4. štev.
Novo inosto, 22. jaininrja UÍOÍ*.
XXV. letnik.
NOVIC

Izhajajo vsak petek; ako jo ta dan praznik, jia liaii jioprej. — Cena jim je e jioštnino vred za celo ]eto na)ircj 3 K. Karoóniiia za Nemajo, Bosno in druge evro]>sko države znaša 3-50 K. za Ameriko pa 4-50 K. l)o)iise siirejfinia uredniňtvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem niostu.
Gospodarstvo.
Reja praset med odstavljanjem in pozneje v zimskem času.
Pii riiji praset je največ na tem ležcce, da skrliimo za pripravno klajo in za Butie iii f?(trke svinjake. Na to j« paziti p iBeftno v zitnskena Čas». Ge nitDHmo gorkili »vinjakov, potem je treba s praseti v goveji lilev. Prav pri na»ili lescnili svinjakili trpijo praeiítíV veliko pred mrazom, tako da res ne more biti art če pri reji. K mrazu ese pridružita poj^oetonia se nesnaga in mofa. Vse to pa silno akiidiije mladim živalim. V takili svinjakili se pra-seta prelilade, dobe drisko in liirajo. Ali nam pa osive, dobe grinttf in nam na ta način hirajo. Skrbimo toraj za gorke in tina^iie svinjake, da bo veČ vspelia pri reji!
Praseta navajamo žc v tretjem tediin na drugo krmo.
V	tem času jim kaže predložiti nekoliko prsti v kotu svinjaka, da po njej rijejo. Dobro je, da se prime&ava tudi nekaj ječmenovega zrnja, l^raseta poiáČejo zrnje in ga začnejo s prstjo vred žvečiti in liritstati. 'Í'o uživanje prsti upliva ailiio ugodno na mlade živali ter jili najbolj varuje pred drisko, ki je v petem tednu najbolj nevarna. Zato naj se pa prst večkrat predloži, da praseta po njej rijejo iti jo zvečajo. Priporoča se primešati tudi nekaj oglja in pepela, kar vse pripomore k boljstmu vspevanju.
V	četrtem tednu se prične polagati prasetom kuban in zmečkan krompir na kuhanem mleku. Tem» krompirju je dodati zmletega ovsa ali ajile in turaice. Praseta se polagoma privadijo tej krmi in jo čimdalje raje žro. V »estem te<inu se prične odstavljanje od maternega mleka, na ta način, da se praseta ločijo od svinje in spuščajo skraja po trikrat, pozneje po dvakrat in nazadnje samo po enkrat na dan k materi. Z osmim tednom se popolnoma odstavijo.
Pri pokladanju krme mlađim prasetom je paiiiti na to, da se korita redno in dobro očistijo. Vsak dan jih je treba do dobrega osnažiti in pogostoma umiti; kar ostane praset(tm, naj dobi svinja. Korita naj so dosti dolga in plitva. (Je je korito prekratko in se praseta vsied tega preveč prerivajo, vzeti je še eno korito na pomoč. Dobro je tudi, da so korita za praseta predeljena, da ne morejo notri stopati. Priprosto jih lahko predelimo na ta način, da se i^očez pribijt jo remeljni, katere je prej zgladiti. liea je z snaženjem takili korit nekoliko več dela, ali pri vsem tem so veliko bolj pripravna kakor navadna korita. Poudarjamo še enkrat, da je treba za praseta čisto plitvili korit, da prasetom ni treba s prednjimi nogami notri stopati.
Mladim prasetom ni dobro pokladati preveč krompirja, ker se pripeti, da dobijo takoimenovano melikokostnost. Iz tega vzroka se priporoča pokladati tudi klajno apno
in sicer po 10 gr. na dan, t j. mala žlica, Ko so praseta odstavljena, naj se dodaje krmi namesto polnega mleka posneto mleko, ki pa mora biti sladko. / 12 ttdni moremo preiti k navadni krmi.	—r-
za-
Red in snaga pri hiŠi.
K prav dobrim lastnostim vsakega gospodarja prištevamo po vsi pravici tudi rednost. Kjer je red, tam sta navadno tudi snažnost in veČja varčnost doma, toraj oni lastnosti, ki sta našim pospodarjem oziroma gospodinjam tako mijno potrebni, llednost, se zrcali pri kmet-skem gospodarju na vsem, zUsti tudi na tem kar vidiš okrog liise in v iiiši. Reden gospodar ima vsako reč na svojem mestu, pa tudi vsak prostorček (»kolu doma je pametno in dobro uporabljen. Orodje mu ne leži potito po dvorišču ill pod kapom, ampak je skrbno spravljeno na svojem prostoru, pod streho in na suliem. Dvorišče samo pa je skrbno osnaženo. Spluh vlada okrog doma snaga, ila je je vsak vesti, kdor hodi mimo.
Vse drugače pa izgleda po vaseli, kjer ne poznaju ljudje prave rednosti in zaraditega tudi ne potrebne snage. Okrog takih hiš je navadno dosti nesnage in drugib ne-marnusti. Tu ti leži kup preperelega dračja prerašcenega z visokimi koprivami, gabezom ali drugim nič vrednim KČavjem, tam leŽi zopet kamenje, stara opeka in Črepinje od razbitih loncev in skled ali pa je prostor zaraščen z nič vrednim grmovjem. Vse se zmeče, kamor je, samo da je 8 poti. Koliko lepega prostora je na ta način zavrženega in tako neokusno zasarjenega, da se lahko spod-tika vsak, kdor ima količkaj čuta za red in snago.
Zalibog, da se nahajajo take razmere tudi pri ras. Zaraditega je pa nujno želeti, da se tudi v tem oziru pri nas na b(dje obrne. Posnemajmo v tem pogledu druge kraje, ki so pred nami! Veliko se lahko naučino že od Gorenjcev. Le poglejmo o priliki tamkajsne vasi! lle-snica je, da so gorenjske vasi v obče bolj Čedne kakor so pri nas na Dolenjskem, pa ne samo zaraditega, ker 60 morda hiše lepše zidane, ampak zaraditega, ker je okrog gorenjskih hiš v obče več snage, kakor je je pri nas. Pa tudi po drugih bolj naprednih krajih se laliko prepričamo, da so kmetski domovi bolj čedni. ljudje so vajeni na red in snago in gledajo na to tudi pri svojem domn. Posebno vzgledni so v tem oziru Švicarji, ki imajo okolu svojih hiš ozke gredice, nasajene spredaj z lepimi cvetlicami, ob steni pa s špalirnim drevjem aU pa s trtami.
Cas je, da se začnemo tudi pri nas navajati na večji red in na snago in da kažemo to ;!unaj hiše kakor tudi v stanovanju. Saj red in snaga pri liiŠi nista prijetni samo za nas, ampak potrebui in koristni sta tudi za naio mladino, ki se na ta način veliko bolj privaja večji rednosti v poznejšem življenju, kakor pa s samim poukom v šoli.
O socijalnem zavarovanju.
(Dftlie.)
Proiilo^iu obaefja: I. Bolniško zavarovanje; S?, zavarovanje Zii otieiii0iJ:lOMt in sUrostiio zaviirovanje in 3. zavarovanjo proti iiťzi,'0(iíiiii. iJolžnost Wiiiškc^a zavarovanja se je razteirnila na vso niťziiiic lielavcc, ki niso stari nad fiU let; na jiontořnike, na vajence, ki so stari nati Ki let in Tia [losle (nio;ike in ženske). V slučajih bolezni dobi vsak zavarovanec L brezplaiino zdravniško [Kirnot; in zdravilo, 2. 60% svoje dnevne mezde. V ta namen se razdele meziic v Sest jdačihiih razredov in po njiii se bodo dajalo tutii liolniško t»od|»oro. To pomoč more dobivati zavarovanec, ako je bolezen trajna, do dObc enej^a leta. 'l'o zavarovanje boiie v veliko korist kitieuj^keiim prebivalatvn v ofldaljenili krajih, (vaseh, saniijali). kjer je sedaj zdravniška pomoč zelo draM:a in se jo težko dobi. Vsakdo vo, koliko Ijndij, /lasti starejših, boiebnje sedaj leta in leta, ne da bi si mogli [loniai^ati; kako težavno stali.šče ima dandanes j^ospodar, če mu zltoli posel, oziroma koliko pretrpi posel, čo služi trdoarčueniii ^osi^iarju; kako težavno je iehkoživi mladini, če v-sled lehkomištjcnosti zabrede v bolezen in zi^ubi zaslužek.
V vseh teb in drtigih slučajih je Iwiniško zavarovanje za revnejše siojo ]trehivalstva zlasti na deželi, kjer je drasra zdravniška pomoč, velika dobrota. Isto velja za obrtni stan. Prispevki za to zavarovanje ztia^iajo od 12 vin. do 72 vin. za vsako zavarovano osebo na teden in se ravna po dohodkih. Pri nas na deželi hode znašala večinoma po 12 do 36 vin. na teden. K tem prisiievkom bodo pi'iai»cval delodajnik dve tretjini, zavarovanec pa eno tretjino. 1'ri poalili na deželi recimo bodo dajal gospodar približno 4 K na leto, posel sam hode prispeval |)a 2 K na leto.
- Za oba ne pomeni to veliko obremenenje in čeravno je kdo mnojio let zdrav, pripeti se nm pa vondar prej ali slej. da oboli in v tem slučaju ima zaj^otovljono zdravniško pomoč, zdravila in 60% svoje dnevne mezde.
