Številka 09 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • December 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostiščarja, leto je v tem 'podivjanem' svetu spet prehitro naokoli in pred vami je zadnja letošnja številka. Ta poleg lokalnih novic prinaša številne dobre želje in voščila z vseh vetrov naše občine. Iz občinske hiše pišejo o stanju projektov na področjih vodovoda, komunale in cest – veliko je bilo letos postorjene­ga, za načrtovanje investicij v prihodnjem letu pa je ključni sprejem proračuna. Če bo vse po načrtih, bo ta potrjen na zadnji letošnji seji občinske­ga sveta. Kaj se je dogajalo na dveh, ki sta bili med izidom prejšnje in te številke, izveste v rubriki Iz občinske hiše. Naj ponovimo, da so zapisniki sej in gradivo, ki se obravnava na sejah, dosegljivi na občin­ski spletni strani. Objavljamo že javni razpis za podelitev občinskih priznanj ter vabi­lo sodelujočim na jubilejnem Podkrimskem karnevalu, ki se bo v središču Iga potekal že dvajsetič. V rubriki Društva o svojih aktivnostih poročata Društvo Odmev Mokrca in lokalni od­bor združenja za vrednote slo­venske osamosvojitve. Kotiček za mlade je rubrika, v kateri objavljamo novice z naših šol in vrtcev, ter druge vsebine, namenjene mladim. Tokrat v njej o slovenskem tradicionalnem zajtrku, ki si ga vsak tretji petek v novem­bru privoščijo v naših šolah in vrtcih, pa o novem mednaro-dnem projektu OŠ Ig Cool Sci­ence for Young Scientists (Kul znanost za mlade znanstveni­ke) ter drugih stvareh, ki so jih počeli učenci in otroci v vrtcu. Otroci, povabljeni ste tudi na prireditve v knjižnici Ig ter na brezplačni tečaj slikanja. Zgodovina naših krajev je zelo zanimiva – od tiste naj­starejše do malo novejše, ki jo z novimi odkritji na novo vrednotimo. Rubrika prinaša dva prispevka – v Škriljanskih zgodbah izveste več o nekda­nji vaški trgovini ter usodi sta­re vaške lipe; drugi prispevek prinaša povzetek odkritij, ki so prišla na plano ob izkopu množičnega grobišča v Iški. V naši občini živi in deluje veliko ustvarjalnih ljudi, med njimi je tudi Rudi Klarič iz Podgozda – kdo je in s čim se ukvarja, izveste v rubriki Dob­ro je vedeti. Rubrika Ižanska pažarna ne prinaša samo vo­ščil gasilskih društev, temveč tudi dva prispevka – pregleda dogajanja v letošnjem letu, pripravili so ju v PGD Ig in Kot-Staje. Čeprav je zima že tu, pa to ne ustavi planincev – njihov cilj v letu 2018 je prehoditi slovenski del evropske poti E7, prvo etapo so opravili že novembra. Vedno bolj priljub­ljen in znan postaja Krimko – priznanje (podelijo ga v več kategorijah) za tiste, ki med septembrom in aprilom opra­vijo največ vzponov na Krim. Med tradicionalnimi praz­ničnimi prireditvami tudi le­tos ne bodo manjkale jaslice pod Krimom, ki bodo na ogled med 23. decembrom in 6. janu­arjem, prav tam bo na Štefano­vo potekal blagoslov konj. Dan prej, na božič, ko se zvečeri, va­bljeni, da se pridružite pohod­nikom na Planinco – začetek nočnega pohoda je v Podkraju. Tiste, ki ste bolj za prireditve v notranjih prostorih, pa lahko izbirate med praznično obar­vanimi koncerti. Želimo vam prijetno prebi­ranje! Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Januarja Mostiščar ne izhaja. Gradivo za prvo številko Mostiščarja v letu 2017 zbiramo do torka, 23. januarja 2018. Predviden izid številke je 7. februar. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 09 | December 2017 Drage občanke, spoštovani občani, bralke in bralci Mostiščarja, vstopili smo v zadnji mesec letošnjega leta. Mesec decem­ber je prav poseben čas. Čas, ko razmišljamo o letu, ki se iz­teka, čas, ko naše misli že uha­jajo v leto, ki je pred nami, in čas v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov. Leto, ki se izteka, je bilo z vidika realizacije zastavljenih projektov uspešno. Upam, da bo tudi leto, ki je pred nami, saj načrtujemo kar nekaj več­jih projektov tako na komu­nalnem kot tudi na drugih področjih. Največji projekt je prav gotovo gradnja prizidka k osnovni šoli, za katerega, ko to pišem, še nimamo izbrane­ga izvajalca. Iztekajoče se leto pa je bilo tudi neprijazno predvsem za družinske proračune, saj je prišlo do podražitve komunal­nih storitev in dviga ekonom­ske cene vrtca. Vse pripombe in slabo voljo povsem razu­mem, a žal drugega izhoda ni bilo iz več razlogov. Veseli december je tudi čas, v katerem nekaj več pozor­nosti namenjamo družinam, prijateljem, znancem, sode­lavcem, poslovnim partnerjem in vsem ljudem v okolju, kjer živimo. Jim želimo vse dobro, izrekamo zahvale in pohvale z lepimi željami za prihodnost. Tudi jaz se vam, drage ob­čanke in občani, zahvaljujem za vašo podporo, za razume­vanje pri storjenih napakah, za vaše potrpljenje in vam že­lim veselo praznovanje ter vse dobro v prihodnosti. Zahvaljujem se tudi vsem društvom in posameznikom, ki ste s svojimi rezultati in de­lom promovirali Občino Ig v širšem slovenskem prostoru in tudi zunaj slovenskih meja. Janez Cimperman • NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dan odvetniške pravne pomoči 'pro bono' letos tudi na Igu O dvetniška zbornica Slovenije tudi letos organizira že 7. tradi­cionalno akcijo – Dan odvetni­ške pravne pomoči 'pro bono'. Novost letošnje akcije je, da se seli tudi izven odvetniških pisarn. Za sodelovanje pri tej akciji so se na prošnjo Od­vetniške zbornice Slovenije odločile tudi nekatere lokal­ne skupnosti, ki so prijazno odstopile svoje prostore, da bi odvetniki lahko nudili pravno pomoč tudi na teh. Svoje pro-store je za uresničitev letošnje akcije odstopila tudi Občina Ig. Dan odvetniške pravne pomoči 'pro bono' bo pote­kal v torek, 19. 12. 2017, od 9.00 do 17.00 v sejni sobi v Centru Ig – 3. nadstropje, Banija 4. V primeru kakršnihkoli vprašanj ali nejasnosti ter za morebitno predhodno najavo Ljubljanski območni zbor 'pro bono dan' prihoda vas naprošamo, da kontaktirate odvetnika Kleme­na Goloba na tel. št.: 031/758­060 ali na elektronski naslov klemen.golob@op-golob.si. Občinska uprava Mostiščar 09 | December 2017 23. in 24. seja občinskega sveta N a novembrski seji, ki je potekala 22., so svetni­ki obravnavali pet točk dnevnega reda. Pri potrditvi dnevnega reda je svetnica Alen­ka Jeraj predlagala dodatno točko, namreč njeno predstavi­tev koliščarskih muzejev v tu­jini. Župan in svetniki so se ob tem predlogu zapletli v skorajpol ure dolgo razpravo. Župa­nov predlog je bil, da o predsta­vitvi koliščarjev razpravljajo, ko bo pripravljena idejna zasnova, ter še enkrat povzel zgodovino projekta, katerega pobuda je prišla z Ministrstva za kulturo. Na koncu so svetniki predlog o dodatni točki dnevnega reda s 6 glasovi proti zavrnili ter nato potrdili prvotno predlagani dnevni red. Pri naslednji toč­ki, potrditvi zapisnika prejšnje seje, je Zlatko Usenik zahteval dopolnitev, zato bodo o (popra­vljenem) zapisniku glasovali na naslednji seji. Sledila je 3. točka dnevnega reda – obravnava in potrditev predloga drugega rebalan­sa občinskega proračuna za leto 2017. Glavne poudarke je svetnikom predstavila Bojana Birsa iz občinske računovod­ske službe. Dodanih je bilo za ok. 232 tisoč evrov novih investicij, največ na račun ob­nove vodovodnega omrežja v Tomišlju. Pri prihodkih je bilo upoštevanih dodatnih 32 tisoč evrov z naslova komu­nalnih prispevkov. V razpravi so Zlatka Usenika zanimali stroški na vodovodnem siste­mu Golo-Zapotok. Ob tem je župan povedal, da bodo tam novo vodno vrtino v naslednjih dneh priklopili v omrežje. Na vprašanje, kdaj bodo občane, ki tam čakajo na vodovod, priklo­pili nanj, je župan pojasnil, da je najprej potrebno pripraviti nov izračun za komunalni pri­spevek, priklopi novih uporab­nikov pa so načrtovani poleti 2018. Svetniki so predlog reba­lansa sprejeli z 11 glasovi za in 2 vzdržanima glasovoma. Naslednja točka se vleče že s prejšnjih dveh sej, gre za po­trditev nove ekonomske cene Vrtca Ig. Predlog cene je ostal enak, je povedala ravnateljica vrtca, ker so stroški taki, kot so … V daljši razpravi je več svet­nikov obrazložilo svoje glaso­ve. Večinoma se s podražitvijo niso strinjali, a hkrati so se za­vedali, da druge rešitve ni. Na koncu so predlog cen potrdili z 9 glasovi za, 3 proti, ena svetni­ca pa je bila vzdržana. Potrjene nove ekonomske cene Vrtca Ig so: 475,13 € za 1. starostno sku­pino (8,20-odstotno povišanje), 387,28 € za 2. starostno skupino (11,40-odstotna podražitev) ter 410,10 € za kombinirani odde­lek, ki se je podražil za največ, 12,5 odstotka. Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena pobudam in vprašanjem. Tone Krnc je po­hvalil župana za odobritev de­narja za nasip v Podkraju. Za­nimalo ga je, ali so opravljene analize glede stroškov vode – koliko denarja več se je nabra­lo, kako je s financiranjem stro­škov sanacije vodovodnega omrežja ter ali se je zmanjšaloštevilo neplačnikov. Župan je povedal, da so po novi uredbi te stroške dolžni preračunava­ti za vsako leto ter na podlagi tega oblikovati ceno vode. Zlat­ko Usenik je ob tem opozoril na novo prakso pri izstavljanju računov za vodo, namreč da se znesek v roku neplačanega računa avtomatsko prišteje knaslednjemu. Župan se je strin­jal, da bi v primeru neplača­nega računa najprej morali poslati opomin, ter obljubil, da bodo zadevo popravili. Klemen Glavan je izpostavil problema­tiko poškodovanih hidrantov; odgovoril mu je kar svetnik Anton Modic, ki je hkrati tudi predsednik Gasilske zveze Ig; sanacija hidrantov poteka v so­delovanju z Režijskim obratom, a najprej pridejo na vrsto naj­nujnejši, hidrantov potrebnih popravila pa je v občini veliko. Zlatko Usenik je opozoril še na težave šolskega avtobusa, ki jih je ta imel na klancu v Zapotoku ob letošnjem prvem sneženju, in opozoril, da je klanec nujno treba popraviti. 24. redna seja je sledila 6. de­cembra 2017, na njej so najprej potrdili predlagani dnevni red, nato – ob poslušanju dela zvoč­nega zapisa seje – še zapisnika 22. in 23. redne seje. Sledila je predstavitev Prora­čuna Občine Ig za leto 2018, ki jo je začela Bojana Birsa. Povzela je glavne dele proračuna – načr­tovani prihodki so v primerjavi z 2017 nižji za 3,4 % in so nekaj manj kot 6,5 mio evrov, na od­hodkovni strani je načrtovanih nekaj več kot 8,5 mio evrov od­hodkov ali 16,5 % več kot letos. V predlogu Načrta razvojnih programov pa je v letu 2018 največ sredstev namenjenih re­konstrukciji in dozidavi OŠ Ig – malo manj kot 1,4 mio evrov ali slabih 16 % vseh odhodkov. Proračun je v javni razpravi do vključno 21. 12. 2017 – predlog proračuna je objavljen na sple­tni strani Občine Ig. Občinski svet bo o proračunu odločal na zadnji letošnji seji, ki bo pred­vidoma potekala 27. decembra. Četrta točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi novega odloka o odmeri nado­mestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Na osnovi predlogov s prejšnje seje, pri­pomb z Ministrstva za okolje in prostor, so prvi predlog v neka­terih delih spremenili. Zlatka Usenika je zanimalo, kako bo s plačevanjem NUSZ za tiste zavezance, po parcelah kate­rih potekajo ceste. Uroš Košir iz podjetja Locus, d. o. o., ki je pripravljalo odlok, je pojasnil, da cesta ni nezazidano stavbno zemljišče. Več svetnikov je iz­razilo skrb o (ne)obveščenosti zavezancev, in pozvalo, da se lastnike nezazidanih stavb­nih zemljišč, ki do zdaj niso plačevali NUSZ, pravočasno obvesti o spremembah in mož­nostih. Anton Modic je ponov­no opozoril, da bodo gasilska društva tudi zavezanci za pla­čilo NUSZ, kar je nesmisel. Žu-pan se je strinjal, a smo dolžni spoštovati zakonodajo – o tem problemu se bo potrebno do­govoriti na državni ravni. Sve­tniki so predlog odloka nato soglasno potrdili, v naslednji točki pa še vrednost točke za izračun NUSZ za leto 2018, ki je ostala enaka lanskoletni, na­mreč 0,002734 evra – ista vred­nost bo veljala za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (mimogrede, pri zadnjih višina NUZS ne bo presegala 50 € za 1000 m2). Na koncu so se svetniki seznanili z idejno zasnovo projekta interpretacije biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju. Svetnikom jo je predstavil arhi­tekt Aleksander Ostan (Atelje Ostan Pavlin, d. o. o.). Inter­pretacijski center (IC) bo stal v središču Iga med staro kaščo in parkiriščem P+R, spodnji del bo odprt, v nadstropju zaprt in z mostovžem povezan s staro kaščo. Drugi del, kolišče, bostalo na sotočju Želimeljščice in Iščice, do njega bo vodila pešpot. Sama lokacija, kjer bo sprva postavljenih pet hišk, bo tudi ojezerjena, dostop do nje pa bo preko novozgraje­nega mostu. Zlatko Usenik je pohvalil idejno zasnovo, zani­mali pa so ga stroški. Arhitekt je pojasnil, da je to šele idejna zasnova, na podlagi katere na­tančnejši izračun stroškov še ni mogoč. V DIIP-u je celoten projekt ocenjen na malo večkot 1,5 mio evrov. Župan je po­udaril, da se bo projekt delal postopoma, po fazah, končan naj bi bil leta 2021. Tudi Alenka Jeraj je pohvalila predstavljeno arhitekturno idejno zasnovo, a omenila več stvari, ki jo motijo, mdr., kje so predvidena parki­rišča za obiskovalce IC, skrbi jo tudi možnost morebitne ši­ritve v prihodnosti, še najbolj pa jo moti predvidena lokacija IC, ki je po njenem predaleč od kolišča – sama je predlagala dve drugi, ki sta bližje lokaciji kolišča. Arhitekt je pojasnil, da nekaj možnosti za parkirišča obstaja, pa tudi možnost ši­ritve IC, župan pa dodal, da tu ne bo šlo za množični turizem in opozoril, da je sprememba namembnosti parcel – ki bi bila potrebna v primerih predlaga­nih parcel – dolgotrajen proces. Anton Modic je idejno zasnovo pohvalil, še zlasti dejstvo, da bo s tem dokončno urejeno tudi središče kraja. Svetniki so nato z 11 glasovi za in 2 vzdržanima idejno zasnovo potrdili. Maja Zupančič Režijski obrat sporoča V Tomišlju končana dela za letošnje leto Vrtina 5 v Zapotoku izvedena D o konca novembra je izvajalec del v Tomiš­lju končal izgradnjo kanala T1, T2 