Dopisi. lz Jarenine. (Napredek v enem letu!) NaSa župnija leži v bližini nemSke meje. Zato moramo tudi mi Jareninčani biti stražniki meje in to v zadnjem času tembolj, ker se na zahodu in severu od nas vedno bolj Siri nemški duh in nam preti ponemčiti Iepe naše obmejne kraje, o čem }e tudi zadnji «Slov. Gosp.> prav žalostno sliko podal. Pa se tudi zavedamo v polni meri imenitne naloge kot stražniki slovenske meje. V teku enega leta se je tu veliko storiln, da bi postala jareninska župnija mogo^na ln nepremagljiva slovenska trdnjava, ob katerej bi se naj razbil in ponesrečil vsakateri nemSkutarski napad in poskus naše dobro slov. ljudstvo pokvariti in mu iz srca iztrgati Ijubezen do Boga in do slovenske zemlje in govorice. Leta 1896. je štela Mohorjeva družba pri nas 138 udov, lani že 54 več, namreč 192. In letos smo napredovali za 92 udov, tako da šteje Jarenina sedaj 284 Mohorjanov, gotovo prelepo in tu ob meji tem znamenitejše število za župnijo, ki ima 3030 duš. Napeli smo vse moči, da pokažemo svetu, da smo in ostanemo svojemu Ijubljenemu svetlemu eesarju zvesto udani Slovenei in zato smo letos ob petdesetletnici niihovega vladanja v tolikem številu pristopili k družbi, ki nam bo jeseni podala tudi prelepo knjigo o njihovem življenju in delovanju. — Naš vrli «Slov. Gospodar« šteje sedaj pri nas že 60 naročnikov; pred enim letom še jih je bilo kornaj 16. Vsak količkaj zavedni posestnik ga z veliko slastjo prebira in pije iz njega navdušenje za naše svetinje. Ljudje ga čudovito radi prebirajo in komaj ga vsakikrat pričakajo. Ko pa dojde, roma od hiše do hiše in budi v naših ljudeh narodno zavest in ponos. Za poživljenje in okrepljenje kaloliškega duha prihaja sedaj k nam 53 iztisov vsega priporočila vrednega lista <Venec eerkvenih bratovščin;» tudi «Cvetje» mnogi čitajo in še druge slovenske liste, ki pospešujejo slovensko zavest in omiko. — Ognjišče in središče našemu narodnemu gibanju je tukajšnje kmečko bralno društvo. Lansko leto }e štelo 1 častnega uda, 60 rednih in 14 podpornih udov. Dohodkov je imelo 104 gld. 29 kr., stroškov pa 35 gld. 23. Priredilo je lani v pustu veselieo, pri kateri se je v drugifi igralo v Jarenini in sicer igra <Bob iz Kranja;* 4. julija je priredilo lepo Ciril-Metodovo slavnost in potem še 7 poučnih shodov, na katerih so domači in tuji govorniki poučevali ljudstvo. Letošnje leto je priredilo že 4 podučne shode; dne 16. febr. pa je iraelo svoj občni zbor in veselico, pri kateri se je izvrstno igrala igra «V Ljubljano jo dajrno*. Domači pevci so s petjem, nekateri domačini pa z nagovori in deklamacijami povzdignili veselico, katere se je udeležil cvet jareninskih narodnjakov in tudi nekaj sosednih Jakobčanov. — Tako delamo in napredujemo v Jarenini in utrjujemo svojo narodno trdnjavo, s katere boino, ako Bog da in sreča junaška, v nedolgem času neusmiljeno začeli streljati na sever in zahod, kjer še Slovenci bivajo, ko bode v dejanju izvršen nasvet članka v zadnji štev. «Slov. Gosp.» «Glejmo vendar na mejo», da ohranimo slovensko zemljo, ki so nam jo vrli očetje zapustili. Zivel katoliško-slovenski napredek ob meji slovenski! Živeli jareninski stražniki slovenstva !