Kaj namenja zavarovanje za onemoglost in .starostno zavarovanje? ICo stopi človek v delavnostno dùho, pri socijalnem zavarovanju se določi spolneno 16. leto, tedaj se vsak po svojih močeh in ))o svojem stanu bolj ali marg trudi celo življerije toliko časa, da oneitiore aH da zboli in umrje. Priden, varčen in previden človek si pridobi v tej dobi več ali manj premoženja, kakor jiač usoda, sreča itd. nanese; marsikateri iia namesto, da bi napredoval, več ali manj ali celo vse svoje premoženje z^'ubi tako, da postane na starost ubožen in f^a more občina preživeti. Mnoji je sum kriv, mnogega pa nesreče privedejo v ta žalosten položaj. — Posebno poaelski in delavski stan je v tem oairn na slabem, V dobi delavnosti so ni zamoglo jiri pičlih dohodkih ali vsied brezskrbnega življenja kaj prihraniti, ena daljša ijolezen ali druj^a nesreča zadostuje, da se pride ob zaslužek in v revščino. Pa tudi ])n gospodarjih je težavno. Odraščeni sinovi in hčere zahtevajo svoje dedno deleže in nič no pomajka, toliko časa nat^-legujojo stariše, da jim prepuste po.'^estvo in začenja so bedno životareiije na starost. Tu pa niso šo vštete razne nesrečo, ki zadenejo bolj «li manj vsakega gospodarja v d«'>bi njegovoga gospodarjenja kakor požar v hiši. nesreča pri živini, slabe letino, bolezen itd. ki ovirajo napredek pri gospodarstvu.
i)a so sedanja beda v vseh teh in enakih slučajih v kolikor mogoče olajša, da se starim Ijndem zagotovi preskrbljenje v starosti, to namerja zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje. To se deli v dva dela: za samostojne in nesamostojne. Prvi so imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja, druîîi so obrtni pomočniki, posli, ilninarji in vajenci jiri obratih. Postavni načrt določa, da vsak samostojni gospodar postane. ko dovrši 6.5. leto, deležen uživaiqa starostnega zavarovanja; vsak nesamostojen ])a že s .56. letom. Će poproil onemoro tako, da ne more vsaj eno tretjino tega zaslužiti, kakor zdrav, tedaj postane deležen uiivanja zavarovanja za onemoglost.
(Dalje pride.)
Politični pregled-
Ki-aiij.ski ileželiii zlu»- je deloval z občudovanja vredno naglico. Šolski odsek je predlagal, da so s!)remcni dež. S. zakon tako, da dežela [lošlje v dež. š. svet 4 svoje zastopnike, kar jo zbor oilobril. Poslanec TiavrenčičinGangl sta priporočala i>reosnovo sedanjih šolskih postav v tem zmislu tia se gleda tudi na razloček mej kmečkimi in mestnimi šo ami ter naj šola vpliva na
srce, voljo in razum. — Kesoliicija zahteva tudi sjiromen realčno postavo, ki no odgovarja našim raznierajn. — Vsa zlioniîca .so je izrekla za potrebno ustanovo slovenskega vseučilišča v Ljubljani, Urajalo se je pristi'ansko postopanje gruškega in <binaj-skega rektorja zo[)er slovenske vsoučili-ščnike. — Sprejme so sprememba cestnoira zakona, da se pomnoži Število kmečkih zastopnikov v cestnih odborih in odpravi viriliste, želeti je tudi enotno cestno doklailo. - Sklene se, da se izdela zakon v varstvo planin, o jtašnikih, o njih servitutih, - Oiloljnl se je lovski zakon v tern zmisin, da bo občina gospodar lova in da znjec več no bo užival dosedanjo prostosti. — Občinski red in obč. volilni rod naj se prenaredita tako, da se posploši volilni roti in volijo tudi oni, ki plačujejo indirektno davke. — Sklene se ustanovitev deželne Imnke in deželno zavarovalttico proti o^^nju, za človeško življenje in za govejo živino ter konje. — Sprejet je načrt postave o tieželnem posojilu 10 milijonov za vodovode, uravnavo rek . [»otokov, hudournikov, osuševanje močvirij, namakanje travnikov in sploh zboljšanje kmetijstva. Za vodovode na Dolenjskem je namenjeno n. pr. za Stari^ trg pri Ornomiju 2.^4,000 K, Snhor-Ldkvica, Radovica-Metlika-Oiirila-S_voržaki za Iškovas in okolico 126 000 K, za Radeče 22,760 K, Št, i^andiort 31.000. Za Suho Krajino itd. Za uravnavo Save med Jirežicanii in Jesenicand se proračuna 1,HOO,000 K, Grosuplje 160,00lt K. Nujna je uravnava Temenico in Krke, Za jireložitve cest Litija-Šmartno, 'Čatiiž-Sv. Kriz, Čatež-Lipa, Drašhjo-Vido.šiče, Veselica pri Metliki, Čez-Vejar na Drašički cesti. Črnomelj-Vinica, Kot-Kum|imatolj, Semič-Vrčice, liaiijaloka l'\ra-Osilnica; niost^ pri Vavtivasj in čez Dobličanko. Deloma novo ceste: .Iiigorje-tŠtre-kljevec rjrnomclj,^ Vinica-AiileSiče; Sttiuka-iiinje Zvirce; lirunek-Kadeče, liadeče-St. Jurij pod Kumom. — Pri proračunski razpravi za 1909 so odobri pobiranje dosedanjih doklad. Tu .so se razpletli znameniti govori, ki so so ozirali na septembersko dogodke v Ljubljani, ko je tekla slovtnska kri. V zagovoru dež. pred.se<tnika je bilo najbolj znamenito to, da je naznanil, da jo župan Hriljar .sam zahteval vojaško asistenco. Torej bi bil mej krivci tudi Hribar. Kako se bo ta stvar pojasnila, še ni končano.
Dno HJ. jan. jo v mestnem zboru ljnl)ljanskem odgovarjal župan Hribar z ozirom na j^ovor dež. jiredsednika v dež. zborn. Odklanja krivico od sebe, kakor da bi bil on zahteval vojaštvo. Vender |>a iz vsega dolzega odgovora ni jasno, kako je s stvarjo. Nasprotje mod .Schwarzovimi in Hribarjevimi trditvand .še olistoji.
V 8. seji 16. januarja je bila sprejeta preosnova tieželnih uradov, da bo moglo biti poslovanje j»ri razširjenem delokrogu tudi uspešni.še. Uravnalo so se plače uradnikom in deželnim uslužbencem, mej temi tudi na Grmski šolii hišnik na leto i)00 K, upravnik 1200 K, sadjar 1000 K, vrtnar 1000 K, vinščak 840 K. — Sklene se ustanoviti zavo<l za pospeševanje obrta na Kranjskem. — Več občinam se dovoli pobiranje višjih doklad. Mej drugimi: V mestni občini Novo mesto se za leto t!K)i». do vštevšega leta 1918. dovoljuje imhiranje naklade na iia-jem.ščino od stanovališč na ta način, da se ta naklada ne pobira od letnih najeraščin pod 48 K in od najemščin za stanovališt^a c, in kr. oziroma c, kr, vojaških oblastev in c. in kr. oziroma C, kr. častnikov, dočim je od vseh drusiih najemščin za statiova-lišča jdačevati na leto po 5 h od vsako najemninske krone.
Podpora ok rožno-z d ra v st ve n e m u odboru novomeške mu. O prošnji tega odbora je podal deželni odl)or oltširno poročilo in stavil svojo nasvete. O tej [irošnji je poročal jioslanec Povso in predlagal v imenu upravnega od.sokii, da se prošnji ugodi in sicer 1. da se zastopu povrnejo one obresti, katere je zastop plačal hranilnici za najeto posojilo 5,5.000 kron, katero je deželni zbor v letu 190.5 obljnbil zilravstvonenni zastopu za zgradbo ženske bolnice v Novem mescu. V[)Oštovajo veliko i)0-žrtvovalnost in pravo človekoljubno delo toga zastopa, ki je prebivalstvu na Dolenjskem s to žensko bolnico storil neizmerno dobroto, jo pač opravičeno, da dežela tudi te obresti povrne zastopu. Istotako je deželni zbor sklenil, naročiti deželnemu odboru, da izpoaluje tej bolnišnici pravico javnosti, po kateri bo upraviteljstvu to bolnišnice dana možnost, iztirjavati oskrboval-nino za bolnike. Dokler pa te pravico no dobi, bo deželni zaklad plačeval oskrbovalnino za one bolnike, ki se bodo v tej bolnišnici zdravili, če so domovno pristojni na Kranjsko in če bo po županstvih in okrajnih glavarstvih liognano, da sami no zmorejo oskrbovalnino plačati, ampak so tako ubožni, ila mora za nje plačati iležela. Deželni zbor je vsem tem [iredlogom pritrtiil iu tako omogočil uspešen razvoj te bolnico, ki bo v pravo pomoč naši Dolenjski.
DOLKNJSKE NOVICE,

Za costtí in m cli o I'aci je. roslaiiec Diilur je jiniioroial »lasti preložitev nekaterih eeat v krŇkcm in iiovoniCMkeiii okraju, zjrradlio (iveh inoatov ccz Krko, preskrbo z vodo pod Gorjanci in poitioi- vinoj^radnikoni. Kmctrki ponlanci S. Ij. S, so jirci^lediili 0(1 dožclnť^fa stavbene^'a iirafin eostavtjeiii seznamek projektiranih Zříiadl) in izražali svoje želje, ki jim bo deželni odbor po vrsti, kakor je doloi'ena in kakor bodo sredstva dovoljevala, uiçrodil.
Sedanje zaHedaiijc dcželnofia zbora je zaključila zfíodovin-ska raz])rava o predlofrii dr. Kreka ^Ic^« ii" aneksijo Bosiie-Ilerci'Kovine. On in dr. Šuštcrši6 ata v izboi^nih jïovorih pojasnila jtifíoslovansko v)»raSai)jc z ozironi na našo deželo in na Avstrijo. Baron JSeliwexel je v svojem govoru poirdjl, <ia se jc uprav po njeM"ovoni sodelovanju na berolinskein konjjresn Bosna in Herce-frovinii ])ridobila Avstriji. On ni za trializem v zmisbi sloveni^kih po.sliincev. Njegova resolucija, naj Ojrrtika vrne Kranjski Zuniberk in >iarindol, se odkažc ustavnemu odseku, da Hvoj čas o tem porof'a. 'i'ako se je v if dneh izvršilo ogromno delo, ki bo (iotovo v korist iiaše dežele. Vse tri stranke so tekmovale mej seboj, a pravo življeajci v zbornico je )irirn'sla S. Jj- S.
Državni zbor se je sošeJ dne IJO. januarja. Začelo so bo zopet itiešelarerije za iireosnovo ministerstva.
V /iicrelm so je začela 18. jan. sodna obravnava itroti Srbom nuii veleizdajo. Obtožnica jiredla^a za vseh 53 po tj 5!t. kazeii.'ikeffa zakonika smrt, Duiži se jih, da so v zvezi z (lru.štvom „Miivanski jug" v Belenifrradu, jm Hrvatskem, Klavon-sketii, v Hosni-Kerceçovini razširjali veiesrlisko idejo, da hi ee te denele odtrgale od Avstro-Ofrrske 1er S])oji)e s Srbijo v veliko kraljestvo. Duševni vodja njib organizacije je baje prestolona-sleilnik srliski Jurij, Obravnava bo »piavila marsikaj na dan.