in T2.2 od objek­ta Tomišelj 36a do križišča in od križišča do objekta Tomi­šelj 5, 6b ter odsek proti Tomi­šelj 31a in obnovo vodovoda od Tomišelj 24 do Tomišelj 5, 6b. Na isti trasi so bili obnov­ljeni tudi javni vodovod in vo­dovodni priključki. V času gradnje se je ugo­tovilo, da je potrebno sanirati Izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda v Tomišlju Zaenkrat obnovljen le vodovod obstoječi meteorni kanal, ker je bil na več mestih nepreho­den in neustreznih dimen­zij. Izvedena sta bila nivojski pločnik ter hitrostna ovira pri podružnični šoli Tomišelj, ki jo mora izvajalec še popravi­ti. Rekonstruirana je bila tudi javna razsvetljava. Primopre­daja zgrajene in obnovljene komunalne infrastrukture še ni bila izvedena, ker je potreb­nih še nekaj odprav pomanj­kljivosti oz. popravkov. K onec novembra je bila v vrtino 5, ki je znotraj vodohrana Kurešček, vstavljena črpalka, izvedena je bila povezava iz vrtine v vodohran in izvedena elektro­inštalacijska dela. Pred tem je bil postavljen črpalni jašek. V decembru bo izveden črpalni preizkus. Škrilje–Ledine K onec avgusta je bil ob­javljen javni razpis za izbiro izvajalca za ob­novo vodovoda v Zapotoku, Škrilje–Ledine in izgradnjo povezovalnega vodovoda Iška vas–Kot–Staje–Ig v dolžini ok. 633 m (od Iške vasi do Kota). Pogodba je bila podpisana v oktobru in izvajalec je takoj začel dela. Do konca novem­bra je bil obnovljen vodovod Škrilje–Ledine in vodovodni priključki. Za obnovo vodovo­da bo investitor Telekom polo­žil še optično omrežje. Asfalti­ranja, ki je bilo predvideno za Škrilje–Ledine, zaradi tega ne bo možno izpeljati. Če bodo vremenske razmere to dopuš­čale, se bodo dela nadaljevala na povezovalnem vodu in nato v Zapotoku, sicer pa spomladi 2018. Predvsem je problemati­čen Zapotok, ker poteka pred­videna trasa obnove v klancu in asfaltne podlage ni smisel­no rušiti pred zimo. Z aradi nizkih temperatur pod lediščem v zimskih mesecih so posledice zaznane tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hi­šnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškov z izoli­ranim pokrovom in dodatno toplotno zaščito nad vodome­rom z izolacijskimi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten pre­ventivni ukrep proti poškod­bam vodomera, priključka in internega hišnega vodovodne­ Zaščita vodomerov pred zmrzaljo ga omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pre­tok vode. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregleduje­te vodomerne jaške in vodo­mere ter poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zara­di zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vo­dovodnem priključku ali obra­čunskem vodomeru je potreb­no takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na tele­fonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodo­vodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo la­stniki sami. Demontaže vgra­jenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. Kanalizacijsko črpališče Brest 2 in okvara črpalk V letošnjem letu opaža­mo, da se v kanalizacij­skem črpališču Brest 2, ki je locirano ok. 100 m od Go­stilne Mars, mesečno mašijo črpalke zaradi neustrezne ko­munalne odpadne vode. V ce­veh in črpališču so bili najde­ni kosi tekstila ter predvsem vlažilnih robčkov in drugega materiala, ki v kanalizacijo ne sodi. Izvedli smo tudi čiščenje odpadne vode skladno s 36. kanalizacijskega omrežja, kjer in 37. členom Odloka o odva­je bilo ugotovljeno, da so v ce­ janju in čiščenju komunalne veh snovi in materiali, ki tja ne in padavinske odpadne vode sodijo. na območju Občine Ig (Ur. list Z dopisom smo že v lan-RS, št. 41/2009, 24/2012). Upo­skem in tudi letošnjem letu rabnik ne sme odvajati v javno obvestili lastnike objektov, ka­kanalizacijo odpadne vode, ki terih odpadna voda se steka v povzroča motnje pri odvajanju črpališče Brest 2. Stanje se ni odpadne vode ali pri postopku bistveno izboljšalo, zato bomo čiščenja in prečrpavanja. primorani ustrezno ukrepati. Če upravljavec ugotovi, da Opozarjamo vas, da se sme je uporabnik odvajal v javno v kanalizacijsko omrežje od­kanalizacijo vodo, ki je skla­vajati odpadno vodo samo v dno s predpisi ne sme, obvesti količinah in z lastnostmi, ki pristojno inšpekcijo, opravi so določene s predpisi, in ni preiskave in tehnološke merit­dovoljeno odvajati padavinske Sanacija kanalizacije čez Ižico Konec poletja je bila sanirana kanalizacija čez strugo Ižice pri Rastukah proti čistilni napravi Ig v dolžini 24 m, ker je bila posedena, ugotovljen je bil tudi lom. Na travniku je bil ob sanaciji vgrajen nov revizijski jašek in iz- Sanacija kanalizacije čez Ižico veden ustrezen vtok. Priključevanja na kanalizacijo L astnike objektov, ki imajo možnost priključka na javno kanalizacijo omrežje, pa še niso priključeni nanj, opozar­jamo, da se priključijo na sistem, ker s tem povzročajo večje stroške drugim uporabnikom in izvajalcu javne službe. Prekinitev dobave pitne vode V skladu z 20. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v Ob­čini Ig lahko izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika. Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priklju­čitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik. Režijski obrat ve, ugotovi zmanjšanje učin­kovitosti čiščenja na komu­nalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postop­kom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale ško­de. V nadaljevanju navajamo, kaj se sme odvajati v javno ka­nalizacijo. Kaj je komunalna odpadna voda, ki se lahko odvaja v javno kanalizacijo? Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prosto­rih, pri kuhanju, pranju in dru­gih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Obnova priključkov V letošnjem letu je bilo obnovljenih kar ne­ kaj vodovodnih pri­ključkov, tako samostojnih kot tudi skupinskih, in sicer skupni vodovodni priključek za Škrilje–Mali Vrhek, skup­ni priključek za Škrilje–Tlake in Zgornje Škrilje, priključki Kaj ne sodi v odtok in kanalizacijski sistem: - Odpadna olja in naftni deri­vati - Gradbeni odpadki - Barve, topila, dezinfekcij­ska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila - Trdni odpadki (nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža) - Organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinj­stev - Različni organski odpad­ki (pokošena trava, plevel, deli živalskih trupel, ostan­ki sadja in zelenjave …) - Vsebine greznic - Gnoj (živalski iztrebki po­mešani s steljo) in gnojnica (seč živali in tekočina, ki se izceja iz gnoja) ter gnojevka (živalski iztrebki – blato in seč –, pomešani z vodo, ter ostanki krme in stelje) v Zapotoku–Na vrte in Zaur­banca, priključki na Barjanski ulici in Kramarjevi ulici na Igu in drugi. Zaradi zagotavljanja tlačnih razmer je bila izvedena prevezava vodovoda na Golem na hidropostaji Golec. Režijski obrat Asfaltirane ceste na Igu in v Zapotoku O bčina Ig je na pod­lagi javnega razpisa za ureditev lokalnih cest izvedla asfaltiranje cest na območju Občine Ig, in si­cer na Igu – V ptičji gaj, ulica Grmada ter v Zapotoku. Dela v naselju Škrilje–Ledine se še izvajajo, saj občina obnavlja vodovodni sistem in dela na tej cesti še potekajo.  Ulica V ptičji gaj Ulica Grmada na Igu Uroš Čuden Rekonstrukcija Obnova državnih cest ceste v Tomišlju Direkcija RS za ceste ja na območju Občine Ig izvedla preplastitev regionalne ces­ O te Staje-Iška vas-Rakitna v dolžini 300 m. Dela so se izvajala na odseku od odce­bčina Ig je po izgradnji kanalizacij­pa za Kot proti Iški vasi. skega omrežja ter obnovi vodovod-Prav tako izvajajo celovito rekonstrukcijo z odvodnjavanjem ceste Podpeč–Ig na nega omrežja izvedla tudi celovito odseku od Podkraja do Jezera–Virje. Popolna zapora omenjene ceste je predvidena do rekonstrukcijo ceste z nivojskim hodnikom 15. 12. 2017. Prosimo za razumevanje. za pešce ter obnovo omrežja javne razsvet­ljave. Uroš Čuden Uroš Čuden Tomišelj Obnova ceste od Podkraja proti Jezeru Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena bo od oktobra do predvidoma maja odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Mostiščar 09 | December 2017 Novosti pri nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč O bčinski svet Obči­ne Ig je na 24. redni seji dne, 6. decem­bra 2017, na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavb­nih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Ur. l. RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDav-Nepr), Odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86, z dne 21.03. 2014 (Ur. l. RS, št. 22/14), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Repu­blike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Ur. l. RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218. člena Za­kona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04-UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud­1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), in 15. člena Statuta Občine Ig, (Ur. l. RS, št. 39/16) sprejel nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig (v nadaljevanju Odlok NUSZ). Na podlagi novega odloka bo Občina Ig začela tudi po­sodabljati evidenco za odme­ro nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nada­ljevanju NUSZ), ki bo upora­bljena za odmero nadomestila že v letu 2018. V nadaljevanju bi vam radi predstavili spremembe, glede na dosedanjo prakso na po­dročju odmere NUSZ. Posodobitev podatkov V letu 2018 se bodo po­datki o površinah zazidanih stavbnih zemljišč pridobili po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS (skladno z državnimi predpi­si), in ne več glede na poziv lastnikov oz. uporabnikov ne­premičnin, kot je bila praksa do sedaj. V letu 2018 bo novost vzpo­stavitev evidence nezazida­nih stavbnih zemljišč, ki jo bo vzpostavila Občina Ig na podlagi določil novega Odlo­ka NUSZ, prostorskega akta in stanja v naravi. Kdo je zavezanec za nadomestilo? Skladno z Odlokom NUSZ je zavezanec za NUSZ nepo­sredni uporabnik nezazida­nega oz. zazidanega stavb­nega zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, na­jemnik, zakupnik, uživalec). Podatki o zavezancih (upo­rabnikih) se bodo večinoma prenesli iz trenutne evidence za odmero NUSZ. Podatek o uporabniku ne­premičnine ni podatek, ki se vodi v uradnih evidencah, zato bo v primeru, da uporab­nik ni znan, odmero nadome­stila dobil lastnik nepremič­nine. Če menite, da bi moral Znan datum lokalnih volitev Konec novembra je dr­žavni zbor sprejel no­velo zakona o lokalnih volitvah. Te bodo od sedaj imele stalni termin, potekale bodo tretjo nedeljo v novem­bru. Naslednje lokalne volitve – potekajo na štiri leta – bodo 18. novembra 2018. Na njih bomo (iz)volili župana, svetni­ke v občinskem svetu ter člane vaških skupnosti. Maja Zupančič odmero dobiti drug uporab­nik, prosimo, da to sporoči­te na Občino Ig. Potrebno je natančno navesti, za katero nepremičnino gre, skupaj z dokazili. V odmernem letu 2018 bomo pri pripravi podatkov za odmero upoštevali tiste spremembe podatkov o zave­zancih za plačilo, ki jih bomo prejeli na Občino Ig najpozne­je do 31. 1. 2018. Obveščanje zavezancev in urejanje podatkov o stavbah V preteklosti ste bili lastni­ki nepremičnin s strani Repu­blike Slovenije že obveščeni o podatkih, ki jih Geodetska uprava (GURS) vodi o vaših nepremičninah, zato Občina Ig vseh lastnikov ne bo po­novno obveščala o tem. Pri naključnem pregledu nekaterih stavb na območju občine je bilo ugotovljeno, da podatki, ki so bili do se­daj uporabljeni za odmero nadomestila, niso vedno ena­ki podatkom, ki so vpisani v uradne geodetske evidence. Da ne bi prihajalo do upora­be napačnih podatkov, vam zato predlagamo, da na sple­tni strani www.e-prostor.gov. si ali osebno na Območni ge­odetski upravi Ljubljana ali Geodetski pisarni Grosuplje preverite in po potrebi uskla­dite podatke o nepremičninah (podatek o neto tlorisni povr­šini stavbnega dela oz. stavbe ter podatek o dejanski rabi stavbnega dela oz. stavbe). Podatke o stavbah in stavb­nih delih lahko lastniki nepre­mičnin uredite osebno na Ob­močni geodetski upravi Lju­bljana ali Geodetski pisarni Grosuplje in NE na Občini Ig. V odmernem letu 2018 bo Občina Ig pri pripravi podat­kov za odmero zazidanih stav­bnih zemljišč upoštevala tiste podatke o stavbah oz. stavbnih delih, ki bodo vpisani v uradne evidence na dan 31. 1. 2018. Obveščanje zavezancev in urejanje podatkov o nezazidanih stavbnih zemljiščih O podatkih za odmero NUSZ boste individualno obveščeni tisti lastniki ne­zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih je možna gradnja stavb, in boste postali zave­zanci na osnovi evidenc, ki jih vzpostavlja Občina Ig. Vpogled v podatke o nezazi­danih stavbnih zemljiščih lahko lastniki, ki boste preje­li obvestilo o uvrstitvi vaših zemljišč v evidenco NUSZ, opravite na Občini Ig v času javne razgrnitve. Roke za ureditev podatkov boste v obvestilu po pošti pre­jeli vsi zavezanci nezazidanih stavbnih zemljišč. Besedilo odloka je objavlje­no na spletni strani Občine Ig. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, preko te­lefona 01/28-02-318 ali pošljete sporočilo na info@obcina-ig.si. Občinska uprava Občina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter in­formacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2018 1. Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim orga­nizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Pri­znanja se podeljujejo za dosežke na področju go­spodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kultu­re, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 2. Na podlagi javnega razpisa se podeli: naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno po­membne trajne dosežke, ki so bistveno vplivali na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv častni občan se podeljuje izjemoma in se po­deli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znan­stvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in dru­gih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspe­he in dosežke na družbeno ekonomskem, znan­stvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejem­nikov je omejeno na 4 priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, za­vodi, društva, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v občini Ig. Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki na predpisanem obrazcu in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju - podatke o kandidatu in vrsto predlaganega pri­znanja - utemeljitev oz. obrazložitev predloga (obrazloži­tev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspe­hov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja predlog - listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi - pisno soglasje kandidata za kandidaturo Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predla­gati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, „Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2018“, najkasneje do 9. februarja 2018 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali ma­rica.zupan@obcina-ig.si Obrazec je od dneva objave Javnega razpisa v gla­silu Mostiščar dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prev­zamejo vsak delovni dan v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280­23-18. 5. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi po­goji. Neutemeljenih, slabo obrazloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 6. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Številka: 094/001/2017 Župan Občine Ig Datum: 1. 12. 2017 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Občina Ig / številka 5, december 2017 Uradne objave Na podlagi Odloka o glasilu občine Ig (Ur. l. RS, št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za imenovanje odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika in uredniškega odbora Mostiščarja, glasila Občine Ig I. Občina Ig zbira predloge za: - odgovornega urednika glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4 let, - namestnika odgovornega urednika glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4 let, - uredniški odbor za izdajanje glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4 let. II. Predlogi za odgovornega urednika, namestnika odgovornega uredni­ka in člane uredniškega odbora morajo biti podani v pisni obliki in vsebovati naslednje podatke: - ime in sedež predlagatelja, - osnovne podatke predlaganega kandidata, - utemeljitev predloga z obrazložitvijo izkušenj. Predloge s podatki in obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na na­slov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig z oznako: Javni razpis za imenovanje odgovornega urednika, namestnika odgovornega ure­dnika in člane uredniškega odbora do vključno 3. 1. 2018. III. Člane uredniškega odbora, odgovornega urednika in namestnika odgovornega urednika imenuje Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predlog na podlagi javnega razpisa. Številka: 615-0007/2017 Župan Občine Ig Datum: 29. 11. 2017 Janez Cimperman l.r. .IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV///////////////////////////////////////////////////////////////// Naj bo uspešno, lahko malo grešno, naj bo očarljivo, iskrivo, igrivo, zdravo, mirno, uspešno in preprosto SREČNO! SVS Ig Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi naj zamenja sreča tiha. Iskrive in mirne božične praznike. Novo leto 2018 pa naj bo srečno, zdravo in z iskrenimi nasmehi obdano! Blagoslovljen božič, srečno 2018! Prisrčno Vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi, naj bo v miru, zaupanju in sodelovanju preživeto. S r ečn o 2018. SVS Kot SVS Iška vas • SVS Iška • SVS Gornji Ig PGD Iška vas • Društvo TKŠ Iška vas 10 Mostiščar 09 | December 2017 Spoštovani g. župan, v glasilu Mostiščar 8/2017 ste v svojem uvodniku posebej omenili dečka, ki se je pri Vas na lastno pobudo oglasil z že­ljo, da bi zvišali hitrostne ovire – popularno imenovane ležeči policaji – na cesti, ki vodi z Iga proti Zapotoku, ker v sedanji obliki ne služijo svojemu na­menu, zaradi česar je cesta še vedno nevarna za prečkanje. Temu ne gre oporekati, saj iz lastnih izkušenj lahko zatr­dim, da se prenekateri voznik požvižga tako na omejitve kot na ovire. Vendar pa želim ta problem osvetliti tudi z druge strani. Cestnih ovir od Golega do Iga je enajst. Sleherna od njih je zasnovana tako, da stre­se avto, ko zapelješ nanjo in z nje, tudi če se nanjo pripelješ s primerno hitrostjo. Takih sun­kov je torej od Golega do Iga 22 in ob povratku prav toliko – se pravi 44 na eno vožnjo. To za tiste, ki se redno vozimo v Ljubljano na delo, pomeni na teden 220 sunkov, na delov­ni mesec 4.840 sunkov, kar v enem letu znese 58.000 sun­kov in nekaj drobiža. Po tej cesti pa se redno vozim v služ­bo že dobrih 12 let … Najbrž se boste strinjali z menoj, da sunki ravno ne pri­pomorejo k življenjski dobi avtomobilskega podvozja. Ker sem se njega dni vozil na delo po precej drugačni cesti, lahko tudi iz prve roke povem, da zdajšnji stroški vzdrževanja podvozja niti slučajno niso pri­merljivi s takratnimi. Ležečih policajev zato ne maram in se absolutno ne morem strinjati, da bi bili višji ali da bi njihovo število celo povečali. To seve­da niti slučajno ne pomeni, da mi je podvozje lastnega avto­mobila bolj pomembno kot varnost, da ne rečem celo živ­ljenje ljudi. Povedati pa želim, da obstajajo tudi drugi, bolj prijazni ukrepi, pri čemer se zavedam, da stoodstotno učin­kovitega ni. Domala vsak dan se namreč srečam s kakšnim šaljivcem, ki v gozdiču med odcepom za Visoko in vasjo Golo brez sleherne zadrege prehiteva pred nepregledni­mi ovinki in vožnjo nadaljuje v enakem stilu. Taki pravza­prav ne sodijo za volan, ker so potencialni morilci, a to je že druga zgodba. Zase lahko rečem, da mi za korekcijo hitrosti svetlobna opozorilna tabla povsem za­došča. Nekatere strezni šele radar in posledično udarec po žepu. Nekaterih pa ne strezni nič, tudi ležeči policaji ne, zato so ti zgolj najcenejši ukrep, ki zaradi peščice objestne­žev kaznuje in jezi vse tiste, ki vozijo s primerno hitrostjo. Pozornost z drugačnim pris­topom in ukrepi je treba torej nameniti tej peščici ljudi, ki na cesti ne spoštujejo nikogar in ničesar. Ne nazadnje pa bi bilo mor­da smiselno razmisliti tudi o gradnji kakšnega podhoda za pešce, kjer je frekvenca preč­kanj ceste največja. Primerno utrjen podhod pod cesto v približni izmeri odprtine obi­čajnih vhodnih vrat po moji oceni ne more biti tako hud strošek, da ne bi bil vreden razmisleka. Lepo Vas pozdravljam! Igor Holy, Visoko O interpretacijskem centru ali o pametnih odločitvah N i moj namen nadalje­vati polemike z župa­nom Janezom Cim­permanom, ker se je z njim res težko pogovarjati ali mu karkoli predlagati, saj ni do­jemljiv za noben predlog, za­radi objektivnosti pa moram napisati še par besed. Namen mojega članka je bil spodbu­diti razpravo, ki bi prinesla najboljšo rešitev, povezano z razvojem občine na področju turizma in veliko priložnostjo, ki jo imamo kot področje pod zaščito Unesca. Iz zgodovine bi se lahko kaj naučili. Občina Ig, pod vod­stvom župana Janeza Cimper­mana je pred leti prodala svoj delež v Holdingu Ljubljana, kljub nasprotovanju svetnikov SDS. Zaradi tega danes bistve­no dražje plačujemo vodo, kot bi jo, če bi ostali v Holdingu.Cena vode je v občini Škofljica in povsod, kjer jim jo zagotavlja podjetje VO-KA (ki vodo črpa pri nas – Vodarna Brest), 0,65 EUR, na Igu pa jo plačujemo po1,2635 EUR. Še danes menim, da je bila to napačna odločitev. Prav tako je Občina Ig v času županovanja Janeza Cimper­mana prodala območje obrtne cone, čeprav smo svetnice in svetniki SDS predlagali, da pri­dobi EU-sredstva in jo s temi komunalno opremi, kot je tonaredila Občina Škofljica in še mnoge druge občine po Slove­niji, nato pa ugodno proda na­šim podjetnikom in obrtnikom. Tudi tu nismo bili uspešni. Podjetje, ki je odkupilo obmo­čje, je začelo delati, vmes pro­padlo, zadeva je končala na sla­bi banki oz. DUTB in jo je zdaj odkupilo drugo podjetje. V tem času bi lahko obrtna cona že funkcionirala, če bi ravnali dru­gače. O tem sem govorila – ali je bila s prodajo sprejeta pravaodločitev? Župan seveda na to pozabi in me sprašuje, kje naj dobi denar, da kupi nekaj, kar je pred leti prodal. Tako dober gospodar ne gospodari, ampak dobro razmisli, preden kaj pro­da ali kupi. Svetniki smo že pred časom potrdili ureditev centra Iga s parkiriščem (P+R), ureditvijo travnatih površin, prostor za tržnico ter potrdili skico, kako bo vse to videti. Zdaj se vse to spreminja kljub zavezujočim odločitvam. Ali bo Občina od­kupila zemljišča v centru ali ne, je prav tako večkrat na dnev­nem redu občinskih sej. Za od­kup ene domačije v centru Iga smo glasovali po tem, ko je žu­pan že vse realiziral: gospo na­mestil v dom ostarelih in objekt podrl. Enkrat nas prepričuje, da moramo Mladinski dom kupiti, ga zamenjati za kaplanijo in bo interpretacijski center tam. Potem se vse to spremeni in bo ob Mrzelovi kašči. Zanima me, koliko nas je to prestavljanje lokacije do danes že stalo, saj so bile že pripravljene idejne zasnove oz. osnutki, ki se zdaj spreminjajo. Ko pa jaz predla­gam kakšno lokacijo, je vse na­robe in mi župan očita, da za­viram projekt. On pa se najprej odloči, nato nariše, potem pa začne iskati soglasja. Še nekaj je bilo takih odlo­čitev. Očita mi nasprotovanje vrtcu. Jasno je, da občina vrtec potrebuje, in svetniki SDS mu nismo nikoli nasprotovali, smo pa tudi takrat spraševali, zakaj se ne naredi v delu Rastuka II oz. tam, kjer namerava de­lati novo naselje in je to tudi opisano in narisano v prostor­skem načrtu. Vsaj tako so nam pripravljavci obrazložili na eni izmed sej. Zdaj imamo lep vr­tec, ki nima pogojev za širitev, občina pa pripravlja OPPN za območje Rastuke II, kar v pri­hodnjih nekaj letih zagotovo pomeni veliko novih prebival­cev in gotovo tudi otrok. Celot­no zemljišče (Ig 11-3) je veliko 68.000 m2, občina pa je lastnica 45.000 m2. Prilagam skico, iz katere so razvidna ta območja kot tudi območja, o katerih sem govorila v prejšnjem članku.Še vedno menim, da bi občina lahko spremenila namembnost tega zemljišča, če bi to želela, in območje komunalno uredi­la. Tako pa namerava zemlji­šče opremiti in prodajati za gradnjo hiš. Znotraj območja je predvideno manjše igrišče za predšolske otroke. Na novembrski seji Občin­skega sveta sem predlagala, da svetnicam in svetnikom predstavim koliščarske muzeje v Italiji, Nemčiji in Švici, ki so z ižanskimi kolišči na seznamu Unesco, da bi se lažje odločili, kako to organizirati in narediti tudi na Igu. Mislim, da je to os- Zgoraj zeleno – območje koliščar­skih kolib in ojezeritev, zeleno in rdeče – lokacija hipodro­ma, rumeno – Rastuke II. nova, ki bi jo morali pripraviti sodelavci na občini ter predsta­viti svetnikom, a ker se to ni zgodilo, sem pripravila jaz. 5 svetnikov je glasovalo za uvr­stitev te točke na dnevni red, 2 sta se vzdržala, ostalih 6 pa je glasovalo proti (Jožica Drob­nič, Rado Simič, Jože Virant, Marija Župec, Tone Modic), med njimi tudi Franc Toni, predsednik Odbora za turizem in gostinstvo. Očitno svetnikov ne za­nima, kako so zadeve urejene drugje, tako kot se večini ni zdelo vredno, da bi si ogledali razstavo In še bolj podrobno o na­selju Ig 11-3 - Rastuke II. Moja Ljubljanica na Vrhniki. Ostale muzeje letno obišče od 40.000 do 300.000 obiskoval­cev. Občina namerava marca 2018 sprejeti Strategijo razvoja turizma in upam, da njen cilj ne bo 2.000 obiskovalcev v inter­pretacijskem centru in muzeju na prostem, ker je v tem prime­ru investicija res predraga. Naslednje leto je evropsko leto kulturne dediščine, ko bodo tudi na EU-razpisih mož­nosti pridobitve sredstev prav za take projekte, kot je naš. V stiku sem z našimi predstav­niki, in Občina bi se lahko pri­javila neposredno na razpise v Bruslju ter tako zagotovila po- trebna sredstva, da naredimo res vrhunski muzej oz. interpre­tacijski center, ki bo privabljal turiste od blizu in daleč. Ponov­no se oglašam zato, da sprejme­mo pametno odločitev, ki nas ne bo tepla že čez nekaj let. Sprašujem, ali je prava od­ločitev, da v center umeščamo še en nov objekt ob dejstvu, da bo 100 m stran ob šoli stal prav tako nov objekt – prizi­dek k OŠ z novimi 8 učilnica­mi in spremljajočimi prostori, kar pomeni najmanj 160 novih učencev ter 10–15 učiteljev. Ob­činski svetniki smo to že potr­dili in je dejstvo. Investicija se začne v 2018, gradnja pa v letu 2019. Raje ne špekuliram, koli­ko pomeni to novih avtomobi­lov, saj tvegam reakcijo župana, da tudi v Ljubljani ob muzejih ni parkirnih mest. Res je, a tisti muzeji imajo 100- in 150-letno tradicijo, mi pa gradimo danes. Želim si, da bi Ig postal po­membna turistična točka z edinstveno predstavitvijo ko­lišč v Sloveniji. Še bolj pa si želim, da bi se poslušali in po­iskali najboljše rešitve ter spre­jemali pametne odločitve. Alenka Jeraj, občinska svetnica . IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ob iztekajočem se letu se zahvaljujemo vsem članom in simpatizerjem Slovenske ljudske stranke, ki nas podpirate in ste z nami v skupnih načrtih. Za dobro vseh nas vztrajajmo skupaj še naprej, tudi v prihajajočem letu. Vsem občankam in občanom želimo z mirom v srcu prežete božične praznike, v novem letu 2018 pa vam želimo, da bi bilo do vas prijazno, zdravo, uspešno in v čim večji meri izpolnjeno s skupnimi in osebnimi pričakovanji. Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Občinski odbor SLS Ig in Nova generacija Ig »Bratje, naša pomlad gre iz tal, bistra ko burja, močna ko val …« Rudolf Maister Občankam in občanom voščimo blagoslovljen božič ter želimo ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto pa naj bo zdravo, zadovoljno in polno izpolnjenih želja. OO SDS Ig Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu želimo dobro leto. Vsem vam pa želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto, Občinska organizacija DeSUS - Ig 12 Mostiščar 09 | December 2017 Mi pa nismo se uklonili N atanko pred 75 leti so bile ustanovljene prve slovenske partizanske narodnoosvobodilne udarne brigade: Tomšičeva, Šercerje­ va, Cankarjeva, Gubčeva, Lju­ bljanska in ostale. V njihovo čast, slavo in spomin je Dru­ štvo Odmev Mokrca ob pomo­ či MOL, ZZB Ljubljana in PGD Golo organiziralo tradicional­ ni kulturnozgodovinski dogo­ dek pod geslom Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili. Slav­ nostni govor je imel dr. Martin Premk, pozdravni nagovor pa predsednik Društva Odmev Mokrca Jurij Kogej, župan Ob­ čine Ig Janez Cimperman, žu­ pan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, takratni polit­ komisar 10. SNOUB Ljubljan­ ske in častni meščan Ljubljane dr. Marko Vrhunec. Z nami so bili tudi spoštovani gosti: Bog­ dan Osolnik (med NOB član vrhovnega plenuma OF in SNOS), diplomat, univerzite­tni profesor, sodnik, publicist in kulturnik; Janez Zemljarič (med NOB terenski delavec), pravnik z mnogimi funkcija­mi v gospodarstvu in politiki; Tit Turnšek – predsednik ZZB Slovenije, Julijana Žibert, pod­predsednica ZZB Ljubljana, Stane Dovgan, podpredsednik ZZB Ljubljana, prekomorec Danilo Škorja, Albin Pibernik in drugi. Po državni himni je pred­sednik skupnosti borcev Lju­bljanske brigade Jurij Kogej izročil zastavonoši Ljubljan­ske brigade Bojanu Vidmarju novo bojno zastavo in izrazil prepričanje, da jo bo nosil ča­stno in ponosno tako, kot do zdaj po mnogih prireditvah po Sloveniji in zamejstvu. V kulturnem programu so sodelovali PPZ iz Ljubljane, Spet je zima, spet je mraz, spet je tu praznični čas. Naj odnese vse skrbi, v novem letu pa le zdravja in sreče podari. Vse dobro v letu 2018 vam želi Društvo odmev Mokrca Žene in dekleta dveh vasi z Golega, vojaški kvintet Or­kestra Slovenske vojske, pev­ka Marjetka Popovski, pevec in kitarist Primož Ram Siter, harmonikar Val Wostner in Osnovna šola Iška vas – reci­tatorja. Proslavo je z recitali povezovala in vodila Mojca Poredoš. Po kulturnem programu je ob sončnem dnevu in polnem velikem šotoru sledilo družab­no tovariško srečanje različ­nih generacij, bork in borcev NOB, veteranov vojne za Slo­venijo, kulturnikov, politikov in predstavnikov krajevnih organizacij ter najmlajših ge­neracij. Ob množični udeležbi iz vseh krajev Slovenije je po­hvale vredna tudi logistična in gostinska izvedba, ki gre članom PGD Golo z Jožetom Virantom na čelu. Pred prireditvijo je delega­cija članov Društva Odmev Mokca položila venca na grob­nici na Golcu in na spomin­sko ploščo na Pangerčevi hiši na Golem, kjer je bila 11. sep­tembra 1943 ustanovljena Lju­bljanska brigada. Jurij Kogej, Društvo Odmev Mokrca Nik Rovan L eto se je obrnilo. V Koz­larjevi gošči smo se po­klonili vsem žrtvam na­silja med drugo svetovno voj­no. Med njimi so bili vaščani Tomišlja in tudi vaščan Gole­ga. 1. novembra smo imeli ko­memoracije kot vsako leto Dan spomina na mrtve skozi pogled Društva Odmev Mokrca – pri grobnici in pokopališču na Golem ter na Kureščku. Obeležili smo tudi spominska mesta na Mokrcu in v Peteli­novih dolinah. V letošnjem letu smo ob­novili grobnico v Tomišlju. Obnovili smo črke in postavili nov pesek. Občini Ig se zahva­ljujemo za sredstva, ki so bila namenjena tem projektom v letošnjem letu. Obnovili smo tudi črke na šoli v Zapotoku, za prihodnje leto pa že imamo zbrana sredstva za obnovo na domu Kurešček. Poklon vsem, ki jih ni več med nami. Lea Sever, Društvo Odmev Mokrca Osamosvojitveni dogodki v Velikih Laščah Franc Hočevar V sredo, 8. 11. 2017, smo Hočevarja, ki je bil v tistem si člani Združenja za času poveljnik 63. samostojne vrednote slovenske čete krajevnih skupnosti Rob, osamosvojitve odbora Velike Turjak, Velike Lašče, zdaj pa Lašče, Škofljica, Ig in Brezovi-je predsednik OZVVS Velike ca ogledali muzejsko zbirko v Lašče. Pogovor o osamosvo-Domu veteranov v Krvavi Peči jitvi v občini Velike Lašče je v občini Velike Lašče (v bivši moderirala članica glavnega osnovni šoli), kjer je bil v letu odbora VSO Alenka Jeraj. 1991 v času vojne za Slovenijo O stavki strojevodij 1988 zbirni center prebeglih pri­ na Škofljici padnikov Jugoslovanske ljud­ske armade. V ponedeljek, 27. 11. 2017, V nadaljevanju smo prisluh-smo na Škofljici organizirali nili pričevanju Franca Dušana pogovorno omizje o osamo- Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil! Bl. Anton Martin Slomšek Spoštovani člani in prijatelji društva VSO, spoštovani domoljubi! Ob koncu leta lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ste naši člani dejavno prispevali k ozaveščanju glede pomena osamosvojitve naše države in pomembnosti slovenske kulture, ki se je oblikovala skozi stoletja. Dragi prijatelji Slovenije! Vse, ki bi se nam radi pridružili, vljudno vabimo na naše dogodke in k aktivnemu sodelovanju, saj je naša dolžnost, da pridobitve naše osamosvojitve cenimo in jih ohranimo za prihodnje rodove! Vsem želimo ponosno praznovanje dneva samostojnosti, blagoslovljene božične praznike in vse dobro v novem letu 2018! Združenje VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Pogovor s Slavkom Kmetičem svojitvenih dogodkih in stav­ki strojnega osebja Slovenije in Istre. Navzoče je uvodoma pozdravil generalni sekretar VSO dr. Božo Predalič, ki je opozoril na anomalijo, ko slo­venski vojni veteran Branko Šalamun ni deležen pozornos­ti in pomoči slovenskega vrha vladajočih, po drugi strani pa nekdanji generali JLA, ki so napadli našo državo, prejema­jo visoke pokojnine. Poudaril je, da so ravno zato taki večeri pomembni, da se spomnimo, kaj se je dogajalo in kdo si je res želel samostojno Slovenijo ter je za njo tudi tvegal svojo glavo. Navzoče je pozdravila članica glavnega odbora VSO Alenka Jeraj, ki je obudila spomin na osamosvojitvene dogodke na Škofljici in Igu. Pomembno je, da imamo tudi v naših občinah odbor VSO, da obujamo spomin na te ve­ličastne dogodke, ko smo do­bili svojo državo. Pogovor s poslancem Demosa in vodjo stavke strojevodij 1988 Slav­kom Kmetičem je moderiral novinar Gašper Blažič, ki je tudi spomnil, da se je ravno v teh dneh pred skoraj tremi desetletji formirala koalicija Demos. Kmetič je med drugim dejal, da se je Sindikat stroj­nega osebja Slovenije in Istre zavzel za samostojno Sloveni­jo. Perverzno pa se mu zdi de­janje Semoličevega sindikata, ki je vladi napovedalo stavko tik pred vojno za Slovenijo. Ve­seli smo bili dobrega obiska in zanimanja poslušalcev. VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Pavlič V soboto, 16. 12. 2017 ob 12. uri se bomo v Kočevski Reki v Parku MSNZ, spomnili prvega postroja slovenskih vojakov leta 1990 z naslovom Prihodnost pripada pogumnim, ko smo tudi s tem pokazali, da bomo, če bo potrebno, tudi z vojsko zaščitili svojo odločitev za samostojno Slovenijo. Vabljeni na ta dogodek! Mostiščar 09 | December 2017 85. Govekarjev večer V dvorani Centra Ig je 20. 11. 2017 potekal v literarno-glasbeno li­kovnem vzdušju. V tem tednu se po Sloveniji na različnih pri­reditvah spomnimo generala Rudolfa Maistra, zaslužnega borca za ohranitev severnega dela domovine Slovencev. Povezovalka Govekarjeve­ga večera Božena Števančec, članica Društva Fran Govekar, je za uvod prebrala eno od Ma­istrovih pesmi in predstavila njegov krajši življenjepis. Pou­darek je bil na veličini Maistro­vega vpliva in strateških spo­sobnosti v boju za priključitev severne slovenske z matično domovino ter na sposobnostih povezovanja politike in kultu­re za ohranitev slovenskega naroda. Rudolf Maister se je družil tudi z literati in kultur­niki tedanjih časov, najožji prijatelji so bili Kette, Cankar, Jenko, Gregorčič … Poseben pečat je pustil Rudolf Maister na literarnem področju, saj je od gimnazijskih let tudi sam pisal domoljubne, bodrilne, socialno in čustveno obarva­ne pesmi ter jih objavljal. Zbir­ko ljubezenskih pesmi Poezije je posvetil svoji ženi, druga zbirka, Kitica mojih, pa je pos­večena domovini. Program so popestrile učenke Glasbene šole Emil Adamič, flavtistke Iza Ferkulj, Sara Škulj in Eva Arolea Tr­dan. Ob spremljavi mentorice in pianistke Klare Veteršek so zaigrale melodije narodnih in otroških slovenskih pesmi. V literarnem delu je občin­stvo prisluhnilo pesnicam, članicam Literarno glasbene skupine DFG. Moderatorka je pesnice tudi predstavila. Ne­kaj pesmi so prebrale Alenka Jeraj, Darja Avsec in Zdenka Vinšek. Vse tri se udeležuje­jo tudi literarnih srečanj pod okriljem Javnega sklada za kulturo, s pesmimi so sode­lovale v različnih zbirkah. Alenka Jeraj je izdala že dve samostojni zbirki, Darja Avsec pa pripravlja drugo zbirko, ki jo bo predstavila januarja 2018 na Trubarjevi domačiji. Pesni­ce se zelo razlikujejo v slogu, ritmu, izboru sopomenk, a jih vseeno marsikaj druži. Vse tri zaznamuje v predstavljenih pesmih podobna tematika. Njihove pesmi se spogleduje­jo z osebnimi doživljaji, razkri­vajo osebne čutne sfere med­človeških odnosov v različnih obdobjih z vidika nostalgije in težnje po ohranitvi ljubezni z vidika trpkosti razočaranj ali sprave, novih upanj ter iskanj. Ob koncu je Božena Števančec predstavila članico Likovne skupine DFG Anito Indihar Dimic, ki je postavila razstavo v knjižnici. Letos je diplomirala na Likovni aka­demiji s področja grafike in risbe. Študij nadaljuje in se pripravlja na magisterij. V knjižnici je že večkrat razsta­vila svoja dela, tokrat je na ogled postavila grafike. Grafi­ka je ena njenih najljubših teh­nik, saj ji dopušča ustvarjalni pristop v obvladovanju pros­tora z osnovnim likovnim za­pisom: črto. Ob ogledu del je Vabimo vas na Vljudno vabljeni! bilo s strani občinstva veliko zanimanja, avtorica je prisot­nim predstavila postopek teh­nike ustvarjanja s suho iglo ter odkrivala svoj ustvarjalni pri­stop. Grafike dopuščajo oseb­no iskanje zgodb v abstraktnih kompozicijah. Med drugim je zapisal njen mentor profesor Branko Suhy: »/…/ Diplomsko delo Anite In­dihar Dimic z naslovom »Po-men risbe v umetniški grafiki« nas pritegne, ker je prepričljivo razumela pomen in zahtevnost risbe, ki je pogoj za uspešno slikarstvo in grafično ustvar­janje /…/ Njena grafika slikar­stvo povezuje, ga nadgrajuje, kar je v korist slikarstvu in gra­fiki /…/« Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Mostiščar 09 | December 2017 Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Ig P rojekt tradicionalni slo-onalnemu zajtrku, je bil letos Namesto pouku smo prisluh-Zajtrk je bil okusen, vsem venski zajtrk je vseslo-17. november. Učenci 9. b smo nili radijski uri, posvečeni zaj-pa bo ostalo v spominu to, da venski projekt, ki poteka se zbrali v naši učilnici za prvo trku in domači hrani. V tem smo zajtrkovali z ravnateljico že več let in spodbuja zaveda-šolsko uro. Ta je bila drugačna, času so prispeli že tudi redite-in županom. nje o prednostih lokalne sa-saj sta se nam pridružila rav-lji in nam prinesli zajtrk, ki so mooskrbe s hrano, ki nam je nateljica Biserka Vičič Malnar ga sestavljali: kruh iz tatarske Zala Kramar, 9. bblizu. Dan, namenjen tradici-in župan Janez Cimperman. ajde, maslo, med in jabolko. Barbara Flajnik Pomen zajtrka Iz radijske ure, ki so jo pripravili učenci z učiteljico Barbaro Simčič, smo izvedeli poučne stvari o zajtrku. Učen­ci so brali svoja dela, kjer so razmišljali o tradicionalnem slovenskem zajtrku, o čebelah, o medu, o domačem mleku in jabolkih. Za zvočno kuliso je poskrbela domača slovenska glasba. Pomen zdravega zaj­trka je v tem, da dobimo dovolj energije za zbrano šolsko delo. Takšen je bil tradicionalni slovenski zajtrk letos. Komaj čakava, da vidiva, kaj nam bodo učenci in učiteljice prip­ravile prihodnje leto. Larisa Hajrić in Tijana Nešović, 8. b Zajtrk Zajtrk je dober z medom in kruhom. Zajtrk je dober z maslom in mlekom. Zajtrk pojemo zjutraj in gremo. Če ga pojemo, energijo dobimo. In zajtrk je zdrav z mlekom krav. Lara Comino, 6. c Petek, 17. 11. 2017 V šolo prihitimo in si zajtrka zaželimo. Še sreča, da ga danes v šoli res dobimo. Dobimo domače pridelke, za kar so kmetje garali in vse prodali. Med, maslo, mleko, jabolka, vse je domače. Tak zajtrk se po vseh šolah odvija, lahko smo veseli, da ga vsi dobimo. Kaja Zarnec, 6. c Slovenski zajtrk na PŠ Golo Z a nami je še en uspešen kulturno-tehniško-nara­voslovno obarvan dan. Z zelenjavnimi prispevki iz ozimnic naši staršev (in ozi­mnic sosedov, babic …) smo si že v četrtek popestrili delo pri pouku. Lupili, rezali, čistili smo od prvega do zadnjega učencain učiteljic na podružnici. Že iz nastalih količin se je dalo razbrati, da se v petek ne bo pripravljala zgolj zelenjavna juha, ampak bo tudi različna zelenjavna priloga. Ko je v pe­tek, 17. 