VIRI:
GARDNER, J.L., PETERS, A. (2014): Temporal patterns 
of avian body size reflect linear size responses to broad 
scale environmental change over the last 50 years. – 
Journal of Avian Biology 45: 529-535.
zato njihova telesa morda niti niso odsevala raz­
mer kraja vzorčenja.
Pod vplivom globalnih sprememb se spreminjajo 
razporeditve vrst ter naravni cikli rastlin in živali, 
prav tako njihova podoba. Sposobnost prilagajanja 
je ključna lastnost, ki življenju omogoča nadaljnji 
obstoj ob stalno spreminjajočih se okoljskih de­
javnikih. Vse danes živeče vrste bodo vsekakor 
izpostavljene naravni selekciji in preživele bodo le 
tiste, ki se bodo spremembam prilagodile. Zmanj­
ševanje teles avstralskih ptičev pevcev kot odgo­
vor na višanje temperatur je najverjetnejši scena­
rij, nikakor pa trenda ne moremo posploševati na 
vse vrste ptic, saj je prilagajanje okolju kompleksen 
pojav, ki ni vezan zgolj na en okoljski dejavnik.
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Še v 50-ih letih 20. stoletja je bila južna postovka (Falco 
naumanni) v Sloveniji številčna gnezdilka, ki je v kolonijah 
gnezdila po cerkvenih zvonikih, skednjih in drugih stavbah. 
Prekomerna uporaba sredstev za zatiranje žuželk, ki sicer 
sestavljajo njen večinski delež prehrane, je v drugi polovici 20. 
stoletja močno zdesetkala gnezdeče populacije v Sloveniji in 
tudi drugod po Evropi. Leta 1990 je pri nas gnezdilo okoli 10 
parov, leta 1992 le še pet, leta 1993 pa samo še dva, in sicer v 
vasi Zaklanec pri Horjulu. V tem letu je pri nas zadnjikrat uspešno 
gnezdila. Neizvaljena jajca so ostala zadnji dokaz o gnezditvi 
južne postovke v Sloveniji. Iz zapuščenega gnezda v Zaklancu pri 
Horjulu jih je v tem letu shranil ornitolog Dare Šere, ki je spremljal 
zadnje pare v Sloveniji. Danes so zadnja jajca slovenskih južnih 
postovk pod inventarno številko 3926 shranjena v ornitološki 
zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Vrsta se je v horjulsko 
gnezdišče vrnila še leta 1994, a gnezdenja takrat ni več uspešno 
končala. Od takrat je vsakih nekaj let kakšna južna postovka pri 
nas opažena le še kot redka gostja.
Južna postovka
// Al Vrezec in Urška Kačar
POVABILO NA RAZSTAVO V PRIRODOSLOVNI MUZEJ 
SLOVENIJE
Dragoceni primerki jajc poslednjih slovenskih južnih postovk so 
trenutno kot priča te nekdaj pri nas pogoste vrste na ogled na razstavi 
»Živa narava Ljubljanskega barja: nestalnost na robu urbanega« 
v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. V nekaj tisočletjih, ki ločijo 
mostiščarsko jezero od današnjega časa, se je živa narava Ljubljanskega 
barja zelo spremenila. Ostanki preteklega in izginulega življenja so 
ohranjeni v jezerskih usedlinah, v razmeroma maloštevilnih zapisih in v 
zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Razstava bo na ogled do 15. 
maja 2016 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
fo
to
: C
ir
il
 M
li
n
a
r 
C
ic
Svet ptic 01, april 2016 23