Cciii so v nedeljo v Pragi obhajali 5(jaletiiico Kiitnohor-skega odloka, s kalerim je kralj Vaclav na nHjstarejši univerzi avstrijski v Pragi zagotovil Cehom ]»rcmoč, da so imeli tri glasove, a dnig(i narodnosti le en glas pri vseiiiilišcnib odločevanjih. .Neitici so tedaj Prago zapustili in osnovali v J^ipskem novo nniverzo.
Na 1'orl.HgaIskeiii zopet vre; republikanci .snujejo ]»rekucijo. Kralja varujejo vojaške straže,
Jiigoslovani. V S]>iitu so jo vršil sestanek žiipanov in poslancev dalmatinske „Hrvatsko stranke". Shod je protestiral proti luškemu vseučilišču v Tmu, zahteval je slovensko vseučilišče v Ljubljani ter jiojmlno jtriznanje natikov in i>!i»itov v Zagrebu za tostransko državno polovico, Zahteval je priklojiitcv Bosne in Hercegoviiic Hrvatski in Dalmaciji. , Sku iščina stranko prava v Dalmaciji, ki se je vršila 10, t. m. v Šiben ku jo sprejela predlog, ki zahteva, da se vsi slovanski poslanci JJalmacije, Hrviiške, 81avonijo , Istre, Hořice, Kranjske in južne Koroške s zastopniki Bo.^ntic in Hercegovino sestaiiojo na zborovanje, da šo pred konferenco velevlasti zahtevajo združenje teb zemclj v eno eeloto. To zborovanje naj so vrši v Zagrebu, čo J)i ga pa vlada zal)ranila, pa izven Avstrije, morda v svobodni Hvici.
Zabavi in pouku.
Potopisne črtice.
II.
, Dober dan Jurcc! „Bog ga daj!"	_
No, koliko časa so že nisva videla.-'
„Kaj si li poKuliil, (iu sva šla Mihaelovo nedeljo skujiaj iz
kajateijna od sv. ma,še?"	, .
Je že res. Kaj sem že rekel, da bi se bilo spodobilo iti v Knuhel na pro.ščenje, ko bi znali razriniti cerkev kakor Itibničanje, Hicer jc )ia v takih iďiložuostih premalo iirostora za vse. Zunaj cerkve biti pri sv. maši, je pa človek tako raKtresen, da menda Bog prav malo vo za ti.sto Triolitev.
„Tisto si pravil morda komu drugemu, midva sva imela pa drugačne pogovore in sicer, pravil si mi, kako si se vozil v
Worishofen."
Imaš prav. Se že spominjam.
„No in, če si me že toJiko časa mučil s svojo jiovestjo, povej "mi še naiirej, da bom izvedel, čo si se bil vendar pripeljal v W'/irishofen, ali so se bila morda jiolomila kolesa železniškega
voza, predno si dospel (Jo tja."
Glej ga no Jun-eta, kako si iSuden, Saj sem bi) ze oni-krat i»ovcdal, da sem se zdravil v Worishofenu. Zdaj pa pomisli,
fe nisem imel prav, (ia ti pride vsaka beseda samo do ušes? Saj si so izdal, da te še po u.šcsih ní dolgo trgalo, kar sem ti povedal.
„Pepe, ti pretiravaš. A ker so no maram pričkati s teboj, mi raj.ši nadace opisuj svoje potovanje 1"
Toraj, poslušaj: Proti poldevetih zvečer smo se pripeljali v Monakovo, kjer sem naj|)rcj občudoval velikanski kolodvor, nad katerem je tam, kjer se vstavljajo viaki čezinčez steklena streba. Sto]»ivši iz vlaka smo .šli vsi, kar nas je izstopilo skoz ozka vrata, jiri katerih je vratar 8i»rejeiiial vozne liste, da se je jirepričal, če ga ima vsak.
Tako sem srečno dospel v glavno mesto liavursko in ker je solnce sijalo že onkraj zemtje, mi je bila prva skrb za j.re-nočišče, v katerem sem bil jtrav zadovoljen ter se s sladkim sjiaiijem pokrepčal.
Ko se zjutraj prebudim je solnce sijalo zopet tokraj zemlje in istega žarki so mi kazali pot v baziliko sv. lioiiilacija k sv. masi. Omenjena bazilika je tako velika, da še nikoli prej nisem videl lako velike ccrkve. Natančno seveda nisem ogledaval tiste veličastne hiše božje, ker sem bil le za časa sv. mase v njej. To ti jia lahko jioveni, da ni nič obokana, marveč je tako narejena, da ji .služi želenni strešni stol ob enem tudi za olepšavo.
Po sv, maši sem hitol iia kolodvor, kjer sejn se preskrbel z voznim lisUmi do Worishofna. Kmalu je odrini! naš vlak, iz katerega smo se še přesedli na postaji Bacbloe in v Tiirkbeimu, odkoder nas je j:ri]»e|jala električna železnica malo predpoldtiem v Wiirishofen. Tam so Že vedeli, da pridem. Zdraviščni bišnik me je čakal na postaji in vprašal, če sem jaz tisti Pejie, iioteni ]m me je spremil v zdravišče. Zdravišče, ki ,se imenuje ,.So-bastianeum" je sedaj lastnina reda usmiljenb bratov, ki so me prijazno sprejeli in postregli z izvrstnim bavarskim pivom rekoč: Danes ga so pijte, jutri bomo pa vsem alkoboličnim pijačam dali slovo!
„Pa še jesti naj hi to bili odvadili, kakor iiibničan konja."
0,	,saj bi mo bili tudi, ko bi biii tako jfrebri-sani, kakor H.il)ničai^e.
„Ves kaj, malo črnino se mi pa le vendar zdi, da bi te bili na tujem t^ko imc-iiltno sprejeli, kot takega navailnega Pepeta,"
1,	kaj se ti bo zdelo čudno, .'<aj se dau/lanes človek [ta nnanjem skoraj nič ne lori od g((sposkega. O« se malo lepše obriješ in jiraicničuo oblečeš, j»a ti bo kmalu prisodil ve(; pameti, kakor kakemu plemiču, ki hodi okrog, kot hi ga tt^žko jiamet dohajala. Sicer pa to no spudil med najin pogovor, Alidva morava prid zdaj nato, kar sí ipie vprašal že v začetku najinib pogovorov; namreč, česar sem iskal v \Vilri.shofnij.
„Da, to bi jaz rad izvede) hojj natanko, ti me )ia vodiš okrog sveta, kot hi slepo miši lovila."
E, to mi pa menda vendar ne boš vzel za zlo; saj vidiš, da je dolga )0t, jm bi se ti čudno zdelo, če se človek med potjo seiriterja ma o sjiodtakne v kako reč. Saj zdaj ko sva lam, kjer se zdravje jirodaja, ti lahko tutii povem, kako se ziiravjo kupuje.	iDfljf ]iri'ie.)
♦ 4 f *
Dopisi.
Iz Šiiiiliela. Shod „Kmečko zveze" v Smihelu, V nedeljo 17. jau. se je zopet pokazalo, kako potrebna da je bila v Šmibelu nova dvorana. Za tjiko množico Ijudij bi ne mogli dobiti nikjer v bližini dovolj velikega prostora. Na tem sbodu, ki seje .sešel popolnoma brez vsake agitacije, je bilo zliranib gotovo do 4(10 mož. Predsednik „Kmečke zvezo" g. Appe otvori shod in pozdravlja vse navzoče. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. župan Zurc, ki je zborovanje, dasiravno zelo burno ves čas prav inojstOTSko vodil. Prvi govornik g. grmski učitelj Jjapajne je govori) o starostnem zavarovanju. Ker jirinasajo „Novice" doslovno, no bomo govorili na terii mestu o podrobnostih govora. Jz vsega govora, kakor tudi ví debate, se je spoznalo, da je govoruik prav temeljito preučil to vprašanje. Navajal je vse dobrine zakona in izjiodhijal navidezne slabosti in ugovore. „Kmečka zveza" mu izreka prav iskreno zahvalo za njegov temeljiti govor. Ako hi gg. učitelji tako zahajali in so žrtvovali za ljudstvo, kakor gusp. Lapajne, hi bi) učiteljski stan kmalu zopet med ljudstvom pri-Ijub^oni stan, kakor nekdaj. Toda po navadi no vidimo pri naših zborovanjih in prireditvah učitoljstva novomeške okolice, K shodom „Kmečke zvezo" je vabljen vsak kmet in prijatelj kmeta. Ako ste res prijatelji kmeta, pokažite to tudi v dejanju. Pri debati o starostnem zavarovai^^u, ktere so se kmetje prav pridno tuie-
leževali, se jo pokazalo, da jih je večina, zlasti premožnejših, proti. 1'ripoznal se jo pomen starostnega zavarovanja za manjšo kmete, ki morejo toliko plačevati letno kot se zahteva, no pa za ono, ki znajo sami varčevati ali pa ki ni(5 nimajo, ki l)i .še rent ne iiiojiii plačevati. Posebno se je iiri debati ožifiosalo ravnanje tržaške ilolav^ko zavarovalnico, kar ravno kaže, koliko potroljnojša bi l)ila državna. l*o wlnoma se je tudi izpodbiio leto fi:"), kot previsoko, ("o dobi de avec pravico do penzijotm s 56. letom, mora to tudi kmet dobiti. l'etinSestdosoto leto dočakajo le redki. Shod je sklenil, da poS^je dne lïl. t. m. v Ljubljano na kmeùki stanovski shod dva zastopnika, ki pojasnita mnenje na.še okolice v tem vprašanju. Ko: zastopnika sta se izvolila g. Appe in ^^ ivošir.
Drn^i g-ovoniik fr. ka|»elan Tome je jfovoril o iovskerii zakonu. Zadnjih petdeset let je stal avstrijski zakonodavec vedno na strani onih, ki hočejo pospeševati lov kot šport. Xaš kmet je zakonito primoran, da mora pokončevati razen mrčes in plevel, ki bi škodoval zem^i in jo oviia! na rednem i)riimšanju sadov. Nasjirotno 80 mu pa dovoljuje, oziroma jo še ]>risiijen gojiti in varovati divjačino, Govornik se jo omejil na zajca in srno. Pokazal je, koliko škode naijravi zajec kmetu in kako bi mogel kmet zabraniti to škotiovanjo. Znano je, da razširja divjačina razne nalezljive bolezni med j^'ovejo živino. Srne posebno razširjajo tako imenovano ^.parktjico", ki je silno nalezljiva. Če ima j^ovedo to bolezen, je kmet no smo prodati, politična oblast zapre takoj moje onenm okraju, če ima ])a srna to l)o]ezen in je razširja «kroff, smo pa prosto okroyr letati, srne kužiti kmetu govedo, in kmet mora mirno trpeti in irle iati. Gorje mu, če bi se je dotaknil. (Prih. dalje.) • (z St. .ioi'iicja. Nisem i)il namenjen, takoj pisati v „Dol. Novice"', misleč, da tudi iz ijmgih krajev, svoje novice poi)išojo. Ker sem pa v Slovencu" bral tužno vest. da je moj milo Ijub-tjoni tovari.š řj. Josip Lovičnik, nadučitelj v pokoju in posestnik v Železnikih na Gorenjskem umrl 8. jan. v 8.3. letu, ne morem se zdržati, da nekaj podatkov o njem v lila^n spomin ne zapišem.