11., v loncu z zelenjavo zavrela voda, smo ravno kon­čali s poučnim obiskom če­ belarjev, a čakalo nas je novo delo. Takoj po tradicionalnem slovenskem zajtrku se je začela obdelava sadja. Z veseljem lah­ko povemo, da je bila tisti dan prav posebna tišina, pa ne zara­di pravil, otroci so namreč pri­dno preizkušali narezano sadje, glodali ostanke okoli pecljev in obgrizli še tisto, česar niso mogli narezati za nadaljnjo ob­delavo. Iz narezanega sadja smo pripravili vitaminske smutije v ogromni količini, ki pa smo jihna koncu tudi vse spili. Še celo tisti, ki po sadju ne posegajo radi, so jih poskusili. In ker k Šola v naravi L etos smo se konec okto­bra sedmošolci v šolo v naravi odpravili na Med­vedje Brdo. Tema letošnje šole v naravi je bila astronomija. Bilo je zelo zabavno in za­nimivo. Tekmovali smo v oce­njevanju sob in imeli jutranjo telovadbo. Hodili smo na po­hode, obiskali žago in se učili o astronomiji, zvezdnih kartah, naredili pice, na katere smo oblikovali ozvezdja, ter izdelali veliko zanimivih učnih pripo­močkov in plakatov. Najbolj smo uživali v lego robotiki, kjer smo sestavljali robota in ga sprogramirali za misijo na Marsu. S teleskopi smo opazo­vali Sonce, Luno in Saturn. S zdravi hrani sodi še gibanje, smo nekaj časa izkoristili še za krajši sprehod. Delček časa pred kosilom smo namenili še umetniškemu ustvarjanju – z risbo in besedo smo strni­li nekaj pomembnejših vtisov vsega, kar se je dogajalo, in si skupaj zaželeli, da bomo lahko naslednje leto v celoti pripravi­li obroke sami. Prišel je čas ko­sila in preizkušanja vsega, kar je “z zelenjavo naredila vročina štedilnika”. Otroci so zaupali, da priprava ni tako težka, da je bilo kosilo zelo dobro, da so se nadelali, da so veseli, ker jim ni bilo potrebno pomivati posode, socialnimi igrami smo spozna­vali, kako pomembno je poslu­šanje, sodelovanje, zaupanje in vztrajnost. Imeli smo tudi lete­či kviz in orientacijski pohod. Med prostim časom smo igrali košarko in plezali. Najbolj mi je bil všeč zaključni večer, na katerem smo vsi peli in plesa­ li. Zaradi tega so nam učitelji saj je bilo že v razredu ogrom­no dela s pospravljanjem. Bila je zanimiva nova iz­kušnja, ki nam ne bi uspela z vašimi prispevki, spoštovani starši, za kar se vam v imenu celotnega kolektiva PŠ Golo iskreno zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem za potrpežlji­vost in pomoč obema kuhari­cama Alenki in Nataši, ki sta v obilici svojega dela našli čas in prisluhnili tudi našim idejam ter pomagali pri uresničevanju naših želja. Petra Berlisk,voditeljica PŠ Golo dovolili, da smo bili budni dlje, zjutraj pa smo vsi malo težje vstali. Na poti domov smo se usta­vili v rudniku in talilnici žive­ga srebra v Idriji, kjer so znane tudi idrijske čipke. Urša Črnič, 7. c Tema šole v naravi je bila astronomija. Gorazd Šantej Misija na Mars Martina Brance Mostiščar 09 | December 2017 OŠ Ig E r as m us+ Cool Science for Young Scientists Ogled dela v razredu Peter Monok Z letošnjim šolskim letom se je začel dvoletni med­narodni projekt, ki ga fi­nancira EU. Namen programa Erasmus+ je sodelovanje na področju izobraževanja, uspo­sabljanja mladine in športa za obdobje 2014–2020. Velik po­udarek je na izboljšanju spret­nosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. V projektu sodelujejo po­leg Osnovne šole Ig dve šoli z Irske, šola z Madžarske, Nem­čije, Grčije in Turčije. Pripra­ve na projekt smo začeli že v letu 2016, kjer se je bilo treba okvirno dogovoriti glede vse­bine projekta in mobilnosti ter izpolniti prijavno dokumen­tacijo. V avgustu smo prejeli pozitivni odgovor o izboru projekta. V oktobru 2017 je potekalo na Irskem v kraju Tubbercurry prvo mednarodno projektno srečanje, ki sva se ga udeležila dva učitelja. Na tem srečanju smo določili datume mobil­nosti, razdelile so se zadolžit­ve, predstavili smo maskote, se pogovarjali in dogovarjali glede finančnih okvirjev itn. Ogledali smo si dve sodelujo­či šoli, kjer so nam pripravili topel sprejem. Spoznali smo tudi lokalne in malce bolj od­daljene zanimivosti. Srečanje je minilo v pozitivnem vzdušju in polni elana smo se vrnili v svoje šole. Vsebina projekta Cool Sci­ence for Young Scientists je, kot pove že naslov projekta, osredotočena na znanost. Za­snova projekta je ponuditi možnost učencem in učite­ljem, da se učijo o svojem oko­lju z eksperimenti, in pova­biti naravo v šolske prostore. Sodelujoči učitelji v projektu Claire Brennan Želimo pritegniti pozornost in običaje drugih udeležencev, učencev, da se bodo v priho-utrjevali znanje tujega jezika, dnosti znali zoperstaviti pro-se družili in izmenjevali izku­blemom s področja ekologije, šnje.saj se svet pospešeno srečuje s takšnimi in drugačnimi ekolo­škimi katastrofami in težava­mi. Projekt je tako razdeljen na tri glavne teme: voda, zrak in ogenj. V prvem delu se bomo srečevali s poskusi s področja vode. V marcu bo nekaj učen­cev obiskalo šolo na Madžar­skem, kjer bodo poleg vsebin­ Gorazd Šantej skega povezovanja s svojimi vrstniki spoznali tudi navade Voščilo za 2018 Spet leto je naokoli, in prazniki so pred vrati in tistega, ki je žalosten, je treba nujno nasmejati. Ker za praznike vsak si zasluži biti vesel in nasmejan, biti ljubljen in spoštovan. Zato upam, da prihodnje leto 2018 prineslo bo polno veselih stvari, predvsem pa odneslo mračnost in žalost, ki nekatere v srcu duši. Naj prihodnje leto bo nasmejano, tako kot smo nasmejani mi, in naj človek z vsemi ljudmi, svoje čudovite nasmehe deli. Zoja Šuc, 8. b v imenu učencev in zaposlenih na OŠ Ig Šolski praznik – kar seješ, to žanješ rejši pa so lahko videli svojo prehojeno pot. Po nastopu smo si vsi skupaj oddahnili ter se lotili prigrizkov in soka, za kar so poskrbeli starši. Bliža se novo leto, zato že­lim podeliti z vami pesmi, ki sem jih napisal že pred leti. Predvsem v nižjih razredih pe­sem učenci globlje doživijo, če je ta spremljana z ustreznimi gibi. Morda ponekod neobičaj­ne postavitve besed pripišite pesniški svobodi! Srečno in iz­polnjeno leto vam želim, dob­ro setev za obilno žetev! Svobodna Konec šolskega praznika šola K o sem pred nekaj de­setletji sam hodil v osnovno šolo, so le red­ki učenci stopili na oder. Obi­čajno so bili to člani literarne­ga krožka, poleg njih morda še šolski zbor ali folklorna skupi­na, a ne spomnim se, da bi na­stopal celoten razred. V naši Svobodni šoli Kurešček in v drugih waldorfskih šolah je to drugače, saj nekajkrat na leto vsi učenci nastopajo pred star­ši. Večinoma radi pokažejo, kaj so se naučili, radi so opaženi, radi imajo realno pohvalo, da vedo, da napredujejo, da se razvijajo. V naravi otrok je, da se želijo razvijati, da so živah­ni in gibčni, a pri tem seveda potrebujejo vodenje učiteljev, ki jim je mar za njih, za njihov razvoj, ki imajo veselje do živ­ljenja v vsej polnosti, na vseh ravneh. Otroci so v vsej svoji razigranosti pripravljeni pri pouku narediti marsikaj tako za učitelja kot seveda za star­še, ki jim to potem predstavijo. Tak šolski praznik smo imeli v sredo, 22. novembra, ob 17h v dvorani na Golem. Vseh šest razredov je predstavilo nekaj vsebin iz pouka: pesmi in re­citacije v slovenskem, angle­škem in nemškem jeziku ter prvič še evritmijo, umetnost gibanja skladno z glasbo ali govorjeno besedo. Pokazalo se je, da evritmija zahteva veliko zbranosti, vsako leto več, saj se mora paziti ne le na svoje gibe, ampak na usklajenost z drugimi, zato lahko rečemo, da je evritmija prava socialna Dnevi Sonce nedeljo zlati, duh daje srcu moči; ponedeljek še zaspan reče torku dober dan; torek poln je moči, mnogo dobrega stori; sreda spretna je zares, tako za delo kot za ples; četrtek vse prav rad ima, je odprtega srca; petek pisan je in lep, rad gre malo na potep; sobota red dela in vse postori, da konec se koncev vsakdo nasmeji. dan za dnevom se vrsti, teden skupaj jih drži. umetnost, ki oblikuje hkrati posameznika in njegov odnos do vseh v skupini. Mlajši otro­ci so z občudovanjem gledali starejše, kaj vse že znajo, sta- Kurešcek Mohor Demšar, razrednik 2., 3. in 6. razreda Svobodne šole Kurešček Tomi Meglenov 6. razred pri evritmiji Meseci Januar nova vrata odpira, februar miren ne išče prepira, marec spomladno čist se zasveti, aprila deževni so, mokri vremenski obeti, maja vse raste, vse je cvetoče, junija češenj se mi zahoče, julija polno vročih je dni, avgusta na polju žito zori, september prinaša zrele nam plode, oktober napolni vinske nam sode, november pomete liste z dreves, decembra oddahne si zemeljski ples. Jesen v Mavrici Po deževnem začetku jeseni nas je oktober obdaril s toplimi sonč­nimi dnevi, ki smo jih izko­ristili za bivanje na prostem. Teden otroka smo še posebej popestrili z dodatnimi dejav­nostmi. Odpravili smo se v gozd, kjer smo nabrali listja, vej in storžev, iz katerih smo izdelali jesensko dekoracijo, uporabili pa smo jih tudi pri izvedbi športnega poligona na temo Igre kot nekoč. Ker je za zdravje poleg gibanja po­membna tudi zdrava hrana, smo prisluhnili pravljici Sad­ni prepir in si pripravili sadni napitek. Tudi ptičje strašilo, ki tokrat ni čuvalo koruzne njive, ampak naš vrtec, je delo naših rok. Vsakdo, ki se je v zgodnjih jutranjih ali večernih urah sprehodil mimo naše enote, pa je lahko užival ob pogledu na številne buče-lučke, ki smo jih Sadimo drevesa – Novo življenje P rometne nesreče, var-parkirišča v enoti Krimček. nost v prometu, jaz v Poleg tega smo se na ta dan prometu … To so teme spomnili tudi na vse, ki so ne­pogovora, projektov, ki jih srečo preživeli, in tako na naše vzgojiteljice vsako leto vpelje-travnato igrišče posadili nekaj mo v učno dejavnost v našem dreves, ki nam jih je podaril vrtcu. Lansko leto, letos pa KPL Ljubljana. Seveda so pri smo se odločili, da še posebej tem sodelovali tudi naši otroci obeležimo svetovni dan spo-s sloganom Novo življenje.mina na žrtve prometnih ne­ Skupini Mucki in sreč. Izdelali smo transparente Žabice in jih razobesili na našo ograjo izrezali za noč čarovnic. Poleg številnih dejavnosti pa smo našli čas še za jesenski pohod na Golovec. Konec meseca smo pozornost posvetili po­žarni varnosti in se z veseljem odzvali povabilu gasilcev PGD Ig. Prijazna gasilca Žan in To­maž sta nam razkazala gasil­ska vozila in drugo zanimivo opremo, najbolj pa smo uživa­li, ko smo tudi sami z brizgo gasili 'požar'. Strokovne delavke enote Mavrica Novo drevo na našem igrišču Ozaveščamo najmlajše o zdravem načinu življenja T retji petek v novembru se je enota Studenček Vrtca Ig ponovno pri­družila projektu Tradicional­ni slovenski zajtrk, ki je letos že sedmi po vrsti. Z njim obe­ležimo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Letos je ta dan na­menjen pomenu povezova­nja javnih zavodov s svojimi naročili naročanja hrane z bližnjimi lokalnimi pridelo­valci hrane. Na ta dan so v ZN glasovali tudi o slovenskem predlogu, da 20. maj razglasi­jo za svetovni dan čebel. Čebelarji so obiskali našo enoto in skupina Zajčki se je pogovarjala z obiskovalcema ČD Ig o pomenu čebel, spo­znala čebelje navade, vlogo če­belarja ter si ogledala izdelke iz medu in voska. Najbolj sla­dek pa je bil zaključek, ko smo se sladkali s hojinim medom. Ob tem smo utrdili poznava­nje zdrave prehrane in dru­gih dejavnikov, ki omogočajo zdrav razvoj. Enega od njih smo kmalu preizkusili v prak­si, saj nas je razveselil prvi sneg. Gibanje na svežem zraku smo v naši skupini navdušeno pozdravili v živo. Erna Maček Prihaja novoletni čas, smeh in sreča vse okoli nas. Naj jelenčki hitijo,Praznikov se veselimo, zvončki glasno zvonijo,pridno smrečico krasimo, kakor pravljica prava, lučke bomo še prižgali, naša naj bo zabava.na snegu zunaj se igrali. Srečen božič in Brali bomo vsi voščila uspešno leto 2018in odpirali darila, se s slaščicami sladkali, vam želijo otroci ob lepih pesmih praznovali. in zaposleni Vrtca Ig.  Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Naravoslovno-ustvarjalna delavnica Zvočno-ustvarjalna delavnica in v angleščini sestavljalnica za otroke in mlade Dream in English – A boy in the sea Ustvarjanje ob zvokih glasbil 20. december ob 17.00 15. januar ob 17.00 Na delavnici z naslovom A boy in the sea se Vabljeni na zvočno doživetje, ki sprošča, pomirja in po­bomo vkrcali na ladjo, da odkrijemo veliko zitivno vpliva na kreativnost in razvoj otroka. Delavnico skrivnost morja. Delavnico vodi Špela vodi Samo Svete, primerna je za otroke od 3. leta starosti. Podkoritnik Mokorel. Prijave v knjižnici na 01 308 57 20 ali ig@mklj.si. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Ura pravljic +4 Hvaležni kipci, slovenska ljudska pravljica 3. januar ob 17.00 Pripoveduje Nataša Uršič. Beremo s tačkami – Tačke Pomagačke 10. januar ob 17.00 Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljij­ski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno preberete pravljico pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti, še posebej za začetnike branja ali otroke s težavami pri branju. Delavnico vodita prostovoljka Sabina in labradorka Lady. Ker je število prijav omejeno na dva, zbiramo prijave v Knjižnici Ig, na tel.: 01 308 57 20 ali na ig@mklj.si. Pravljično-ustvarjalna delavnica v angleščini Dream in English – The big desert 17. januar ob 17.00 Na delavnici The big desert bomo spoznavali, kje vse se v pustinji skriva življenje. Delavnico vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Knjižnica Ig, Banija 4, 1292 Ig, Društvo Fran Govekar Ig vabi otroke (od 10 do 15 let) na delavnico SLIKANJA IN USTVARJANJA V AKVARELU. Izvedli bomo 4 srečanja, in sicer: 4., 11., 18. in 25. 1. 2018 od 15. do 17. ure v Medgeneracijskem centru na Igu. Otroci prinesejo s sabo zaščitno kartonsko podlago, akvarelni papir, ozek in širok akvarelni čopič, svinčnik, radirko, mehko krpo, lonček za vodo, vodene ali akvarelne barve. Prijave sprejemamo do 23. 12. 2017 na elektronski naslov info@dfg.si ali GSM: 031/352-791. Delavnica je brezplačna. Vodila jo bo Zdenka Vinšek. Vabljeni! Škriljanske zgodbe (III.) Bogata zgodovina O življenju v Škriljah sem se pogovarjala z domačinoma gospo Mihaelo in Antonom Golobom oz. z Antonovim An­tonom, kot ga poznajo doma­čini. Gospa je rojena leta 1941, Antonov Tone pa 1939. Z iskri­co v očeh se spominjata svojih mladostnih dni v Škriljah. Go-spa mi je dala v branje knjižico dolgoletne učiteljice na Golem Jadranke Zupan z naslovom Drobtinice iztrgane pozabi, ki jo je izdalo Kulturno društvo Mokrc leta 2008. Zelo zanimi­vo branje, kjer lahko prebere­mo, da so Škrilje in ostale vasi pod Mokrcem in Kureščkom kraji z bogato zgodovino. Že stari Rimljani so se spre­hajali po teh krajih, saj je iz Emone čez Golo in Mokrc pro­ti Cerknici vodila stara rimska pot proti Italiji. Domačini zna­jo povedati, da na hrib Straža ali – kot mu pravimo priseljen­ci – Stražar vodi pot še iz časa Marije Terezije ... Na avstrijski specialki iz leta 1878 je vrisana kolovozna pot, ki je vodila iz Krvave Peči v Mokrc na Golo, to naj bi bila ena od skrivnih poti, po kateri so v prejšnjih stoletjih tihotapili sol, brusne kamne in še kaj. Tudi Martin Krpan je znabiti hodil po teh krajih, saj je v Levstikovi pove­sti omenjen tako rajnik Jernej­ko na Golem kot Mokerc: »Ka­kor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela.« (Fran Levstik: Martin Krpan, Mladinska knji­ga 1983). Povezani vaščani in vaška trgovina Mihaela in Anton Golob se spominjata, da je bilo v Škri­ljah v času njune mladosti samo okoli 44 hiš, zato so se vsi dobro poznali. Vsaka hiša je imela vsaj eno kravo in ko­koši, da so imeli mleko in jaj­ca. Imeli so tudi sadno drevje in orehe. Vsaka hiša je imela oreh, da so lahko gospodinje ob večjih dogodkih, ob žetvi ali mlačvi, na hitro skuhale dobro in bogato jed, orehove štruklje. Med seboj so si poma­gali. Kdor je imel konja, ga je posodil drugemu za oranje, pa so mu potem prišli pomagat okopati krompir, da so odslu­žili. V vasi še danes stoji hiša, v kateri je bila pred drugo sve­tovno vojno trgovina. In še da­nes se jim reče pri Štacnarjih, od štacune po nemški izposo­jenki. Ko je bila vas med drugo svetovno vojno požgana, tr­govine niso več odprli na tem mestu, so pa Golobi za kratek čas, leto ali dve, odprli trgovi­no v Škriljah. Gospa se spomi­nja, da so v njihovi stari hiši prodajali dobrine, ki jih sami niso mogli pridelati, kot so riž, sladkor, sol, testenine ... Proda­jalo se je vse 'na vago'. Če si šel kupit marmelado, so jo odreza-li in zavili v papir, da si jo nesel kar tako domov. Olje so proda­jali po deci, dva ... embalažo si moral prinesti s sabo. Vaška lipa Pri gasilnem domu je sta­la mogočna lipa, ki pa ni bila samo lipa, bila je središče dru­žabnega življenja. Antonov Tone pravi, da je imela lipa tri metre premera, v njej pa je bila skoraj meter velika luknja. Go-spa doda, da so se kot otroci skrivali v tej luknji in da je bilo pod lipo vedno veselo. Gospod pravi, da je imela luknjo zara­di bakel, ki so jih ugašali na lipi. Ženske so na Mokrcu cele noči obirale maline, potem so jih nosile v Ljubljano prodajat. Hodile so peš in si svetile z ba­klami. In ravno ko so prispele do Škrilj, se je zdanilo in so bakle ugašale na vaški lipi, ki je zato na sredini dobila veliko luknjo. Mihaela Golob se spominja, da so se starejši moški, večji kmetje, zbrali pod lipo in se zmenili, kaj je treba postoriti v vasi. Treba je bilo 'pota popra­vit', če jih je poškodovalo več­je deževje, obsekati grmovje, da so lahko šli z volom in vo­zom skozi vas. Vse so postorili sami, kdor je kaj imel ali znal, je prispeval za skupnost. Leta 1991, ko so cesto skozi vas asfaltirali, so morali lipo posekati, so pa vaški fantje – danes vaški gospodje – Tomo, Lenko in Pucihar takoj posadi­li novo lipo, ki stoji še danes. Nima še treh metrov premera, zato še čaka na družabno živ­ljenje okoli sebe. Nova cesta je prinesla nove ljudi Sčasoma se kmetje niso mogli več preživljati samo s kmetovanjem. Začeli so pro­dajati zemljo. Najprej se je to začelo v Zapotoku in na Go­lem, se spominja Antonov Tone, potem pa še v Škriljah. Vse več priseljevanja se je začelo po tem, ko so zgradi­li novo cesto leta 1982, ki pa ne pelje več skozi staro va­ško jedro. Prvi priseljenci so bili še zelo povezani z vaško skupnostjo, saj jih je bilo malo, zdaj pa je priseljencev že več kot domačinov. Pa vendarle je družabno živ­ljenje danes v vasi kar živah­no. Ne hodimo v Drago in se ne dobivamo pod vaško lipo, hodimo pa z otroki na igrišče in se zavrtimo na škriljanski gasilski veselici. Nekaj pa je glede na popolnoma drugačen stil življenja, ki smo ga prines­li v te vasi: domov prihajamo pozno, potem se sprehajamo z otroki, sami ali s psi. Njive so postale travniki, sadno drevje je zamenjalo okrasno drevje ... Sogovornika, prijazna do­mačina, pogovor končata, da je bilo včasih življenje v Škri­ljah lepo. Lepo je tudi danes, saj so kraji lepi že sami po sebi, domačini pa so še ved­no povezani, dobronamerni in prijazni. Katja Dragar Gorjup Tomi Meglenov Izkop grobišča Romov v Iški K onec novembra je Ko­misija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč predstavila prve izsledke izkopa grobišča v Iški, kjer so partizani maja 1942 postrelili večjo skupino Romov. Izkopavanje je pod vodstvom arheologov in ob sodelovanju antropologinje potekalo med 9. in 20. novem­brom letos. Na Benkotovem travniku v Iški, kjer že od prej stoji obeležje – križ, so res potrdili grobišče, skupaj so odkrili sedem grobov – 3 enojne, 2 dvojna in 2 množič­na groba. Manjši množični grob je vseboval ostanke 12 oseb, večji pa 34. Skupno so odkrili in izkopali ostanke 53 oseb – med njimi je bilo 25 ot­rok mlajših od 14 let in visoko noseča ženska. Na nekaterih • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podprite društva, ker vas nič ne stane D ruštveno dogajanje je čanov je tudi članov društev, pomemben del življe-ki s ponosom in vnemo skrbi­nja v občini. Veliko ob-jo, da je vsakdan v občini lepši, Društva s sedežem v Občini Ig, ki jim lahko namenite del dohodnine Društvo Ognjič – za naravno in kvalitetno življenje Zapotok 54 Društvo za cistično fibrozo Troštova ulica 5, Ig Gasilska zveza Ig Gasilska ulica 39, Ig Lovska družina Ig Banija 4, Ig Lovska družina Mokrc Golo 18 Lovska družina Tomišelj Tomišelj 1 Planinsko društvo Krim Troštova ulica 5, Ig PGD Brest Brest 22 PGD Golo Golo 7 PGD Ig Gasilska ulica 39, Ig PGD Iška Loka Iška Loka 27 PGD Iška vas Iška vas 31 PGD Kot-Staje Kot 17 PGD Matena Matena 55 PGD Škrilje Škrilje 32 PGD Tomišelj Tomišelj 15 PGD Vrbljene-Strahomer Vrbljene 57 Športno društvo Mokerc – Ig Troštova ulica 15, Ig Zavod Vest, zavod za raziskovanje izvora, pomena in načinov udejanjanja vesti Podgozd 5 Združenje brezposelnih Slovenije SO.P., trajnostna samooskrba in vzajemna pomoč Iška 38 Združenje novinarjev in publicistov Banija 82, Ig lobanjah žrtev so bile opazne strelne rane. Med posmrtnimi ostanki je bilo odkritih več kot 350 predmetov žrtev: deli ob­lačil, osebni predmeti – prsta­ni, denarnice, glavniki … Po izkopu so shranili tudi vzorce za morebitne analize DNK. Pri postopku sicer aktiv­no sodeluje policija, ki posku­ša pridobiti nove informacije o dogodku, mdr. so opravili raz­govore z domačini, pregledu­jejo arhivske dokumente ... V tem postopku so pridobili tudi imena domnevnih morilcev, a so že vsi pokojni. Naknadno so 28. novembra na Gornjem Igu izkopali še po­smrtne ostanke Rominje, ki je pobegnila z morišča v Iški ter bila ujeta in umorjena na Gor­njem Igu. Delo Komisije lahko spremlja­te na njihovi novi spletni stra­ni: www.prikritagrobisca.si. Maja Zupančič varnejši ali športno in kultur­no pestrejši. Vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko društvom še dodatno pomaga tako, da jim podari do 0,5 % svoje dohodni­ne ... to ga nič ne stane, pome­ni pa veliko. V občini Ig ima sedež 21 društev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako po­magate pri njihovih prizade­vanjih. Če se za to ne odločite, gre vašega pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto os­tane več kot 4 milijone evrov neporabljenih, čeprav verja­memo, da bi jih ravno društva znala najbolje in najkoristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni naših prostovoljnih gasilcev, ti si vedno zasluži­jo našo pomoč. Ima pa naj­brž vsakdo poleg gasilcev še kakšno svoje najljubše dru­štvo, tudi njim lahko podarite svojega pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to – izberete jih lahko do naj­več pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete prek sistema e-Davki ali se po­zanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz vaše občine – poiščete jih po poštni številki, označite, vpi­šite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta od­nesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodel­ni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Mostiščar 09 | December 2017 Seminarji na Golem V eseli december je v polnem teku in na Go­lem vneto odkrivamo nove poti za zdravo, srečno in uspešno življenje. V sredo, 6. decembra, je imel prvič v naši kulturni dvo­rani predavanje mag. Nikola Krstič, dr. med., ki je predsta­vil zanimivo in obsežno po­dročje obrabe hrustanca v drugi polovici srednjih let in zlasti v tretjem življenjskem obdobju. Naslov predavanja je bil Lajšanje bolečin v skle­pih in kolenih, nagovarjal pa je številne med nami. Dr. Krstič je uvodoma omenil, da je obraba hrustanca zelo zna­čilna za zrela leta, strokovno se bolezen poimenuje oste­oartroza. Zanjo so značilni boleči sklepi, pokanje v njih, zmanjšana gibljivost in tudi otekline oziroma nastanek vnetja. V predavanju je pou­daril, da ima osrednjo vlogo pri tvorbi hrustanca spojina glukozamin. Človeško telo ga tvori samo, iz glukozamina se tako hrustanec celo življenje obnavlja, vendar problem nas­tane takrat, ki telo zaradi let popušča in s tem nastane tudi manj lastnega glukozamina. Hrustanec se zato slabše ob­navlja, in to je glavni razlog, da se stanjša, razpoka in drobi ter tako nastane osteoartroza. Glukozamina je premalo, in zato ga je treba nadoknaditi. Zlasti v zadnjem desetletju pa tudi prej so v študijah in potem tudi v praksi dokazali, da je jemanje zdravila gluko­zamin uspešno in da izdatno prispeva h kakovosti življenja v zrelih letih. V 12 letih je to dokazalo tudi jemanje v Slove­niji. Pri tem pa je pomembno, in na to stroka opozarja že leta, da ima možnost zdravlje­nja osteoartroze glukozamin, ki je preverjen in registriran kot zdravilo. Na trgu so na­mreč tudi glukozamini, ki jih državna komisija ni potrdila kot zdravila, in ti obrabe hru­stanca ne morejo zdraviti, le olajšajo težave, medtem ko se bolezen širi naprej. Navedel je tudi, da se je pri nas razširilo mnenje, da lahko obrabo zdra­vijo še nekatere druge snovi, za kar so uradne mednarodne inštitucije ugotovile, da ne drži. Za uspeh pri zdravljenju obrabe, na primer v kolenu, je zato treba svetovati zdravilo glukozamin. V sredo, 20. decembra, bo znova z nami dr. Mohor Demšar, ki smo ga že spozna­li, ko je govoril o sreči in smrti. Tokrat bo spregovoril o pomenu igrač in njihovem vplivu na otrokovo zdravje v otroštvu ter vplivu na celo živ­ljenje. Ob koncu leta je ta tema še zlasti primerna in zanimiva, saj se v božično novoletnem času večina staršev sprašuje, kakšno igračo naj kupi otroku, da bo ta primerna starosti in bo pozitivno vplivala na nje­gov razvoj. Na ogled bo več primerov tako priporočljivih kot slabih igrač. Dr. Mohor Demšar je med drugim tudi zbiralec starih le­senih igrač, je poznavalec nji­hovega zgodovinskega razvoja in raziskovalec pedagoškega vidika igrač. Ima tudi potujoči muzej lesenih igrač, zbranih z vsega sveta, ki ga tudi raz­stavlja. O igračah predava po vsej Sloveniji. Kot dolgoletni waldorfski učitelj poučuje v Svobodni šoli Kurešček, ki v naših krajih navdihuje vse več staršev in otrok. Za vse naše zveste obiskovalce predavanj naj omenim še predavanje, ki bo na vrsti 3. januarja 2018, ta­koj po novoletnih počitnicah. Znova bo z nami hipnotizer in hipno terapevt Božidar Grilc, ki ga naši obiskovalci prav tako že poznajo. Tokrat ne bo sam. S seboj bo pripeljal hčer Mijo, ki ima prav posebne sposobnosti. Mia je sicer cer­tificirana hipnoterapevtka, vendar je zaradi naravnega daru segla prek meja običajne hipnoze, v polje jasnovidnosti. V tem polju dobiva odgovore na razna osebna ali poslovna vprašanja. Z njeno pomočjo lahko dobite pojasnila glede osebnih težav, partnerskih od­nosov, zdravja, družine, službe in še marsičesa. Rada dela s posamezniki kot tudi s skupi­nami. V zgodovini je bilo veliko ljudi, ki so vstopali v ta polja spontano, po naravni poti. Ne­kateri so bili znani, drugi pov­sem neznani. Med tiste, ki jih večinoma poznamo, sodijo Le­onardo da Vinci, ki je v takrat­nem obdobju 'videl' naprave, ki jih uporabljamo šele v da­našnjem času (padalo, helikop­ter …), prerok Nostradamus, izumitelj in vizionar Nikola Tesla, Edgar Cayce, najbolj znani dokumentirani prerok. Slednji je za seboj pustil skoraj 15.000 'čitanj' (readingov). In še bi lahko naštevali. O Mijinih sposobnostih se boste lahko prepričali na pre­davanju, ki bo 3. januarja 2018 ob 19.00 na Golem. Takrat bo odgovarjala na vprašanja pri­sotnih. Skozi odgovore nas bo popeljala v daljno preteklost pa tudi v prihodnost. Vsi, ki vas bodo njeni odgovori nav­dušili, se boste lahko z Mio dogovorili za osebno sveto­vanje, kjer bo odgovarjala na vaša vprašanja glede zdravja, osebnega razvoja, službe, lju­bezni itd. Leto 2017 se bo kmalu kon­čalo, prihaja novo. Verjamem, da si ob koncu leta vsi želimo, da bi bilo novo leto še boljše od starega, predvsem pa, da bi bilo zdravo, srečno in uspešno. Vsem bralcem glasila Mos­tiščar, zlasti pa obiskovalcem naših predavanj želimo, da bi se jim ta želja izpolnila. V Tu­rističnem društvu Kurešček si bomo tudi v letu 2018 prizade­vali organizirati zanimiva pre­davanja, ki vam bodo morda pokazala pot do uresničitve te želje. Naj bo leto 2018 polno obi­lja za vse, predvsem pa se imejte radi in imejte radi vse tiste, ki vas obkrožajo. Roman Povše Dr. Mohor Demšar Nikola Krstič Šimen Zupančič Božidar in Mia Grilc bosta naša gosta 3. januarja. O izumu, ki bo imel pomemben vpliv na razvoj človeštva v sedanjosti in prihodnosti Prebujevalnica® za več zdravja in za višjo osebno kakovost življenja Izumitelj Prebujevalnice – Rudi Klarič iz Podgozda »Po moji oceni se šele pol promila človeštva že zaveda, da za uspešno in prijetno živ­ljenje brez bolezni ne zadošča samo redno umivanje zob, rok, obraza in ostalih zunanjih de­lov telesa. Za zdravo, varno, srečno in prijetno življenje je neprecenljivo tudi globinsko sproščanje organizma v pose­bej za ta namen ustvarjenem miselnem energijskem polju,« pravi Rudi Klarič, novinar in raziskovalec miselnih proce­sov. Dosežek njegovih razi­skav je njegov izvirni avtorski pristop Sem&vem®. Najzmo­gljivejše od orodij pristopa je kabina ali soba Prebujevalni­ca®. Več o njegovem pristopu – www.rudiklaric.info. Pripoved Rudija Klariča »Obiskal sem številna ljudstva, kulture, kulte in verstva. Med svojimi poto­vanji in raziskovanji po vseh celinah sem vse bolj spozna­val, kako zlahka narava ne­koga zboli, nekoga drugega pa neverjetno hitro pozdravi. Ugotovil sem, da je miselno energijsko polje tisto, kar v človeškem telesu bodisi spro­ži smrtonosno bolezen bodisi omogoči povsem naravno – na prvi pogled čudežno – ozdra­vitev. Na osnovi tega spozna­nja sem razvil orodje za sa­mopomoč, s katerim se lahko vsakdo po eni strani varuje pred ubijalsko močjo narave, po drugi strani pa v svojem organizmu spodbudi samodej­no samozdravilno moč narave. Orodju sem dal ime Prebuje­valnica®. Zadnjih 17 let živim v Podgozdu in v energijsko polje moje Prebujevalnice po trikrat tedensko za eno ali dve uri prihajajo ljudje iz raznih delov Slovenije. Prihajajo predvsem z namenom izboljšati kako­vost ne samo svojega zdravja, pač pa tudi kakovost svojega življenja v celoti. Sprva so bile moje dvorane Prebujevalnice namenjene samo skupinski rabi, od leta 2015 pa obstaja­jo tudi v obliki energijskega prostora – kabine Prebujeval­nice. Namenjene so uporabi ene osebe posamično. Za op­timalni učinek je potrebno biti v zgoščenem energijskem po­lju kabine Prebujevalnice 60 minut. Z eno odraslo osebo je lahko v kabini tudi po en ot­rok.