naznánye dam vszém szlovencom, komi de potrejbno na Pogrobnika, on sze naj obrné kmeni, gde dobi náj bole postenejse vö obszlüzsenye JOSEPH A. PAPPERT, Pogrobnik. 711 Lockhart Street, N. S. PITTSBURGH, PA. Dományi za dományega, podpérajte nase novine! 58 etak gizdávi bilí na szvojo Katiko, mati jo je vszigdár predkémsté etak imenüvala: “moja csí Majornokojca.” Ka pa escse tiva dvá máliva podrépara, kak szo nyidva cártali. Kakse szmêhsno delo je bilô tô, ka sze je Gál Péter, té sztári bedák vszáko leto na teva dvá vnüka iména dén versus návcso i nyidva pozdrávlao i za “Majornok” goszpôda imenüvao. Pojbícsa szta sze eden od ovoga vu vszem lôcsila. Gyürko je brnászti, Pali pa plávi bio, Gyürko pokoren, tühi, dobroga szrdcá, Pali razbijászti, lehkoski i prestímanoga drzsánya Pali je zse za detinsztva kázao, ka sze je za goszpôda narôdo, za frkocsno szi je nôsz na zsájfe szago, ali krotkoga szrcá Gyüri sze je z-cêlov lübéznosztjov sztári roditelov drzsao. Za steroga volo je te sztári veliko radoszt meo k-nyemi. Té je nájni. Tô je ta nágibnêsa mladika. Zse bodte vidili, ka nasz Pali nede steo viditi, gda de sze z-stirami konyi v-hintôvi vozo, ali vu Gyüreci sze vüpam, on sze k-nama nagne. Gda je potom v-ôszmom leti sztaroszti pojbáre prêkvzéo ocsa, ka bi je vu varaskoj sôli zácsao vödati vcsiti—odhájanye vnükov je Petra zsena tak na szrdcé vzéla, ka je za krátki csasz od zsaloszti mrla. Zanyôv je odísao vsze dugonê nyéni tüváris Gál Peter tüdi. Nê 59 nyemi je bilô zse vrêdno duzse na etom szvêti zsiveti. Prekléti mozgôvje zdásnyi vrêmenov szo vözbrodili “milli szvêcse”. Za zsájfe kühanya volo je pa nê vrêdno zsiveti i mantrati sze, ár je dohotek z-namákany szvêcs tekao v-bankoláris. Vê csi bi milli-szvêcs rejenyá nebi zbrodili vö, teda bi te sztári velko vrêdnoszt nihao cséri i jasz bi zdaj nebi mogao popíszati té prigode, ali, da szó milli-szvêcse zaisztino gori náidene, Gál Peter je zdaj vu vszákse féle gsefte zacsno i dokecs je ocsi na veke doli zápro, sze je nyegova nateliko vö raznesena velka vrêdnoszt na tak málo raztopíla, ka je kaj nê osztalo cséri. Pa bi nyê velka tüdi nê bíla vísesnya, náimre nê zdaj, gda szo sze ti eden na ovoga csemerni roditelje, steriva szta nigdár nê vidla eden toga ovoga, eden z-tim drüjgim v-küp nê prisla, med szebom za lübézni decé med szebom zganyala i borila. Tô je eden zaisztino csüden boj bio, k-steromi priszpodobnoga vu kroniki nenájdemo gori zamerkanoga. Pôleg szôda za pojbáre sze szkrbeti je zdaj zse ocsa bio duzsen, ali szlobodno je bilô tô materi tüdi csiniti. Vszákiva dvá tjedna je slo povôli v-Selmec, gde szta sze vcsíla, za nyíma doszta friskoga szpecsenyá, szlacseca, za Pittsburgh, Pa. i Krajína Zavüpavnik: Markos István 940 Vista Street, Tel. Cedar 4933-J. N. S. Pittsburgh, Pa. JOHN WALLETZ 810 CHESTNUT ST. N. S. PITTSBURGH, PA SZLOVENSZKI MESZÁR Frisko i Okajeno Meszou vu vszákom vrejmeni lehko küpite. Tüdi vsze groszerszko blágo F. N. HOFFSTOT. Szednik GEORGE G. SCHMIDT, Peneznik T. W. FRIEND, Podszednik H. J. C. BREKER, Podpeneznik Penezna Vrejdnoszt $200.000.00 Cejlo Imánye $350,000.00 NATIONAL BANK OF AMERICA 709-711 East Ohio Street Pittsburgh, Pa. Safe Deposit Box-e sze dobijo z-Árende 4% Interesa plácsa na sparavnoj sumi Telephone Cedar 9163 JOE’S HOTEL Primeni dobíte vszigdár vszefelé dobro jejsztvino ino pítvino. Tüdi lejpe hizse mam za vödati Gda te na tou potrejbni prídte k-meni i jasz vász posteno vöobszlüzsim. JOSEPH GOJTAN, lasztník. 817 Chestnut Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Szlovenec naj ne bode brezi szlovenszki novin! GDA DE VAM POTREJBCSINA NA POHISTVO, KÁRPETE ali KÁHLE prídte kmeni i vidli te, ka te zadovolni, kak zblágom tak z-cejnov HARRY KRUPP 843 E. Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Phone Cedar: 5752-W Vszefelé Rádio-je prinesz dobíte za nisziko cejno. Primeni dobite náj bokse blágo za rédno cejno. Pridte vu S. M A L L I N Vörarszko bauto. 729 E. Ohio Street, N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon Cedar 9529 Vszigdár dobro i rédno bodete vöobszlüzseni, csi pridete vu moj Hotel, ár primeni dobíte tou nájboukso blágo za nájrednejso cejno. Horvatski i Szlovenszki Hotel Matt. J. Bestic, lásztnik 834 E. OHIO STREET N. S. PITTSBURGH, PA. PODPÉRAJTE tiszte store, steri glasüjejo v-nasi novinaj! Nouve Moude Lejtno Blágo Nase LEJTNO blágo szmo zse notri doubili. Za moske i pojbe Gvant je krédi i csáka na vász gda prídete ino ga poglédnete. MOSKI GVANTI POJBOV GVANTI KOLAPOSJE HOLSZTIKJE SZRAKICE Dájte nam príliko naj vász lehko vöobszlüzsávamo. Joseph Patz “MOSKOV i POJBOV BAOTA” 829 East Ohio Street N. S. Pittsburgh, Pa. Prinészte eto glasenyé notri knám i dobíte dupliske Trading Stempline