Seznanit sem so jaz z njim o priliki sv. birme 1. ISO) v Kranjski gori. — Bil som jaz, po dobri ali slabi volji višjih, za eno leto prestavljen v Radeče zraven Kranjskegore, da se bom tam pripravil za zadnji izpit. In res, bil sem tako srečen, da 8cm tudi strogo skušnjo i)rostal, in bil tjikoj na novo šolo v Predosije jiri Kranju prestavljen.
Leta 18(>1 ol) birmi v Kranjski gori je tedanji knezoškof Vidmar .Femej mene in g. učitetja .J. .Škrbinea Kranjskogorskega in g. poštarja ilihaola Razingor sprejel v avdijenci in nas spodbujal za naš važni učiteljski stan. Ko ])ridem od poklona, dobim g. .Josipa Lovičnik-a, ki je bil takrat obiskal svojega brata, teiiaj e. kr, sodnika v Kranjskigori. Od tistega časa sva bila vedno prijatelja in si tudi dopisovala. Leta 18fi9 je bil na Dunaju izobraževalni učiteljski točaj, trajajoč 50 dni. Stanovali smo vkup štii-je: Jaz; g, J. Škrbine, sedaj v Višnji gori nadučitolj; ta mesec umrli nadučite\j .Tosip Thuma iz Radovljice in sedaj umrli Josip Ijevičnik, Na jiovratku iz Dunaja sva šla z -f Levičnikom na Božjo ]>ot v .Marijino Goljo iia .Štajerskem. Levičnik je i>opisal o našem poučevanju dunajskem v „Učiteljskem Tovarišu", pa tudi „Novicah" in „Zgodnji Danici" več reči in tudi najino potovanje čez Mai'ijino Celje proti domovini. Bila sva tudi dvakrat skupaj v jedni sobi pri duhovnih vajah v Ljubljani.
Iz Rima mi je poslal lepo podobico, z napisom: „Svojemu blagemu prijatlu Janezu Sajé-tu kot vezilni darek in spominek iz Kima 1881. Jos. Lovičnik," Tudi iz Lurda mi je pošifjal prav lepe razglednice. V letu 1907 me je pa osebno obiskal, ko se je mudil na Tojilinah. Pe^al sem ga glodat samostan oo. kartu-zijanov v Pleterjah. Bil je ves navdušen, ko sva veliko ogledala, in se po lepi navadi pokrepčaJa v samostanu. Obljubil mi je, da bo še enkrat prišel, in vso še ho^ natanko ogledal. Pi.sal mi je pozneje in prosil, naj mn odgovorim na dopis o Plcterjab.
Ko sem mu bil odgovoril, mi orIpiSe sledeče: „Predragi moji No I lopo nalogo sem Ti bil nalo/.il, in Ti si jo tudi častno rešil z obširnim dopisom z dne 23. t. m. (oktobra 1907). Hvala lei»a za ves Tvoj obilni trud, bom že marsikaj porabil za moj dnevnik. Da jo cerkev sv. Jedcrti v Vaši fari, t. j. Sv. Gora na Gorijancih, razpadla, pomilujem! Ako bi bila Se stala, hotel bi bil dati brati v njej sv. maše, ker Valvazor piše, da so se v njej dosegla čudovita usliSaiqa. Čuditi se je: Ali so nekdaj v naši deželi toliko cerkva pozidali, da so jih pozneje izustili zopet razpasti? Tak madež ima tudi naša Gorenjska stran s svojo Smar-jetuo goro pri Kratyu. Namigaval sem žo enkrat v „Danici" naj premožni stanovnik! iz Kranja in okolice to cerkev zopet na novo sezidajo. Dosegel pa nisem nič."
Pisal mi jo Se več reči, ki jih pa ne navedem, tudi ne o samoatanii v Pleterjah. da ne bodo bravci „Dol. Novic" morda nejevoljni. Kako pobožen, dober, vesten učitelj je bil, bi lahko prav veliko popi.sal, pa ker se nadejam, da bo čilojSa moč popisala uzornoga naducitelja .losipa Levicnika, le k sklepu še povem fia mi je bil v )iisnio )>riložil večkrat lepe podobice, in pri rokah imam sedaj še jedno: Podoba [»resvete Device Marijo v Kranj,ski Jjorcti (Suši), v Zaliloški fari na Gorenjskem. Za slovo, blagi Josip, v miru počivaj, dokler se vidimo nad zvezdami ! Blagemu možu trajen spomin!	Nadu itelj dan. Saje,
Iz Št. Jiiiiža MU Drtleiijskeni januarja. Dasiravno smo si jedva pred nekoliko dnevi voščili .srečno in veselo novo leto, vendar moram danes poročati žalostno, da, naravnost srce pre-trosnjočo novico. Naša vas ima !>olog župnišča in šolo le tri posestnike, vendar smo imeli v 4 dneh kar štiri mrliče. No jedn» 80 letna žena si je že sama želela smrti in tej [»ač v.sakdo privošči Ziižetjeni niir. .Mnogo žalostnější jo drug slučaj. Franc Podlogar, krojač, star komaj 40 let, varčen in priden ter sploh IJO.štcn fantje že dalj občutil neko nenavadno slabost, in jjo nasvetu svojih prijateljev je sel k zdravniku v Ijjubljano. Toda prodno jo prišel do zdravnika, zadela ga jo kap in ni ga več med nami. Tretji in četrti ter najžalosttiejši slučaj je pa ta-le: Umrli sta tekom 24 ur občeznanernu in priljubljenemu posestniku iti trgovcu Ivanu licjiovžu njegovi najmlajši hčerki 15 letna Micika in 17 letna Pepca. Pretrgala jima je nit mladoga, imdepolnega življenja kruta otroška morilka SkHatinka. Še dopoludne [ired sv. Trenu kralji sta [)rej)cvali z ljubkimi glasi veselo božične, po-pohulne že zboli ndajša in naslednji dan umre. Jeilva je ta za-tisuila oči, žo se vleže tudi Pepca in jjotioči se ]>re.soIl tudi ona k svoji ljubljeni sestrici. Nesrečni družini bodi v tolažbo sočustvovanje cele ťare in prejtričanje, da sta sedaj rečeni ljubljenki vseh zemeljskih tožav. Priznati pa moramo tej družini tudi umestno ]»revifJnost. Da so no razširi ta strašna l)o]ezen po fari, odnesli so obe ljubljenki takoj v mrtvašnico in tudi otrok ni.so priijustiii k pogrebu. Gotovo jo bilo treba tu silnega zatajevanja, a jiremagali so so z ozirom na svoje soobčane. Ker se do danes ni pripetil noben slučaj to bolezni, upamo, da imm Uog s to hudo šibo prizanese.
/ ItnČk«. Dne 18, t, m. imeli smo volitev občinskega starešinstva, bil jo že čas, po jireteku štirih let žu|>anovanju Pungerčiča, Napredoval je v tem času ^toliko, da ga sedaj v ol)činskem odhoni več nikjer videti ni! Županom izvoljen je mo-daj: g. Kran Veis, posestnik, Doleiye Radove. Svetovalcem pa: Fran Selak, po.'^estnik iz liučke; Janez Kirar, posestnik iz Za-boršta; Alojz Mariišić, posestnik in gostilničar z Dojenje Rudoljc; Martin Golob, jiosestnik z Dolenje Radove; Franc Žnideršič, posestnik z Močvirja; .Josip Kotar, posestnik in trgovec z Goretye Radove. Vsi vrli somišljcuiki Slovenske ljudske stranke. Prihodnjič zopet kaj! Do tedaj pa zilravi! (Le kmalo se oglasite! Urodn.)
Iz Krškcgii. Drage nam „Dol. Novice". Nam Krčanom ste bile (iozdaj malo znane. Večina niti^vedela ni, da bivate. Hvala Bogu, letos vas žo bolj poznamo. .Število naročnikov .se jo nekoliko pomnožilo. Bog daj, da bi se jih še več oglasilo. To ,.l>oI. Novice" tudi zaslužijo, no toliko zaradi dnevnih novic, kakor zaradi izvrstnih gospodarskih člankov. Ti nudijo vinogradniku, poljedelcu in živinorejcu obilo ijrekorlstnih naukov. — Sprejmite ^tudi od nas nekaj novic. Čujemo, da v Novommesiu lepo napreduje nova ženska bolnica. Tudi ]>ri nas bolnica nai^roduje v vsakem oziru. Lani so jo za polovico jiovečali, ker jo l)ila žo pretesna. Bolnikov je bilo v preteklem letti blizo 1000. Oii teh jih je umrio Bolnica je vedno jirenapolnjena. V holni.ški ka «di je bilo čez aOOO obhajancev. --- V začetku februvarja dob mo zopet vojake. Imeli bodo vajo z najnovejšimi brzoatrelnind topovi. (Hvala, razširjajte Dol. Novice in oglasile se večkrat. Urd.)
Belolsranjski glasnik.