« Uporabnost Prebujevalnice – za vsak poklic in stroko Od bioenergijskih, radie­stezijskih in vseh drugih ener­gijskih polj se zgoščeno ener­gijsko polje v Prebujevalnici razlikuje po tem, da gre za miselno energijsko polje čis­te vesti in čiste narave. Bistvo tega polja je, da človeku omo­goči nečustveni način duhov­nega prebujanja – od tod tudi ime Prebujevalnica®. Dosežek duhovnega prebujanja je okre­pljena duhovna moč in višja stopnja prisebnosti oziroma treznosti človeka, ki uporablja Prebujevalnico. Oseba, ki ver­jame, da ima že toliko duhovne prebujenosti, da ne bi mogla postati še bolj prisebna in trez­na, živi v zmoti. Na vsem svetu ne obstaja niti en sam človek, ki ne bi mogel živeti bolj uspeš­no, bolj zdravo, bolj prijetno in neprimerno bolj kakovostno. Torej vsakdo potrebuje Prebu­jevalnico. Bistveno lažje in hitreje S pravilno uporabo Prebu­jevalnice vsaka oseba, ki to sama hoče, lahko bistveno laž­je in hitreje: – doseže in vzdržuje višjo stopnjo prisebnosti in trez­nosti za večjo varnost in učinkovitost pri delu, v ce­stnem prometu, poklicnem športu ... – trajnostno spodbuja in oh­ranja samodejno naravno samozdravljenje in varova­nje organizma; – bistveno izboljša svojo mi­selnost z namenom bolj kakovostnih in trajnostno smiselnih odnosov v par­tnerstvu, družini, v poslova­nju, sodelovanju, druženju, tekmovanju ... – zmanjša odvisnost od lastnih in tujih čustev, po­speši svoj osebnostni razvoj in okrepi samozavest ... – dobi in ohranja trajnostni nadzor nad podzavestnimi miselnimi stanji, kot so lju­bosumnost, živčnost, črno­gledost, malodušje, senil­nost, demenca ... Prebujevalnica® je neču­ stveno orodje za vse starosti; vsako narodnost; vsako ži­vljenjsko težavo; oba spola, ne glede na spolno usmerjenost; katerokoli versko pripadnost ali kultno oziroma kulturno prepričanje ... Kabine Prebujevalnice v BTC-ju v Ljubljani Uporaba energijskega polja v kabini Prebujevalnici Rudi Klarič je za Prebu­jevalnico na 14. Mednaro­dni razstavi inovacij ARCA 2016 prejel bronasto prizna­nje. Razstava je potekala pod pokroviteljstvom predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, Ministrstva podjetništva in obrti, Ministr­stva znanosti, izobraževanja in športa ter v sodelovanju z mednarodnim združenjem nacionalnih zvez inovatorjev (IFIA), Univerzo v Zagrebu, Hrvaško skupnostjo tehniške kulture, Nacionalno knjižnico. Posebni partner mednarodne razstave je bila Kitajska zveza inovatorjev CAI, ena od naj­večjih svetovnih zvez inova­torjev. Prebujevalnica® je bila na razstavi prepoznana kot izum, ki bo pomembno vplival na razvoj človeštva. Na osnovi priznanja je Združenje Niko­la Tesla 10. julija 2017 Rudiju Klariču podelilo priznanje ge­nij za prihodnost. Izumitelj je ustanovil Zavod Vest s sedežem v Podgozdu, ki si prizadeva za kar najširšo dostopnost Prebujevalnic ozi­roma njihovega energijskega polja vsem, ki imajo namen bistveno izboljšati kakovost svojega zdravja in življenja sploh. Svoj projekt Zavod Vest uresničuje v okviru svojega statusa za delo v javnem in­teresu na področju kulture po odločbi Ministrstva za kulturo št. 0140-54/2013/34 od 22. 12. 2015. Prihodnjič: Kako deluje Pre­bujevalnica®. Ljudmila Obreza, direktorica Zavoda Vest Rudi Klarič • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala N ovember je mesec, ko se zavestno ustavimo na pokopališču in se spomnimo naših dragih rajnih. Veseli smo, da je zdaj cerkev na pokopališču lepo urejena. Za to gre velika zahvala župni­ku Jožetu Pozdercu in vsem, ki se jim je župnik ob blago­slovitvi cerkve in blagoslovi­tvi zvonov imensko zahvalil. Tu pa naj se, poleg župnika, še enkrat posebej zahvalim darovalcema novih zvonov na pokopališču: Janezu Primcu in dr. Petru Kraljiču. Več o ob­novi lahko preberete v župnij­skem glasilu Naša župnija št 7 ali na spletnem naslovu žup­nije Ig: ig.donbosko.si. Janez Primc Vsem Bog povrni! Janez Avsenik, župnik Župnije Ig Ob koncu leta I skrena hvala vsem dobrot­nikom za pomoč in pod­poro pri našem delu. Prav tako iskrena hvala za vso po­moč in sodelovanje Uredni­škemu glasilu Mostiščar, še posebej odgovorni urednici. Vsem želimo vesele in blagos­lovljene božične praznike ter srečno novo leto 2018. Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Nov videz, novo ime, a še vedno isti ljudje Postroj gasilcev Vaja v vrtcu V elik del gasilstva je pre­ventiva. Največ akcij, predavanj in predsta­vitev se izvaja v oktobru, ki je mesec požarne varnosti. Letos so nas obiskali otroci iz vrtca, enota Mavrica. Predsta­vili smo jim delo gasilca, nje­govo opremo in vozila, sami pa so se preizkusili v gašenju z gasilsko cevjo in vedrovko. Na koncu dneva smo od njih poleg zahval in veselja prejeli prekrasno darilo, ki so ga izde­lali sami. Lahko vam povemo, da se že veselimo naslednjega skupnega dogodka, vaša slika pa ima prav posebno mesto v našem gasilskem domu. Zadnji meseci so za ižanske gasilce še posebej naporni. Poleg ocenjevanja društva sta konec oktobra potekali dve ocenjevalni vaji. Vaja GZ Ig je potekala v okolici in prostorih Kovinske industrije Ig, vaja PGD Ig pa v vrtcu Krimček. Ob tej priložnosti se bi radi zahvalili Kovinski industriji Ig in vrtcu Krimček, ker sta nam omogočila izvedbo vaj v njiho­vih prostorih. Vsak petek pa imamo tudi operativne vaje, na katerih svoje znanje izpopolnjujemo tako s teorijo kot tudi s prakso. Nekajkrat so se nam na vajah pridružili tudi nekateri člani drugih gasilskih društev, ki jih seveda rade volje sprejmemo, saj je sodelovanje in ekipno delo temeljni del gasilstva. Večja vaja je potekala novem­bra na Dobravici, kjer smo vadili gašenje in preiskovanje stanovanjskega objekta. Pro­stovoljno gasilsko društvo Ig bi se rado zahvalilo Lidiji Junc in njeni družini, ker so nam odstopili hišo, ter našemu po­veljniku Gregorju Virantu, ker jo je organiziral. Ob koncu novembra smo se udeležili tudi vaje v Tomišlju. Zajemala je gašenje objektov, reševanje in evakuacijo po­nesrečencev, tehnično reše­vanje itd. Vaja je bila uspešna in zelo dobro izvedena. Tudi vrsta intervencije (potres) je bila s strani organizatorja zelo dobra ideja. Ponesrečenci pa so odigrali pomembno vlogo, saj so naredili razmere na sa­mem dogodku zelo resnične. Zahvalili se bi radi Prostovolj­nemu gasilskemu društvu To­mišelj, ker nas je povabilo, da smo lahko sodelovali na njiho­vi vaji. Leto 2017 pa ižanski ope­rativni gasilci zapuščamo z novim videzom in novim ime­nom (Gasilska enota Ig). Če tega še niste opazili, boste to lahko videli na našem novem koledarju, ki vam ga letos pripravljamo. Več o koledar­ju, gasilskih zadevah, o našem društvu, intervencijah ... si lah­ko preberete na naši spletni strani: www.pgdig.si ali pa na naši facebook strani. Včasih pozabimo, kako hit­ro lahko pride do nesreče ali požara. Zadnja leta je na Igu in okolici vse več interven­cij. Znanje nadgrajujemo z izobraževanji, tekmovanji in tedenskimi vajami. Vlagamo ogromno prostovoljnih ur in tvegamo svoje življenje za živ­ljenja drugih, kajti vemo: če bi mi potrebovali pomoč, bi bili vi tisti, ki nam bi pomagali. Hvala, drage občanke in ob­čani, ker nam zaupate že več kot 134 let. Želimo vam lepe in mirne praznike, novo leto pa naj vam prinese obilo sreče in veselja. Žan Drnovšek, pomočnik poveljnika PGD Ig Mostiščar 09 | December 2017 Najbolj uspešno leto je bilo prav devetdeseto V letu 2017, ki je za PGD Kot-Staje pomenilo že 90 let obstoja in delo­vanja v gasilstvu, smo si zadali cilj, da nam bo 90. obletnica ostala v spominu. Tako smo z idejo, da organiziramo gasil­sko-nogometni turnir, že za­čeli uresničevati cilje. Interesi gasilskih društev za udeležbo na turnirju so prekosili vsa naša pričakovanja, saj se je do 20. maja prijavilo kar 10 ekip. Vse je postalo še bolj realno na dan 27. 5., ko sta na igrišču ob gasilskem domu zaigrali prvi dve ekipi. Prav gotovo bi tak dogodek lahko postal tradici­ja. Za izpeljani dogodek smo prejeli veliko pohval in spod­budnih besed, zato se bo uvr­stil v naš vsakoletni plan. Novih izzivov nismo postav­ljali le sebi. Pred enim največ­jih izzivov je bilo postavljeno naše manjše gasilsko vozilo, ki smo mu nadeli vzdevek Tam­ček. Osemčlanska posadka se je tako v petek, 11. 8. names­tila v Tamčka in se podala na dolgo pot do morja. Vozilo je svojo nalogo opravilo več kot odlično, saj jim ni služilo samo kot prevozno sredstvo, ampak tudi kot spalnica. Meseca avgusta nismo že­leli prehitro končati. Tako smo 26. 8. 2017 priredili proslavo ob 90-letnici društva, kjer smo podelili priznanja zasluž­nim članom. Program med proslavo so nam popestrile Borovničke, za prijeten nastop se jim ob tej priložnosti zah­valjujemo. Hvala tudi novemu ižanskemu župniku in kapla­nu, ki sta se udeležila naše slo­vesnosti. Še posebej moramo izpostaviti udeležbo našega župnika, ki je tudi gasilec in je na paradi sodeloval v gasilski uniformi. Hvala tudi županu za spodbudne besede in lepe želje za naslednja leta. Hvala predstavnikom GZS, Regije Ljubljana 1 in Gasilski zvezi Ig, hvala tudi vsem društvom naše zveze, ki so se v zelo ve­likem številu udeležila naše proslave. Po končani proslavi smo druženje nadaljevali ob zvokih ansambla Unikat. Operativno je naše društvo v zadnjih letih kar obogatelo, ko smo v letu 2014 strojni park razširili z novo prenosno čr­palko Rosenbauer, večjo spre­membo pa leta 2016, ko smo v garaži ponosno parkirali vozi­lo GVC 16/25. Z novostmi smo prevzeli veliko odgovornosti, ki jih ponosno opravljamo. Da smo usposobljeni za delo z opremo, ki jo imamo, se me-sečno dobimo na operativnih vajah. V letu 2017 smo znanje iz operativnih vaj lahko poka­zali tudi na resničnih dogod­kih (pomoč pri podrtem dre­vesu, vaja GZ Ig v KIG-u, vaja za pregled društva). Kot vsako leto smo se ude­ležili tudi gasilskih tekmovanj. Naši najmlajši so se v tem letu tako udeležili kviza gasilske mladine (dve ekipi), orienta­cijskega teka na Golem (štiri ekipe). Z voziloma GVC 16/25 in GV-1 smo se udeležili ga­silskega relija treh gasilskih zvez. Naš končni izkupiček je bil: ekipa GV-1 4. mesto in eki-pa GVC 16/25 8. mesto. Najbolj pa smo ponosni na dosežke na tekmovanjih za memorial Matevža Haceta. Letos smo na tekmovanju treh zvez sodelovali z eno ekipo članic A in eno ekipo članov A. Vaje za tekmovanje smo začeli že v juliju in tako na tekmo­vanjih dosegli odlične rezul­tate: članice A 1. mesto, člani A 3. mesto. Ti več kot odlični rezultati so nas popeljali na regijsko tekmovanje, kjer smo dokazali, da obvladamo. Tako so člani A dosegli odlično 3. mesto, članice A pa 4. mesto. V teh prazničnih dneh bomo poskrbeli, da bo našo gasilsko okolico tradicional­no krasilo okrašeno drevesce. Zahvaljujemo se vsem, ki nas podpirate, spremljate in držite z nami. V decembru bo na naši facebook strani PGD Kot Staje potekala nagradna igra za ko­ledar, všečkajte in nas sprem­ljajte. Ob koncu pa naj vam v pri­hajajočih praznikih zaželimo predvsem zares lepo, da bi jih preživeli v krogu najdražjih, da bi vam novo leto prineslo čim več prijetnih presenečenj ter da bi se vam izpolnile želje, ki morda v preteklem letu niso prišle na vrsto. Naš ponos, naše poslanstvo, vaša varnost. Na pomoč! Gašper Raztresen, PDG Kot-Staje Natalija Modic Mostiščar 09 | December 2017 Po 'nedolžnem' snegu na Krim R es, ni lahko po planin-poimenovali te vzpone, ki tra­skih poteh doseči vrh jajo od septembra do aprila - Krima po še nedotak-je navdušila tudi številne naše njenem snegu. Vzponi na naj-občane. Po zaslugi markaci­višji vrh naše občine Krim so stov PD Krim z Jožetom Kra­namreč postali tako popularni, šovcem na čelu so poti dobro da vedno koga srečaš, pa naj označene, zato ni bojazni, da bo še tako zgodnja ali pozna bi kdo skrenil s prave smeri. ura, dež, megla, sneg ali sonce. Sedaj, ko nas večina končuje Krimkomanija – kot so letos letošnjo sezono planinskih ak­tivnosti, še vedno velja vabilo, da se pridružite z vzponi tudi tisti, ki se do zdaj tega niste lotevali. Veseli december in prazniki so lahko lepi in nepo­zabni tudi tako. Premikajoče se lučke med drevesi ob jut­rih in večerih nas opozarjajo, da v gozdu nismo sami, če pa imamo srečo, lahko pogledu­jemo na razsvetljeno dolino z Ljubljano v ozadju. Ko zapade sneg, pa vse skupaj dobi še po­seben čar. Ne nazadnje pa so vzponi na Krim tudi dober trening za ohranjanje kondicije in pripra­va na pohode, ki jih načrtuje­mo za toplejše dni. Kot smo že pisali v