„, Iz Soštanja. (Razno.) Pred kratkim se je naselil v našem trgu nov zdravnik, g. dr. Karol Chloupek iz Prage. Zdravniško vprašanje je pri nas že dlje časa pereče. Trg raste čudovlto naglo in isto tako prebivalstvo v okolici, zdravnik pa je bil vedno isti stari. Moral bi bil biti v istini čarodelnik, da bi bil mogel vestno opravljati vsa bremena: Lappovu bolnišnico, železnico, bolniško blagajno, obširna pota po obsežnem šoštanjskem okraju in pri vsem tem še negovati svoj šport, lov. Razpisalo se je mesto distriktnega zdravnika za pet občin. Vse si je oddahnilo, veselč se nove zdravniške moči. Prepričani smo bili, da se naš stari zdravnik dr. Lichtenegger ne bo potegoval za novo mesto, ker je bil itak z delom preobložen, da se ne bo zmenil kot «strammer Deutseher> za razpisano nagrado peterih skoraj popolnoma slovenskih občin. Pa glej čuka! In kako še se je potegnil! Zares krvava ironija, da bi pri toliki potrebščini novega zdravnika ostalo vse pri starem! Župani so volili vendar novega, a stari je mobiliziral deputacijo svojih somišljenikov v Gradec, in ko ta bržčas ni nič opravila, je Sel sam tja moledovat. Zmešali so celo zadevo tako, da še sedaj ni rešena, bržčas je rekurz pri ministerstvu. Slovenec je pač vselej in povsod trpin, celo na njegove najnujnejSe potrebe se ne ozira. Dejanja kažejo očitno, da je bil nov zdravnik potreben, strank ima obilo, ki so poprej po pol dneva po gostilnah in stezah prežale na starega zdravnika. Dal Bog, da bi dobil vrli dr. Chloupek razpisano nagrado, da bi ostal stalno pri nas! Dolžnost naša pa je, ga med tem vsestransko podpirati! Osrednje vodstvo siidmarke v Gradcu skrbi kaj dobro, da se razpošiljajo vedno in vedno nemški obrtniki v razne južnoštajarske kraje. Ne vemo, 6e že posluje nova obrtna zadruga v Celju. Kako silno je potrebna! Pri nas smo primorani najhujše politične nasprotnike, ali vsaj brezbarvene podpirati. Ko bi se vendar k nani pošten in dober sedlar in ključar, oziroma klepar naselil. Kruha in posla jim ne bo manjkalo. V sosednjem Št. Andražu so vrgli pri občinski volitvi celi stari odbor. Neki dopisnik slika v «Domovini» zadevo prav nedolžno. A čudno, zelo čudno je, da ima nad izidom volitve tako silno veselje celjska «vahterca* ki ob enem v isti številki napade vrlo zasluženega g. župnika v Šmartnu pri Velenju. «Vahterca» je pač bolj odkritosrčna, ona inisli: »Izbacnite povsod duhovnike iz javnih zastopov, uničite njih upliv, potem imamo mi nemčurji v zvezi z mokrači prav lahko delo!« Z Ljubnega. (Doraača zavarovalnica.) Javiti nam je posestnikom gornjegrajskega okraja veselo novico, da je visoka c. kr. vlada potrdila ustanovitev društva «Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj na Ljubnem> za gornjegrajski sodnijski okraj in da so dotična odobrena pravila že došla začasnemu vodstvu tega društva. Kdor je le količkaj že razmotrival zavarovalno vprašanje, mora priznati, da je ustanovitev tega druStva neovrgljivo velicega pomena. Koliko tisočakov zavarovalnine je romalo in še vedno roma vsako Ieto iz našega okraja v žepe uprav tujih zavarovalnic! Štejejo že milijono premoženja, a zavarovanec nima od vsega tega nič in čeprav jim je tekom let izplačeval že toliko in toliko stotakov, zahtevajo le še in še. Kaj čada, če se je marsikateri končno le že naveličal tega davka in raje opustil zavarovanje svojih poslopij. To pa najbrže že v bližnji prihodnjosti ne bo vefi mogoče, kajti namerava se vpeljati prisilno zavarovanje, t. j. reklo se bo: «Hočeš ali nočeš, rnoraš pustiti zavarovati svoja poslopja!