Iz A(]l(?šie. Dne 26, m. m. smo imeli ljudski shod. Sklical ga je naš g, župnik. Udeležilo se ga je nad 80 gospodarjev. Govoril je naš vrli gospod župnik o našem šolstvu in domačin jurist I. Adiešíč o zadnjih dogodkih na dunajski in graški univerzi, o nastopanju nemških buršev nasproti slovenskim dijakom in o slovenski univerzi v Ljubljani, nje gospodarskem in kulturnem pomenu. Na shodu se je sprejela resolucija, ki zahteva takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v I/jubljani in rociprodtcto izpitov na zagrebški univerzi, daljo obsoja krivičen nastop nemških bnr-
šakov nasproti Slovcncem in protostini jiroti ustanovitvi laSlte utiivor^io v Trstu, l'odobtiî sbaili naj bi prirejali tudi i>0 línijíili fHruli in občinah in raziajral poirmn slovensko univerze v IJuh-^jaui, zlasti sediij v prijinivnerii ziinskiîm času. Vsaka občina naj cimprojc po.š\jc tiiko resolucijo „Narodni zvezi" na Dunaj. Duncs 80 pri zakonoiliiji in vlaili ilrujîaœ vpo.íteva jrlas ljudstva kot proj : to^a se uiora narod zavedati in zahtevati jiravic, ki mu gredo. Naši poslanci mori^jo tudi nekaj doseči lo na podlaf^i ljudske zabteve, Zalitevajte torej ]>ovsod «vojo pravice in (»ošiljajtc jio-iioliue resolucije iz pririîjenih shodov in občinskih odborov našim vrlim poslancem. - Ist.i dau so je osnoval pripravni odbor za oiiujeprusno društvo. To jo bilo žo liajjo časa potrebno in zaželeno, ker je nevarnost pri ua.šili, s slamo kritih poslo|ijib velika, zlasti je.'ieni, ko su.še ženske svojo predivo. Voiia je jtrecej oddaljena in nimamo nikake^fa orodja, tako, da jo v času nesrečo vso brez fflave in se ogenj vodno čez mero razširi. IVipravtjavni odlior pa naj vedno širi to misel med interesenti in naj račuua, odkod dobiti sredstev. Misel no smo zaspati, ker jo stvar skrajno potrebna.
Prošnjo zti slovensko univerzo s(;a poslali občini Adlešiče in Tribiice „Narodni zvezi" dr/., jio.slancev na Dunaj.
Iz rodzeiiilju. Kukor drufiod, dobili so i tu gospodarji krmo. Naš župan' je zi^lasil svojo naročnike pri liberalni Zvezi, županstvo za (Srildje in (Jradao pa pri ^rlavni naši ,.Gospodarski Zvezi". Najprej so jo doidli I^Klzenieijci posrefiovanjeiti svojo Zveze, a ti niso bili s krmo zadovoljni tor so godrnjali. Dobili so jo naročniki pri „Gos])odarski Zvezi" in U so jo hvalili, da je prav dobra. Zdaj pa so liberalci nehali grajati svojo krmo in jo hvaliti, tako da je zdaj krma |»ri obeb prav dobra. Xaj vas torej krma združi, ker vas dozdaj niso pametne besede. Haj fíelokranjec ne ifOtrobnje modernega liberalstva iii klerikalstva.
DomaČe novice.
/ti)Miik /ii|>ii,nćić iilonil v Krki. Župnik iz ismiliela pri Žužemberku ZupaiičiC-, jo dne líí. t. m. zvečer i)adel z vozom vred v Krko. Voznik in koiij sta se rešila,^ župnika Zupančiča so pa dne 20. mi'tvega potegnili iz vode. — Župnik Janez Zupančič je l>il rojen v Topliciih na Dolenjskem I. 1859 ter bil posvočon v inašnika 1. IBSti. Služlioval je potem kot kaidan v ("erkyab pri Krškem, nekaj časa v Sp. Idriji, bil žnpni npnivite^ in župnik v Tojili iiebri, župnik v Hanji Jjoki, od 1. 1901 pa jo bil /.upnik v Šmihelu pi'î Žužemberku, 'i'tikaj jo ž velikimi težavami zidal novo župno cerkev, ki ima biti dovršena tekom letošnjei,^a leta, napovedal je za jirve dni februarja sveti niisijoii za svojo župnijo - pa Hog ga je na nesrečni eosti, kt lio sedaj menda vendarle popravljena, i»oklii;a1 preje k sobi, prodno je' mogel uresničiti svojo namene, li, 1. P. 1
Nevariui zlioiiil je v Siihorji,na Notranjskem ondotni kurat J. iîojatiec iz znano rodbine v Šont Potru pri Novem mostu, l'nirlii je v Ljubljani 19. t. lu. v visoki starosti, Novo-meščanom šo dobro znana, občepriljubljena gospa Avrelija Torn i u C, po kratkem, miikopolneni trpljenju, previđena s sv. zakramenti, Pokojna je Idla zares blaga gospa, vljmina in prijazna do slehernega. Naj v Bogu počival
limrla jo sestra usmiljenega brata Gcrvazija Jožefa Božič in je Idla v četrtek 14. t. m, ob veliki udeležbi pogrebcev pokopana v lirusnicali. Pokojnica je biJa vseskozi blaga, dobra krščanska žena. Naj počiva v miru!
Odšel je od doma zadnjo nedeljo prod božičem, t. j. aO. decembra 1ÍÍ08 .Miha Pugel iz Dergajnih sel st. 10 proti Novem me.'ftu ter se do Valtevasi vrnil, A daljo ni bilo več sledu o njem, Harijauskii koniïrcsiti'ija Novomeška priredi na svočnico zaliavtii večerzlopim vsporedom, kakor petje, deklamacija, nova iříra, kakoršna še na sloveiiskoin odru ni bila u[»rizorjena i. t. d. Natančneji! jiovedala bodo vabila, ki se v kratkem razpošijejo, Wai'ijiiia (iružlm \ Siiiihelti jiHredi (ino jau. v nedeljo ]topoludne i»o litanijah ob 3. v riovi dvorani ]»re(lstavo, Vz-poreil: 1.) Volarič, .Slovenskim ttiladenkam, spev za ženski zbor 8 Hpremljevarijoin harmonija. 2.) Nežika z Bleda, narodna ij^ra v petih dejanjih, l^riredil Kr, K. 3.) Kukavica modra ali Hoj za <ioto, voseloiříra v štirih dejaiijib. Priredil J. Krajev. Vstopnina: sodeži I, vrste (iO v, JI. vrste 40 v, stojišča 30 v, stojišča za člane mar. družbe 20 v. Vstopnice so prodajajo pri mežnarju in na dan predstavo pri blagajni, Prepladla so hvaležno sjtrejemajo.
Za eesimce Kliziihete Imini«« jo prejel mil. g. prošt 5 K • od neimenovanega za altarni zvonček; 20 K od g. F. Možina.
Prihodnji teden jiojde mil, g. jirošt v Zairreb, kasneje pa v i^jub-Ijano, kiimor jo od svojih znancev in i>njateljev v zarlevi bolnice povabljen, V spomladi hg bo podal v isti zadevi na daljše popotovanje. Veliko vnanjih podpor mu je že obljubljenih iti zagotovljenih. Ravnokar je dobil mil. g, prošt majhen, nov, lep kri-žev pot za kapelo, ki lio to dni jiosravljeti. Í)ane8 21. t, tti. je bil god č. s. !>rednice. Bolnice so ta dan šle k sv. obhajilu med sv. mašo. Ta liaii se je raldl jirvikrat novi krasni kelih in ravno-tako tudi v istetii romansketti slogu izdelani ciborij, * V lioliiišiiiro iisiniljenili Uratov v Kaiiiliji je bilo meseca decembra sprejetih 127 bolnikov, otl katerih je ozdravelo «."i, zboljšanih 29, i) pa neozdravljenih zaj>ustilo l>olnišnico. L'mrlo jih je ii.
IteUiii oliřiii zbor novoineškcirii „Sokola- se vrši diie 30, januarja 1909 ob 8. tiri zvečer v hotelu .lacaz s vzporetiom, kakor ga določajo društvena pravila, liazun toga je na diKJVnetti redu skleiianje o sjirememhi i)ravil,
riril-.lletodova ilnižha; a) Nabiralnik pri Ijud. Ferlič-n dal K 21-40, pri Gačniku K lu in 1 srebrno st-aro dvajsetico, pri .iakše-tu Iv 4, skupaj K	bj Darovi; Rodbina ,lttl. Ko-
vačič v Ijjtibljani K 10 namesto venca na krsto ntitrii teti Ivani Klun; g. Mor. Goldberger z Dunaja v hotelu Koklič K f) (dobiček od preferanse); visokošolec g. Vlad. Krankovič K 1. c) Na koncertu salonskega orkestra Novome.škega pri Windišerju dne 17. januarja se jo nabralo ].o ziislugi g. iialzerja, ravnatelja .Delniško pivovarne" K 2.5 54.
.laven IJniiski shod v Novem mestu se je vršil dne 17. jan. v mestni dvorani ter bil dobro obiskan, zastopani ao bili vsi sloji, [Predsedoval je Župan (tgoroutz ter pojasnil iiaitien današnjega shoda, Deželiv; poslatiec dr. Uražen opisuje krivice in ])reziraiija, ki so Sloveticem gode glede šolstva, politične, justičně, finančno uprave. Utnenja, da so Slovenci že imeli svojo visoko solo za francoske dobe, leta lH4ti. v [jjubljani juridične in ki-rurgično študije, i'ozneje v Gradcti na univerzi slovenska predavanja; a vse zjiubiii. V zadnjem ca.su se na Dunaju in (îradcu preganjajo slovenski dijaki. Torej ne ostane drtizejfa, neiro dati jim slovensko unjrerzo, kjer bi itiîrno Študirali, — Dr, Hegula istotako ostro kritikuje vladtii sistem, ki za|KJsLavlja Slovence imvsod; občinstvo je burno ])ritrjevaIo, le vladnemu za.stopniku ni l)ilo všeč. Posebno zaniiFiivo je za nas Novomeščane in vso Dolenjsko naše gimnazijsko vprašanje, ki se vleče kot morska kača. .Sojrlasno so hile nato «jtrejeie resolucije, ki se jiošJjejo ministrstvu in „Narodni Zvezi" državnih iwslaiKxn'. — Slovenci zbrani na javnem ^)udskem shodu v Novem mestu dne 17. prosinca 1909. 1.) Najodločneje protestirajo proti terorističnemu početju nemškega nacijonalnega dijaštva na avstrijskih nem.ških vseučiliščih in proti jiristratiskemu postopanju akademičnih otilasti ter poživljajo vlado, naj skrbi zato, da so zakonito zajamčena cnako]»ravnost na vseučiliščih istinito izvaja, 2.) najodločneje zahtevajo od visoko c. kr. vlado, da predloži državnetnn zboru »redlogo za takojšnjo ustanovitev pravno fakulteto v Ljultljani. Nadalje zahtevajo kot provizorij popolnejša slovenskega vseučilisča v Ljubljani takojšnjo ustanovitev državnih štijiendij za slovenske docente in priznanje izidtov položenih na zatrrebškom vseučilišču, 3.) Protestirajo [troti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Kicer priznavajo Italijanom pravico do lastne fakultete, ne morejo pa dovoliti, ti a bi b i 1 sed ež f a k u 1 te to Trs t mesto na izključno slovenskem ozemlju. To bi bila neopravičena protekcija Italijanov, ki bi škodovala slovenskim narodnim interesom in poostrila narodtiostni boj na avstrijskem jajiu do skrajnosti. 4.) Z ogorčenjem iirotestirajo proti Slovence izzivajočetnu razglasu rektorja dunajskega vseučilišča dr. Kxner-Ja in zahtevajo od vlade, da dá zadoščenje za nečuveno /-alitev slovenskega naroda. 5.) Odobravajo odločno nastop „Narodne zveze" in poživljajo jugoslovansko poslance, da vstrajajo na tem stališču, dokler no pribore jiojiolne ztiiage u[iravičenim slovetiskim zahtevam. Izjavljajo se solidarne z univerzitetnimi težnjami Čehov in liusinov in žel»^, da bi slovanski poslanci podpirali naše vse-iičiliško težnjo. — Naiiatje je bilo sprejeto naslednje; 1.) najodločneje protestirajo proti imenovanju Albina Belarja za nemškega (lož. šol. nadzornika na Kranjskom in poživljajo c. kr. vlado, da to imenovanje takoj prekliče, 2.) protestirajo proti nameravanemu imenovanju nemškega )»rofesorja na slovansko stolico dunajskega vseučili-šca, 3.) poživljajo c. kr. vlado, da glede na nečuveno slabo Htaiqe prostorov v eraričnen poslojiju c. kr, državne frimnazijo v Novem mestu, nada^tie gledé na to, da je zadeva gradbe novega gimnazijskega poslopja v Novem mestu načeluo re.šena žc več kakor dve leti, tor da jo novome.ška občina z velikimi Btro.;kÍ
preskrbela ves po naučném niiiiîsterstvu že otiobrcn stavbeni prostor, nemudotiia koncÈno reíi zadevo izradbe novejša pmnazij-skejfa poslopja v Novem mestu ter v to svrho jiostavi v proraùun za leto 1903, potrebno vsoto, 4.) poživljajo vse slovenske državne in deželne, ter sploh vse jugoslovanske poslance, da te zahteve v državni zl)ornici zastopajo, če treba ttiiJi z najostrej-šiiii orožjem.