Mostiščarju, bodo naši vodeni društveni izleti v prihodnjem letu vsebovali ce­lotno traso Evropske pešpoti E7. Ker je ta dolga kar 650 km, smo se odločili prvo etapo op­raviti že v tem letu. Tako nas je petnajst pohodnikov konec novembra v dveh dneh preho­dilo traso E7 od Velikih Lašč do Vrhnike. Vreme nam je slu­žilo, snega ni bilo preveč, le ob prečenju Iške z bosimi nogami je nekaterim zašklepetalo med zobmi. Bili smo deležni tudi poznojesenskega sonca od Po­kojišča do Verda, medtem ko je bilo po nižini zalito v meg­lo. Pot bomo nadaljevali konec februarja ali v začetku marca – odvisno od vremena. V prihajajočih decembrskih dneh bo naše društvo pri­pravilo tudi Programe dela in načrte izletov po vseh odsekih za leto 2018, o čemer vas bomo poleg informacij o članarini Planinskega društva Krim za leto 2018 ter možnosti plači­la dela dohodnine še posebej seznanili. Informacije bodo na voljo na naši spletni strani društva: www.pdkrim.si. Janko Purkat, PD Krim • ŠPORT ////////////////////////////////////////// Foto: Profimedia december 2017 ­ marec 2018 | št. 26, leto 8| cena: 3,09 € Kmetijska zadruga Ig, z.o.o. Gasilska ulica 10 1292 Ig BOAL, Augusto - brazilski dramatik, ki je razvil idejo socialno revolucionarnega ljudskega gledališča, DALLE, Peter - švedski igralec, pisec in režiser, GEKON - manjši kuščar toplih dežel, ki se more oglašati, RUDAKI - perzijski pesnik v 9./10. stoletju Mostiščar 09 | December 2017 33 ZOBNA AMBULANTA PRENADENT Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni www.zobozdravstvo-prenadent.si FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P., Škrilje 129, Mali Vrhek salon.darja@gmail.com Naročanje: 041/680-657 Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. In novo leto naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi. Srečno 2018! Smeha Razumevanja Elana Čarobnih trenutkov Napredka Objemov polno leto 2018 MALI OGLASI Nudim dnevno varstvo otrok (starosti 1–3 leta) na svojem domu na Igu. Za več informacij sem dosegljiva na številki 041/828-183. Vsem članom in poslovnim partnerjem želimo v letu 2018, da bi bilo vse, kar je moči narave in razuma, naravnano tako, da bo življenje prijaznejše, delo, ki ga opravljate, pa prijetno. Naj bo novo leto pot dobre volje, ljubezni in zdravja. To Vam želi Kmetijska zadruga Ig. GOLOB TOMISLAV s.p. Prevozi, storitve s tgm, posredništvo in geodetske storitve Škrilje 52, 1292 Ig Išče: - VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA (kat. C in E) z izkušnjami - VODOVODARJA za zunanje inštalacije - DELAVCA ZA ZIDARSKA IN GRADBENA DELA Zainteresirani nas kontaktirajte na 041/643-809. 34 Mostiščar 09 | December 2017 DRUŠTVO AL-ANON za samopomoč družin alkoholikov Vas skrbi, ker nekdo od vaših bližnjih preveč pije? Pokličite Družinske skupine Al-Anon in Alateen na tel. št.: 041/590 789, 031/744 722, 040/589 877. Spletna stran: www.al-anon.si E-naslov: info@al-anon.si Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 23. januar 2018. Obvestilo organizatorjem prireditev v Občini Ig V sa društva, zavode in druge organizatorje prireditev v Občini Ig obveščamo, da je na spletni strani Obči­ne Ig www.obcina-ig.si objavljen vprašalnik za kole­dar prireditev v za leto 2018. Prosimo vse organizatorje prireditev, ki imajo namen organizirati prireditve v letu 2018, da izpolnjen vprašalnik vrnejo na Občino Ig do 29. decembra 2017. Dodatne informacije na telefon 01/2802318, 051/456-464. Občinska uprava Mostiščar 09 | December 2017 »Kako je hiša strašno prazna, od kar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.« Z AHV AL A 29. 11. 2017 smo se poslovili od drage žene, mame, babice in prababice Pavle Brancelj, rojene Likovič, z Gornjega Iga. PAVLA BRANCELJ 1. 1. 1933–25. 11. 2017 Ob težki izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in tolažilne besede. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Ig, pogrebnemu zavodu Vrhovec, gospodu župniku, gospe Silvi Dolinšek. Hvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V spomin Stanetu Kiklju V novembru smo se na pokopališču na pod Mokrcem, Stane v Škrilje, Tone pa šolo. Stane je kon­Kureščku poslovili od našega dolgoletne-na Golo. Mater so dobili belogardisti in jo čal 3. in 4. razred ga člana Staneta Kiklja. odpeljali v Ljubljano v sodne zapore. Na osnovne šole in Rodil se je pred 85 leti v Zapotoku ma-vojaškem sodišču je bila obsojena na pet-se vpisal na nižjo teri Mariji in očetu Andreju kot četrti ot-najstletno zaporno kazen. Kazen je pres-gimnazijo. Prvo rok od šestih. Takoj po okupaciji so mati, tajala v Perugi. V Ljubljano se je vrnila v polletje gimnazije oče in starejši sin Ivan začeli sodelovati s decembru 1943. leta. Zaradi varnosti so je opravil v Spli­partizani, ki so bili v mokrških gozdovih, otroke preselili v Želimlje. tu, nato so ga premestili v Bol na Braču, in skupaj z drugimi vaščani ustanovili od-Spomladi leta 1944 se je mati vrnila vkjer je končal prvi razred gimnazije. Med bor OF. Njihova naloga je bila predvsem Zapotok in iz Želimelj pripeljala tudi ot-počitnicami so ga poslali v kolonijo v Del­obveščanje o premikanju italijanskih roke. Nastanila jih je v šoli. Preko dneva nice, nato v Vukovar, kjer je končal drugi enot, zbiranje orožja, hrane in sanitetnega je hodila k otrokom in jim kuhala. Večkrat razred nižje gimnazije. Tone pa je bil iz materiala. Po požigu vasi 23. 3. 1942 je bila se je pri njih oglasil tudi oče, tako tudi 18. Splita preseljen v Makarsko, kjer je končal družina pregnana v Turjak. Tu so jih spre-7. 1944, ko so belogardisti obkolili šolo osnovno šolo. jeli prijazni domačini in jim nudili zavetje. in očeta ubili, 1. 8. 1944 pa so ubili tudi Iz Vukovarja se je Stane vrnil v Slove-Pozneje so se naselili v grajski pristavi v mamo. Otroci so ostali še nekaj časa v Za-nijo. Počitnice je preživel pri teti v Zapo-Podturjaku in od tu hodili v Zapotok ob-potoku pri teti. Zaradi varnosti so Staneta toku, jeseni pa odšel v Ljubljano v Dom navljat dom. Po desetih dneh so vaščani in Toneta poslali v Belo Krajino. Ivana Cankarja in nadaljeval šolanje. Po dobili dovoljenje, da se vrnejo na svoje do-Sredi septembra so se Stane in mlajši končani sedmi gimnaziji se je prepisal na move. Ker niso prenehali z organiziranim brat Tone s spremstvom odpravili na dol-učiteljišče in ga uspešno končal. odporom, je bil Zapotok bombardiran v go pot proti Beli Krajini. Otroka sta poto-Prvo službo je nastopil v Idriji, kjer je maju 1942, v začetku septembra pa ponov-vala bosa, v kratkih hlačah in majici. Šli so spoznal bodočo ženo Ivanko. Poročila sta no izropana in požgana Kikljeva domačija peš prek Mokrca proti vasi Trava in naprej se in si ustvarila topel dom. Stane se je in razpisana tiralica za očetom Andrejem. proti Čabru, iz Čabra pa prek Kolpe v Stari vpisal v tečaj za plesne mojstre v Ljubljani Oče, starejša sinova in mati so se pridru-trg in od tod v Črnomelj. in ga uspešno končal. V Idriji je ustanovil žili partizanom v Petelinovih dolinah. Sta-V Črnomlju so brata ločili, Staneta pos-folklorno skupino in tudi šahovski krožek neta, Toneta in Olgico pa so s tujimi imeni lali v Adlešiče na eno od kmetij za pastir-ter organiziral šahovska tekmovanja.skrili pri sorodnikih in znancih na Viso-ja. Zaradi ozeblih nog je zbolel, zato so ga Študiral je tudi na kranjski šoli za or­kem. Ob napadu na Petelinove doline je poslali v bolnico v Kanižarici. Tam je bil ganizacijo dela in služboval v Celju. Do­bila ranjena mati Marija. Zdravila se je po štirinajst dni, nato so ga preselili v Mladin-končal je študij in se po selitvi v Ljubljano različnih bolnicah pod Mokrcem. Po poži-ski dom v Podzemlju. Tam ga je obiskala zaposlil na Zavodu za rehabilitacijo. gu vasi Visoko Staneta in Toneta partizani tudi starejša sestra Anica in skupaj sta po-Staneta se bomo spominjali zaradi nje­pripeljejo v Mokrc v oskrbo zaščitne četeiskala brata Toneta. 14. 3. 1945 sta Stane in gove vedrosti in veselja, ki ga je pokazal Šercerjevega bataljona. Tu sta se otroko-Tone z letalom odpotovala v Bari. Nasta-vedno, ko smo imeli prireditve v Petelino­ma pridružila tudi oče in mati. Najmlajša nila sta se pri Prekomorski brigadi in tam vih dolinah. Olgica pa je z imenom Majdka ostala na dobila nove obleke in čevlje. Iz Barija so ju Golem pri družini Peček. poslali v Split. Potovala sta z ladjo Ljublja-Zapis je povzetek kronike družine Kikelj. V januarju 1943 leta je bil oče Andrej na. Po prihodu v Split so ju nastanili v Prvi premeščen na kurirsko postajo TV-10A partizanski koloniji, kjer sta obiskovala Društvo Odmev Mokrca Mostiščar 09 | December 2017 • OBVESTILA ////////////////////////////////// 20. Podkrimski pustni karneval Povabilo k Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostiščar 09 | December 2017 • VABILA //////////////////////////////////////// Župnija Ig vabi na predavanje o prehojeni Jakobovi poti – Camino. Vabljeni v petek, 15. decembra 2017, ob 19.30, v dvorano Centra Ig, (3. nadstropje) Banija 4, Ig. sodelovanju L eto bo kmalu naokoli in ponovno vabimo pustne skupine vseh vrst in ob­lik, da se prijavijo za sodelova­nje na Podkrimskem pustnem karnevalu. Tradicionalni Pod­krimski pustni karneval bo v soboto, 10. februarja 2018. Tudi v letu 2018 bi želeli, da naš kraj oživi v množici najrazličnejših pustnih mask, zato želimo vključiti čim več domačih in tujih skupin. Ižan­ci poskušamo s karnevalom med drugim poudariti tudi kulturno identiteto kraja, oži­viti stare običaje, predvsem pa obogatiti celovito turistič­no ponudbo kraja. Želimo si, da bi na karnevalu sodelovalo čim več domačih društev, šola, vrtec, posamezniki in podje­tniki, ki bi s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponud­be, sponzorskimi sredstvi ali kako drugače pripomogli k uspešni realizaciji za naš kraj tako pomembnega dogodka, o katerem se glas širi daleč na­okoli. Če imate kakršnokoli vpra­šanje, predlog, idejo ali bi želeli s sponzorskimi sredstvi poma­gati pri organizaciji, pokličite na Občino Ig tel. 01/28-02-318 ali 051/456-464 ali nam pišite na marica.zupan@obcina-ig.si. Prijavnico za prizore in po­nudnike storitev lahko dobite na spletni strani Občine Ig ali v sprejemni pisarni Občine. Prijave zbiramo do 1. februar­ja 2018. Veselimo se sodelovanja in vas vabimo, da se s svojimi prizori v čim večjem številu udeležite karnevala. Občinska uprava .VABILA///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Strokovno predavanje Kaj mora za svoj razvoj narediti otrok in kako mu lahko pri tem pomagamo 20. december ob 19.00, Knjižnica Ig Marko Juhant, priznani strokovnjak na področju vzgoje, bo predaval o razvojnih potrebah otrok in kaj jih žene pri tem. Opozoril nas bo na vlogo staršev pri razvoju in nam podal mnogo odgovorov na naša vprašanja in koristnih nasvetov. Vljudno vabljeni na praznični koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig 22. december 2017 ob 19.30 v dvorani Centra Ig Gostje: Moška vokalna skupina Fone megale Župnija Ig vabi na koncert Okteta Oremus, ki bo v sredo, 10. januarja, ob 19. uri v cerkvi sv. Martina na Igu. Oktet je začel prepevati v letu 2006, nadeli so si ime Ore­mus, kar pomeni molimo. Izdali so dve zgoščenki. Oktet ses­tavljajo prvi tenor: Sebastjan Likar, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro in Andrej Župan, župnik v Radovljici, drugi tenor: Janez Avsenik župnik na Igu in Marko Čižman, žup- nik v Podutiku v Ljubljani, prvi bas: Matevž Mehle, župnik na Jesenicah in Bogdan Oražem, župnik v Polhovem Grad­cu, drugi bas: Marjan Lampret, župnik na Breznici in Janez Rihtaršič, župnik v Mirni peči, ki oktet tudi vodi. Umetniški vodja pa je profesorica Damijana Božič Močnik. Planinsko društvo Krim vas vabi na že 13. tradicionalni božični nočni pohod Planinca 2017. Zborno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika) v ponedeljek, 25. decembra 2017, ob 17. uri. Najprej bomo hodili 10 minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti pri­merno obutev, pohodne palice in baterijsko svetil­ko. Hrano prinesite s seboj. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost! Vse dodatne informacije: Jože Krašovec (tel.: 01/2862-345 oz. GSM: 041/351-343). Turisticˇno društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim v sodelovanju z Obcˇino Ig pripravljata že tradicionalno žegnanje konj, ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2017, ob 10.30 na hipodromu Vrbljene. Po končani prireditvi se boste ob kozarcu kuhančka pogovorili z znanci in prijatelji ter si zaželeli najlepše želje v novem letu 2018. Vsi lepo vabljeni na hipodrom Vrbljene! 38 Mostiščar 09 | December 2017 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Mostiščar 09 | December 2017 Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč. Le Devica z Jožefom tam, v hlevcu var´je detece nam. Spavaj dete sladko, spavaj dete sladko. Spet je leto naokoli, tu je adventni čas ter pričakovanje rojstva Jezusa. Člani TD Krim bomo spet postavili na ogled JASLICE POD KRIMOM, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene od 23. decembra 2017 pa vse do Svetih treh kraljev – 6. januarja 2018. Ogled jaslic priporočamo v večernih urah – predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. Obenem vas v soboto, 23. decembra 2017, ob 17. uri vabimo na blagoslov jaslic, kjer bodo božične pesmi zapele različne skupine. Pogreli pa se bomo ob ognju, kozarčku kuhanega vina ali čaja. Pridite in si oglejte naše jaslice. Občina Ig Turistično društvo Krim « Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč …« Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig vabita na KONCERT BOŽIČNIH PESMI, v sredo, 27. decembra 2017, ob 19. uri v cerkev sv. Martina na Igu. PRAZNICNI KONCERT Petek, 5. januar 2018, ob 19. uri v cerkvi sv. Martina na Igu. Vljudno vabljeni! Naj božične melodije polepšajo božični čas in prehod v novo leto!