* Zavarovanje bo postalo torej v pravem pomenu besede vedni davek, kar pa bo novo breme na že obžuljene rame davkoplačilčeve. In temu ravno odpomoči, zavarovanca v gotovi dobi oprostiti vplačevanja zavarovalnine, a mu pri tern vendar zagotoviti takojšnjo denarno podporo v slučaju požarne nesreče, — to je glavni namen »Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem» za gornjegrajski okraj. Preobširno bi bilo navesti vse važniše določbe društvenih pravil, zato objavimo le nekatere, ki društvo posebno priporočajo. Tako določa § 1.: «Namen društva je, združiti posestnike v društvenem okolišu, da drug druzega podpiraio v slučaju požarnih škod, katerih niso sami zakrivili». In § 2. pravi: «Da se ta namen doseže, zavarujejo posestniki, ki pristopijo k društvu, vzajemno svoja stanovališča, gospodarska poslopja ali njih dele do neke gotove svote, tako, da vplačujejo določene doneske v skupni društveni zaklad, iz katerega se izplača pristoječa podpora društveniku, ki ga je zadela nesreča vsled požara, kakor to določa § 14.» Glede društvenega zaklada določa § 16. sledeče: «Zaradi ustanovitve tega zaklada je doneske društvenikov v kakei hranilnici ali drugače po § 19. hasnovlto nalagati in obresti po odbitju upravnih stroSkov tako dolgo dolagati h glavnici, dokler vse obresti od zaklada ne dosežejo one visokosti, ki je potrebna, da se pokrijejo letni upravni stroški in po desetletnem povprečju na jedno leto odpadle požarne podpore. Do te dobe, katere početek konStatuje naj odbor (§ 45. lit. h.) pa je podpore, ki jih ima društvo izplačevati, posojati iz društ- venega zaklada in se morajo v taisti zaklad z dopolnino (§ 23.) društvenikov vračevati*. Velicega pomena je i določilo § 18., ki slove: »Kakor hitro obresti društvenega zaklada dosežejo v § 16. določeno visokost, izplačujejo se požarne škode od obrestnih dohodkov zakladnih in le s taistimi še ne pokriti znesek se vzame iz zaklada samega. Ta iz zaklada izposojeni znesek se taistemu vračuje na gornji način z dopolnino (§ 23.) Kadar dohodki v § 16. normirano visokost presežejo, se zamore del ostanka vsled sklepa občnega zbora vporabiti v podpiranje ljudomilih naprav, in za obče konstne namene posameznih občin društvenega okoliša, kakor tudi okraja (§ 40. lit. g.)» § 22. določa visokost zavarovalnine, ki se ravna po razmeri nevarnosti zavarovanega poslopja, a Je vendar mnogo nižja, nego pri katerikoli drugi zavarovalnici. Dalje pa obsega ta točka ono važno določilo, na podlagi katerega se bodo društveniki v morebiti ne ravno tako oddaljeni prihodnosti oprostili tega zavarovalnega davka, in ki se glasi: «Do'žnost uplačevati letno zavarovalnino preneha za ustanovnike takrat, kadar bodo obresti društvenega zaklada dosegle v zmislu § 16. potrebno in od odbora konštatovano visokost; pozneje k društvu pristopli društveniki pa vplačujejo letno zavarovalnino po tej tarifi z drugimi doneski vred brez ozira na visokost obrestij društvenega zaklada toliko let, kolikor jo bodo vplačevali ustanovniki (§ 4. lit. a.) od ustanovitve društva sem pa do časa, ki se zahteva v § 16. Cas, ko napoči ta od odbora konštatovana ugodnost, ima ravnateljstvo od slučaja do slučaja naznanjati dotičnim društvenikom (§ 49. lit. o.) In ker so požari v našem okraju prav redki, zato je upati, da se bo društveni zaklad v teku nekaterih let tako namnožil, da bodo že njegove obresti zadostovale za poravnanje požarnih Skod. Ako še omenimo, da se bodo v zavarovanje sprejemala za sedaj le poslopja zunaj trgov; da bodo z društvom in njegovim imetjem razpolagali polnoletni društveniki sami v svojih občnih zborih, oziroma po odboru in ravnateljstvu, in da v slučaju razdruženja pripade polovica premoženja istočasnim društvenikom, a polovica pa občinam gornjegrajskega okraja po razmerju