]*rL xa<]i)Ji>m shodu v iiiestiiriii lioitni je omenil dr. Segiila med dru^'im tudi, kako so malo vlada briga za Slovence, kar se tiče naših latinskih šol. Že dve leti je, kar je potrjen prostor za novo (gimnazijo ; mestna obnna ga je morala tudi že plai'ati, pa o stavbi ni duha ne sluha, l'ai; pa je vi.^l gospod v ministrstvu rekel g. tir. D ef r a ncesch t j ii, (ia je to tista gimnazija, ki se umetno goji in ohranjuje. řío])cr to grdo natolcevanje moramo očitno protestirati, Dobro nam je znano — poglejte letna jioroala! — da navadno na nobeni gimnaziji na Kranjskem primeroma no pade toliko dijakov, kakor v Novem mestu. Profesorji torej niso premehki, prej miroite. Kako pa hi se drugače umetno ohranjal nas zavod, res nc vemo. To bi ae prej iahko trdilo o koĚevskem gimnaziju, kamor se pošilja, liaje posebno po ])ri-zadevaiiju nekega inMtcIja, ki hoče biti radikalen Slovenec — zlasti iz Belokrajine veliko slovenskih dijakov. Brez .Slovencev hi Kočevarji nîkakoi- ne mogli dfiti toliko ndadine, da bi se njih gimnazija ohranila, Slovenci, no plujte vendar v lastno skledo! Ti pa slavni deželni šolski svet. ki strogo prepoveduješ gotovim dijakom hoditi v ljubljansko gimnazijo, ne bi 1Í z večo pravico prejtovedal hoditi Belokranjcem-Slovencem v nom.ški zavod? Saj hi s tem vendar skrbel le za pravo jtedagogiko, ako je starsi ne umejo.
Iz xcje iiovoitif>ške kmetijske podi'užiiice z dne 1tí, t, m, V tej seji je poročal nje načelnik g, vodja V, Kohrinan o podružničnem delovanj« v pretečneni četrtletju 1908. 1. zlasti o prireditvi in zaključku računov sadne in grozdne razstave na kmetijski šoli nu Grmu, Na predlog odbornikii mil, g, prošta dr, Elbert-a se jo na to soglasno izreklo priz,'ianje g, načelniku vodji V, Rohrman-u in g, vinarskemu nad/orniku Boh. Ska-lický-ju in za njiju požrtvovalen in vspeSeu trud, da seje mogla sadna in grozdna razstava na Grmu v vsakem oziru tako v občno korist in ziidovoljnost ugodno izvršiti, i.'ri tej priliki omenimo, da je tudi veleslavní deželni odbor izrekel svoje priznanje g. vodji Rohrmanu za vspešno udeležbo kmetijske šole na jubilejni sadni razstavi na Dunaju, za kar je šola prejela od c. kr. vrtnarskega društva, ki je priredilo to razstavo, častno diplomo in priznanje.
niožkii žepna ura se je našla 20, t, m, Izgubitelj jo dobi v žcndarmerijskein poslopju JI, nadstropje,
Grospodarske drobtine.
Kmetijski tečaj v Semiiin. Zaradi vseslovenskega kmetskega shoda v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dné 31. jan, t, 1. in katerega se bo udeležilo tudi veliko število Dolenjcev od raznih strani in tudi iz Belokrajine, se je kmetijski tečaj v Semiču preložil na Svečnico v torek dné 2. feltruarja in na sredo dne 3, februarja. Tečaj se ]>rične na Svečnico ob uri pojtoliiilne in konča v sredo -i. februarja ob 4, popoludne, 1'ozivljamo Be-lokranjce in še posebej gospodarje iz semiške občine, da se ga mnogoštevilno udeleže.
~ l'fxlpoi'ti vsIimI ))(>n)ait,jkiiitje ki'iiie. 0. kr. po^edelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo krmil .še 100.000 K podpore. Vsled tega je c. kr. deželna vlada ukrenila, da so razdelitev pospeši. Razdelitev se bo vsa izvršila po „Gos[)Odarski zvezi". Vsa podpora za seno zna.sa sedaj 600,000 kron, kar je zasluga intervencije poslancev S. L. 8.
— Nemikii deteljii iii umetna gii<i>,[i[a. N'emški detelji se pri nas rado gnoji s hlevskim gnojem, ki se raztrosi po vrh in jiusti ležati do spomladi. Tako gnojenje pa ni najboljše. S hlevskim gnojem pospešujemo veliko bolj rast trave kakor detelje, ker dajemo a hlevskim gnojem mnogo dušika, premalo pa fosliorovc kisline in kalija, ki sta detelji pred vaeni potrebna. Zato se veliko bolj prijioroča. ako gnojimo nemški detelji z umetnimi gnojili in sicer s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo. Tomasove žlindre se vzame na I ha 400 do 500 kg (na oralo 250 kg) in kalijeve soli 150 kg (na oralo 85 kg). Namesto Tomášovo žlindre ae prijtoroča za spomladno gnojenje superfesfat, od katerega rabimo za 1 ha 300 kg ali za oralo 175 kg.
—	Gospodarsko orodje. Sedaj je čas, da so pregleda vse gospodarsko orodje iu da so da i)0])ravili, kar je ]iopravo potrebno. Kolikokrat se ne jirimeri, da se da plug pojtravljati se le takrat, ko ga je treba v roke vzeti. Na ta tiačin se zapravi mnogo dragega časa in dela. In tako jo tudi z drugim orodjem, 1'ripravinio si toraj potrebno orodje za .sj>oniladansko obdelovanje že sedaj po zimi. Sedaj imata tudi kovač in kolar največ časa za taka dela,
—	Molža pred krnitjeiijeiii. Za molžo ni vsejedtio, kedaj so vrši. Najslabše je, če molzenio med krmljenjem, ker se krava moti in ne da tako rada ndeka kakor sicer. Pa tudi za mleko samo ni dobro, ako se med molžo poklaila, koi' se na ta način mleko rado napraši, Najliolje je, čo molzeino pred kiinljenjcui. Krava se iia to hitro privadi in se da najraje pondesti. dutratija in opoldanska molža naj so vrši zmeraj pred pokladanjeni, večerna pa potem, ko srno s pokladanjem gotovi.
—	l'nišičjerejskc /iitlnigi' iia Moleiijskem. Po krnjili, kjer ee jiečamo z rejo [demonih svinj, je nujna potreba, skrlioti za rejo dobrih nirjasccv, pa tudi za to, da jih ne manjka in da se redijo v iirijiravnih krajih. Važno bi bilo pa ludî to. da skrbimo za rejo rodovitidh in res dobrih svinj. V tem oziru l)i so dalo veliko več .^ítoriti, ako lii se naši gospodarji združevali v prašičorejske zadruge, tako kakor delajo po drugih na-predidh deželali, tako n. pr, po Nemškeiti in drugod, 'l>tke zailriige bi najlažje skrbele zu potrebne mrjasce pa tudi sploh za lioltavo dol)rih plemenih živali, V tem pogledu nas čaka .i;e mnogo hvaležnega dela, kateremu hočemo posvetili vso i)ozornost tudi od naše strani.
—	/adiužiio mlekarstvo na Ki-anjski>iii. T. kr, jiolje-delsko nnnistrstvo je izdalo za 1. 10ii7 i>oročtlo o tej [mnogi kmetijstva. Vseh mlekaren na Kranjskem je bilo fil z 7r>45 zadružniki, Mleka se je izpečalo ]ií,fí70,4ít3 litov. Če račurdmo liter samo po 10 li, so dobili dru,štveriiki na ieio za mleko čez 1,iii;7,4B kron. Gorenjska izkazuje «.(ii-iT.o;-!? litrov. Noiranjska 5,5;t7,lH7 litrov. Dolenjska ]»a: .')0f>.2Si't litrov. To je dokaz, da je naša Dolenjska v tem zadružništvu silno zaostala. Po zail-njeni Ijudstvenem štetju ima Dtdeiijska skoro polovico po^ja in živine na v,sem Kranjskem, Koliko dobička spravijo Gorenjci in Notranjei, nd Dolenjci pa razmetavanio še iste pridelke, ki nam jih nn<li narava. Ali !)i ne mogli rodoljubi svojo pozornost obrniti na zadružni.štvo iti z njim ljudstvu [»omagati do Ixdjših dohodkov y
Ameriški xxovičar.
Iz Kvclflthii >Iiii. 30 jioroča; Slovenska naselbina je tu narasla okrog 1000 rojakov, ki imajo tudi več j)od[)ornih društev. Med njimi jih je več pomrlo. Mat. Lovšin je za[)ustil sojirogo in družino. Gos[)a France\j je v čvrsti mladosti umrlo, objokuje jo soprog in mlada družinica. Istotako je [irominola gosjia Tomšič iz eno najstarejših slovenskih obitelji v Evelethu,
DiamoiHlvilli', Uv o. Dne dec. Ií)08 ho je jiri[ietila tu nesreča, V slovenskem salonu Uršule Sušter je šla zjutraj njena dekla Franči.ška Ziharlo peč kurit. Ker ni hotelo dobro goreti, je vzela gazolina in drva oblila. Kar se vname gazolin in hiiioma je bila dekla vsa v ognju, Nesrcčnica jo Itežala |io ulicah, upila; ijudje .so [irihiteli, strgali jej olileko ter jo [ire|)eljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla.
Kako se časi spreminjajo. „Krainische S|)arkaHae" v Ljubljani povsod rada prezira slovenščino, A glejte jo, doma „deutsch", v Ameriki „slovenska"; oznanja namreč v ondotuib slovenskih listih, da rada siirojemljo tudi slovenske denarne vlogo.
(tgeiij v avstrijskem poslaništvu. Washington, Sii», d«;. Včeraj je nastal v avstrijskem poslaništvu na ne|)oznan način ogenj, ki je vsliižbence poslaništva dokaj vznemiril. Požar so hitro [lOgasili, tako, da je naiiravil le za ino dolarjev škode, Avjitrijski poslanik dobi za to zavarovalnino.
Napredovanje naseljevanja. Jz Reke iif Trsta je po iiS dni trajajočem jiotovanju dos[)el v newyorško luko Ounardov parnik Siavonia. Na vsem potu je vlaiial vihar, tako, <ia se jo moral v ťaiermu in Neapolju ustaviti. S Slavonijo je [irišlo i/, .\vetnjc in Italije 1892 i)otnikov medkrovja.
Out Mill., Oui, Tu je nemila smrt [»obrala Ijovrenca Pe-trusa iz Hrvatske Vivodine blizu kranjske meje [iri Metliki. Na [)Otu so ga našli mrtvega. Bil je v društvu sv. Jožefa št. J. S. K, Jednoto v San Krancisku, ki mu je tudi oskrbelo lej^ pogreb na katoliško pokopališče.
V J(ili(>1ii jc uiiiťlft slrtvcnska SoJskit sestra M. Riiiina, rojtiiia Krnil [viKištik, stuni 25 lot. liiiu jc vzgojena v Anioriki. Učitcljeviila jev iticstih niiiwitro, Strcatoj', Johnstown in JoUot. 1'ovsoii jc bila (lol»ro(iošiu kot iiil»oi't]ii ndto^icti, ki jc fïovorila liolť;; slovoriSèino ,Hiiji:le.ški, nemški, <;c.^kí, |ioljski, sJovaski itd. Skoiiaje tem večja, l:er čč. šolskih sester vsepovsod )>niri<injkiijc po slovenskih iia-B' 'Iliinali v Ameriki,
.,N('src(-ii nikdar ne jtorivii'S pnivi pre;iovor in resnica Je t{(. Komaj sem poročal o iienaiini smrf,i mlade soprofi« rojaka Jvňiia tîoltcta, že mi je :iopet poročati o [lodobiii žalostni usodi Fiïi nja Mivcu. Dne 17.doc. [lodal sc jc f^ori imenovani Kilniv ill (Vil na fielo. Ivmahi po deveti uri doiioMiic pa sc ntrj^a plast preu. ojfa nad njim in zdrobi ievo nojio pod kolenom. Kljnb zdrav-ni.>ški pomoc,i pa jo oh četrti uri popoldan v bolnišnici utrirl, baje vsled [11'cvclikc zárube krvi. Slov, podi»onio liniStvo sv. lîarbare St. 'lii. spadajoče V Forest ("ity, Pa., katercfra ólan je pokojnik bil, priredilo mu jc velekrascn pogreb, kakršnih se je le se malo videlo na.sem mestu. K iioùitku spremili sta ji'i obe tukajšnji slov. poiip. drnštvi društvo sv. Barbare in društvo Sava — z društvenimi znaki, katoliški duhovnik, finska godba iz Clear Creeka iv s|iIoli vsi rojaki in rojakinje, kojim jo !)ilo le količkaj iijožno, ï-'okojnik je l»il doma iz fare Dobovoc pod Kumom na Dolenjskcu.', icjcr zapušča očeia in nekaj sester, iiil je [triden in varčen, tihega in mirnega značaja in znanj, da tli imel so-vraž'iikii v ťíoiej na,šoj naselbini. Jaz pa in vsi udje tukajšnjega društva sv. Itarbare kličemo Ti v slovo; Sladko spavaj, tovariš mili! Dasi M'i je tekla zibelka na Dolenjskem, bodi Ti lahka y,emlji<;a svobodne naše repiililikc!
(■IiM'i<lf,'(i I*a. — Ncsreèii. Dne 17. dec. 1908 se jo podaî Franc Šuštar,šič na delo. V rovu pa jc prišel med dve [irazni kari, ki sta ga lako poškodovali, da je čez |iar ur moral nmreti. Pokojni je bil člun drii.štva št. 40 J. S, K. J. že 4 leta. Doma jc bil iz Ddlenjskegft fara Šinihcl pri Novem mestu. V stari domovini zapušča zalnj.iče stariSe, dva brata in dve sestri, on brat pa jc Ameriki, V i;a(,oliški cerkvi v Irwinii je bil blagoslov^jen, (Iništvo ga jc z gorJbo in zastiivo »jiremilo k zadnjemu počitku.
Iz Silver (Iflt.v, I'liili poročajo, da se nahaja v ondotnih rudotopilnieah že 20 řžlovencev, ki imajo drav dohcr zaslužek in so prav .složni mej sal.io.
Ha&'zioterostl.
•	Nemška (vidka KraiK^k iz Zagrelin še vedno izziva slovenske trgoce. V zadnjem času ta rajbovska Jirnia nejtrenehoina nadleguje slovenske trgovcc po svojih potnikili, kateri imajo predv-sem nalogo, razširjati lažnivo vest, da je ta tvrdka slovanska, ker ima tovarno v Zagrebu. Njeni potniki poziv\iejo slovenske trgovce, da morajo naročati Franckovo cikorijo, ce hočejo vezati za dobre Slovence in če se resnično ravnajo po geslu „Svoji k svojim". Zgodilo se je že v več krajih iia Kranjskem in štajerskcjri, da so so drznili potniki tc nem.škc lirme na tako skrajno nesramen način žaliti narodnostni čut slovenskih trgovcev. 1'ri večini so seveda dobili zasluženo lekcijo, nekateri trgovci jia, ki so bili o razmerah slabo poiičeni so vendar verjeli lažnivim bcseiiarn ter zopet naročili nemško liVauckovo cikorijo. Firma Franck iz Zagrclja podpira nemški Schulverein in laško J.fjga tiazionalc, potem |>a si tipa tako impertinentno nastopati pri slovenskih trgovcih. Naši trgovci naj pokažejo vrata takim izzi-vačein ter iiojiolnottia opusi« prodnjo Franckové cikorije. Saj imamo domačo ,.l'rvo jugoslovansko tovarno kavnih surogatov" v Ljub^ani, ki izdeluje znano „Zvezdno" cikorijo in ki zasluž), da JO podpira vsak slovenski trgovcc. To naj bi si naši trgovci dobro zapomnili!
l'otrcM je bil v noči ll-i. jan. po južni Avstriji v črti od Keke iez Istro, Kras, Goriško, južno Tirolsko, in skozi vso severno Italijo. I'osebno .škode ni napravil nikoder. — Dne Iti. jan, so se v Mesini ponovili potresni sunki in j)odrli še nekaj zidov.
' Nemški d<iiteliii šolski iiadzoi iiik n» l'riiiiorHkein I Pri primorskih dež. šolskih svetih u.službcni dunajski profesor Nemec dr. Robert Kauer je imenovan za deželnega šolskega nadzornika na i'riniorskem!!
•	Niijveíju mor.ska «1 oboří u it. Ijadja „Planet", ki pre-iskiije Južno morje, je našla pri 154 vzhodne dolžine in 6 jtižnc ^"■ino dosedaj največjo morsko globočino, namreč Hfi4ô metrov.
•	Židje v lindimpešti. Pred 40 leti je bilo 4o.O(JO Zidov, jV'*^»«« jiii je že nad aOO.OOO, to je skoraj tretjina vsega prc-"'^'"Istva. Toda v mestnem občinskem svetu pa imajo veliko
večino, ]zmcd aoo vodenih občinskih svetnikov jc namreč 178 Židov in le ii'2 kristjanov, (J mestnem gospodarstvu odločujejo potemtakem le Židje. Sicer pa je oltoliin Madžarom skoraj i)ri-voščiti tako pokoro, ker Id sicer samozavestnega napuha pojiokali.
* Avsti-ijske na.vliřii(i šole. Za moniar.stvo pripravljajo pomorske šole v Trstu, na Malem Lušinu, v Dulirovniku in v Kotom. V.scL učencev skupaj je 2HS in sicer v Trstu IDíí, na Malem JjuSinii 53, v Dobrovnikii (>i) in v Kotom 7;-). Oldsk je zelo neznaten, to )ia zaradi [loučnega jezika, 'J'ako je na Malem Lušintj jjončni jezik italijanski, dasi tamkaj sami Hrovati stanujejo, V Trstu, v Dubrovniku in Kotoru tudi vrivajo italijanščino, ki je za Dalmatinskega in J'rimorskega jiomorsijaka celo nepotrebna. In tako se odriva Hrvatski element of) pomorskih šol, iŠkoda, da se tako ovira razvitek naše mornarice.
Smešnice.
(1'rav nič.) „Kaj pa vendar delaš, prijat^ij, da si tako grozno debclV" — „Prav nit-, ^jutu moji"
(Pogum.) A.: pZa Bof^a, kako pa vendar danes izgledaš ves pobit in obvezan! Kaj se li pa je zgodilo y" ~ B.: „Nič posebnega, prijatelj, ja» sem hotci včeraj enkrat svoji ženi povedati svojo nnsel —
(Kratke službe.) Gospa k dekli, ki jo je ravnokar s[jre-jela: „Amjiak zdaj takoj še ne moreš ostati tukaj, še ie ccz 14 dni i>ridi, če hočeš." — Dekla: „O ja, čisto jirav, ker lahko stopim tačas v drugo službo, ker jaz itak le samo 14 dni ostajam v eni službi."