zavarovalne vrednosti iz vsake občine zavarovanih poslopij, smo našteli najvažniše določbe tega koristnega društva, ki bo začelo delovati že dne 1. aprila 1.1. Od vas, čislani posestniki lepega gornjegrajskega okraja, je odvisno, ako se hočete gledč zavarovalnega davka še kedaj razbremeniti, da pristopite k prav# domači samo nam koristni «Vzajemni zavarovalnici zoper ogenj na Ljubnem», da si podate roke v skupno vzajemno pomoč pod geslora: »Pomagajrao si sami in pomagal nam bo Bog!» Iz Celja. (Hinavščina naših nasprotnikov.) Prišla nam je slučajno v roke neka listina, ki je izšla pred nekaj tedni v tukajšnji nemški tiskarni, kjer izhaja tudi celjskih nemčurjev in še nekaterih odpadnikov po deželi »dušna paša«, vahtarca. Listina se zove >Deutscho Fastnachtszeitung« in je polna nesramnih in predrznih napadov na vero, na slovanstvo in na celo Avstrijo. Čuditi se je le, kako ji je bilo mogoče se splaziti skozi vrata naše inače precej stroge cenzure. V tej umazanej listini torej stavlja neki premeten nemSki ptiček željo, naj bi se nam Slovencem pouk nemškega jezika prepovedal. (Den Slovenen sollte das DeutschIernen von Rechtswegen verboten werden.) Nemec-pesnik — kajti ta izrek je pisan v stihih! — postavlja s tem svoje rojake zopet na tako že obrabljeno stališče vse osrečujočih kulturonoseev, katerim pa njihovo »blago« početje vsled opravičene sumnje Slovencev ne gre tako gladko izpod rok, kakor bi sami hoteli. Naši hinavski nasprotniki pač Se zmiraj upajo, da nas bodejo s takimi neslanirai fra- zami, kakor je zagotavljanje njihovih čistih in nesebičnih namenov, trapili. Da, da! Poznamo te njihove nesebične namene! Njih lačni želodec in nikoli ne sita slavohlepnost sta jim prvi in pravi nagon istih. Kako bi s pridobitvijo rodovitnih in krasnih slovenskih dežela ob enetn zadostili tej obojestranski gladnoati — to \e njihov ideal. »Mosl do Adrije« je njih bojni rek; ker se jim pa ta boini rek more uresničiti še le s popolnim ponemčenjem naših dežel, ustanavljaj<) si razliena punemčevalna društva, kakor »Schulverein«, »Sudmark«, katera pripravljajo pot Nemcem. Ti zavodi so torej prava pajčevina, katero prede zvili nemški pajek, da ž njo omrežuje Slovence, — kdo more lukaj reči, da ne v svojo korist?! Slovenci! Pomnožena strogost proti razširjanju tega tujega vsiljenca naj bo odgovor na hinavsko delovanje naših nasprotnikov, da sprevidijo, da se slovenske dežele ne pridobivajo z zvijačami in lažmi: In rešen boš slovenski rod, In ti in bratje tvoji, Popiha jo sovrag od tod, Združe se k svojim svoji! Iz Savinjske doline. (Poštne z adeve.) Kaj je uzrok temu, da }e v zadnjem času toliko nereda na naših poštah? Ali uradniki ne znajo slovenski ali nalašč nagajajo? Skoraj noben časopis ne prihaja več redno. Neko tukajšno »Bralno društvo« je zadnjega »Gospodarja« dobilo še le v nedeljo in sicer iz Ljutomera; sploh pa >Gospodar« zdaj ni redno prišel tja že trikrat kar zapored. Tudi drugi časopisi prihajajo zelo neredno; tak6 v istem kraju zadnjo nedeljo niso dobili ni iz Ljubljane nobenega lista ni >Siidsteirische Post« iz Maribora. Najbrže to delajo nemški ali vsaj nemčurski uradniki na naših poštah? Zakaj pa služijo na Slovenskem, če ne znajo ali nočejo znati slovenski ? Zadnji čas je, da se temu odpomore! Slovenci, brez usmiljenja se pritoževajte pri poStnem ravnateljstvu, ako vam bodo delali zgago poštni uradniki! Slavna uredništva časopisov pa tudi lepo prosimo, naj poskrbe na pristojnem inestu, da bomo redno dobivali časopise.