(OdkrilosrřiKi.) Mali Tonček k sosedovemu Franccljnu; „Kaj so tvoj atej bolani, ker jih že tako dolgo nisem videl V" — „O ne! Odpotovali so." — „Tako, kedo pa vam potem zdaj zjutraj kavo kuhaV"
Sejmi na Dolenjskem.
januarja sejm v Kandiji pri Novem mestu; vsak četrtek je pa spioli tržni dan živil, deželnih pridelkov itd.
Listnica uredništva:
O.K. M, v Muli. Zaieïa glede Kaji;a je v dež, sboru že rešMia. Giede pBciv pa ima »ličina odločevati.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Vič. g. Fr. Z irk», kftpeliui, 16 kron. Viř. ]■>. Vidmar, kajielau, b Jrrou, „Ttirk" a krone, (i. Fraihíiů 2 kroni. Oonjia IÍ. Vojuka SOiruu.
Dr. IMarinka.
Tujci v Novem mestu.
Hotel Koklii: Winak A., Wanek U-, Rohrmaa V.. Reiniu F,, Preduvič J , Verdnik K., Murine J., Gerni J.,Suliatiiel F. h Ljubljane ; I'erele« C., 8)iijuuer W,, Rosenberii H, hiiffer h iz Uradim; Jnkelió ÍI. ir. Vinice; Kolbezen J,, Kol-beieti J), ie Črnomlja; Ciiiese^o II. íe Tr«ta; Friskiti 8t. is C(;lja; Hartin&iin B. ii Vel. Lašč; Fekonja Frane, Hirscbal F., 1'aclier O,, PereleaG, OesUsrreicber R,, Bauer K. it Diiirnja; Aiotrkh B, iz Karmeia; Hrovat J. ie Manbura; Bai-aer O, ii Luškega tr^a; Roječ Al. it Št, Vida v Fajdiifa A. it Temenice
Hotel Jacaz: Fiutar K, is Soilražice; Gliba A ix Koit^njevice; Krjarec V. iz Kranja.
Holči pri Poftl: Predane Juraj iz Ljnbljan«; MslenHek J. iz TrebitjeK«; Lular Ik. Ii Rudne; OrmovSuk J. iz Ponikeï ; Toinažid M. iz Vidma, Zupančič Fr, iz Trehnjeita.
jakie: Nosan J. iz Ribnice; I'intar R. íe Gradua; UatjaSič iz Ru-ealoic; Urditi M. ix Ilut.eniaž, Ferenič J. íe Kočevja; Žabkar d. h Rake ; litra* jer A, Braier M,, .loSček K, iz Ljnbljane, Peterliu F., Peterlin T. íe Brezovice.
MUHer: Sebere J. iz Trbovelj.
Tržne	cene v		Novem mestu.		
imenovanje	Kektl, po _K 1 h		imenovanje	Hek ti. po K 1 h	
âenica......	i 1»	G3	I^eča.......	13	
Rž.......	17	56	Bi^b.......	11	71
Kornza......	13	—	Ajda.......	11	71
Oves.......	8	78	Prosu ......	11	71
Ječmen......;	11	71	Sorsca ...... ]	18	
EroHipir (inernik) . .	1	40	Laii.......:		
Fiiol.......	l.<)	—	Jajira po 6 za 40 vinarjev.		
Grali.......	13	—			
Semenj v Handiji je preložen na Četrtek 28. t. m.
(18-2-2) Županstvo Šmihel-Stopiče. Zm-c, žu])an.
ZAHVALA.
7a »bile diikaze arútiega sotintja o priliki mrti ljubljene nam sestre, odrom« tete, gogpe
IVAXTE KLUN
C. kr. uradnika udove In hlSne poscstnice,
kakor tmli la mniij^obrujao epremstvr) ilrftge nam ranjce k zadnjemu poiitkn, iïrekamo tem potom posebno preË. duUovidmi, si. mestni in meščaimke garde godbi in xa-stopsmt si. gasilueica (ImŠtTa, prijateljem iu scancem, spiuli tsem Tsem najiiikTeuejSo Eabvali).
RUDOLFOVO, ao.jannarja 1908.
(22)
Žalujoči rodbini Juh-Kovačič.
Loterijske številke.
TRST. Ki, jaiiniirja Sifi 2tí (î.^
ňií 18
m v
ňg ria. prodaj!:
iJ z dvema sobama in malo njive okrog hiše. Natančneje se izve
U Regerči nosi št. 30. hM\ pri Nouem mestu.
MLocna dekhi
za (irvii in vodo iiositi, za vrtna opniviJa, vponibo kot potovka itfi. so rakoj ali tiidi pozneje sprejme v službo. Plaia Ifi kron, Oskrltuišlvo	iiineljiiik, [i. liudolfovo.
St. 1803.
lliiz^Has.
Pozor!
Kupuje pšenico, orehe in vse druge deželne pridelke po najvišji ceni vsaki dan
Ustanovljeno	Q^TE T IEj O
Í899	brivec in vlasuljar	1899
ÍKdeittje Vga vlasuljart^ka dela, knjmje zmetane In rexane ŽENSKE LASE pi> naj-Tišji ceni V zaloRÎ ima vse toalerne st-ari, jioHebno «vetiviio zuani original Bayruffl tekočina jiroti izpadmij« las in iiThut, primt izEÎiie tekom enomettciuft vpiirahe pnpolnoma po njegovem uavndihi. l'rav Amerikan-Patrol tudi iiTOioliiBeti za ra!<t pouladka 1»» imsebno pri otnioih	(11-24*6)
Neprecenljiv Nusiol, barvilo za lase in brnde, preknSa vse dusedanj i iznajdbe, iuJovit nnpeh Hedsjnosti, neškodljiv. zdravniSku preinksii.
Zraven tega priporoi* svjij Brivski Salon, nrejea a najnovejšimi ko ,/], firti, s bitro, ûisto, < obro postre^.bo ž^^leť: inuogiihrojnega obiatifl.
Rudolfovo, Glavni trg. (Naipmti ni(í«l;ne iiÍ8e.\
Franc Golič v Razborju/"
zadnja pošta Št. Peter pri Novem mestu, oskrbnik pri g. baronu Lizariniju, oženjen brez dtrok, star 'Vd let
iščo nln/bo na Hrvîiikcni ali v Slavť/iiiji.
Uti i« dobro iKiirjcn v gozdarskili in l^tvukili řívareli in vinof,^ratlatvii ter sUižbiije vedno pri ^^rii^činah. Sedanjo aliižbf» zapusti dne 1. tnarcia 1909.	lU-a-Si
na proaaj v
Kandiji št. 76.
katera stoji na lopi lo^ri nravcn	"
cestc, ki pelje itroti Hožjeiiiu ^roljii. IfiŠa olistoji iz treh lepih sot) ter kiiliinje in lualc kleti. Okoki hišo je le'.i vrt. Produ se radi nameravano [irc-selitve pod iij^odnimi iioji.iji. Vcit ho izvtï ]iri Ivan Auseiiik-ii v lianiliji pri líinU>lf(n,eiii. in-a-ii
prostoru z vrtom, je na prodaj ali pa se da tudt
Kje pove uredništvo ,,l)ol. Novic". (god-C-d)
Žrebanje k letošnjemu naboru v prvi« klicanih, t. j. 1. 1«H8 jforojctiih niladeničev vršila se bode pri C. kr. okrajnem ^rlavarstvti v Rtnlolfoveni v .sobi št. 12
dne 3. februarja t. 1.
ob 9. uri dopoldne.
To se daje vsetn v letu 1888 rojenim v kakej občini te^ft okrajnega j^luvarstva pristojnim mladeničem 2 dostavkom na znanje, da jim je j rosto se žrebanja osebno udeležiti ali pa v ta nattien^ ko<rn jtooblastiti.
Žreb, kateri bode izvlečeu, veljal bode skozi vso stavno dolžnost tedaj v višjih stavnih razredih.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
23'	dne 14. januarja IftOi).
Gostilna
se odda takoj v najem ali tudi na račun na prav lepem prostoru blizu Toplic na Dolenjskem.
Prednost imajo krojači ali pa čevljarji.
Natančneje pri upravniitvu „Dol. Novic". iUVi-ai
Otvoritev nove gostilne!
['odpisani slav. občinstvu vljtidno naiinanjaiii, da aem odprJ
dné 1. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti.
Gostilniški prostori so udobno «rojeni. Voznikom je na razpolai,^» obširni novozj^rajeni hlev t prostornim dvoriščem. Za izvrstuo pijačo in okusno jed po nizki ceni, tur dobro imstrežbo bodem vedno skrbel, da zadovoljim cenjene říoste, da si ohranim za vedno njih nriklonjfiiiost.	(4 c-i)
Ztt mnogobrojni obisk se najvijudueje prîporoùa
Alitou 8fï(llar, gostilničar in kotarski nidjHter.
IÍÍ04-07J Jakob Faucič v Rudolfovom. 25.000 cepljenih trt
najboljših vrst kakor veltliiica, silvanťa, španjola, kraijííviiie, laškciía rizlingu in žametaste ťmiiie je na prodaj pri vodstvu kmetijske šole na (iriiin pri Novem nie.stu. Oena po dof^ovoru.
50.000 cepljenk
veltliiica, silvaiiea, špaiijola, laškega rizlinga, kraljevine, IMirtniralke in žunietiiste èiiiiiie je na prodaj pri Kmetijski juKh-Hziiici v Novem mestu. Trte so vseskozi prve vrste. Cena po doKOVorn.	(20)
1 kg sivega eknbljetiřfía perja K 2, polbelega K g 60, belega K 4, fuiega K 6, najboljšega skobijeiiega K S. sivega puba K B, belega K 10, prsnega ptiba K 12,--Od 6 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje '»«eat« napolnjene, is lelo gostega, iako
. trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumena nanking-hlaga, 1 peruioa velikost nO\,\iGctn z 2 blaži-uama, velikost SOXfiS, napolnjena z jako lepim melikim perjem K 10, s polpubom K 20, s pnliom K 24, posamesne pomite K 12, 14, le, blaz ne K 3, K 3 60, E 4. Proti povzetju razpuňilja poitiine proHto pri naroûiln od K 10 nadalje.	1-1'.)-)
Maks Berger v Oeienici štev. 226. Češki les.
Za ncngaiajoče denar nacaj. — Ceniki zastonj io politnine prosto.
Izdajatelj in saložaik Urban Horvat.
Odgovorni urednik A. Žlogar.
Tisk J. Krajec na$l.