ILASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 25. JUNIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 25 — CENA 30 DIN SKUPNI PLENUM OBČINSKEGA SVETA IN SZDL Boj prakticizmu JANKO ŽEVART IZVOLJEN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SZDL CELJE Na zadnjem skupnem ple- numu občinskega sindikalne- ga sveta in občinskega odbora Socialistične zveze v Celju, ki je obravnaval problematiko delovnih organizacij industri- je in detajlistične trgovine po ukrepih ZIS za uravnovešenje gospodarstva, je plenum po izčrpni razpravi naročil samo- upravnim organom in sindika- tom v gospodarstvu, da vztraj- no odpravljajo pojave, ki te- meljijo na kratkovidnem prak- ticizmu oziroma podrejanju dnevnim interesom Pri oceni dosedanjega uveljavljanja sa- moupravnih organov je vidno, da so subjektivne sile pripo- mogle k napredku proizvod- nih uspehov in izvoza, manj )a pri krepitvi samouprav- janja in decentralizaciji or- ganov upravljanja. Sama praksa kaže, da se de- lovne organizacije različno prilagajajo novim pogojem go- spodarjenja. Tako na primer v štorski železarni, EmajHrki, Cinkarni hitreje sledijo, ker v samoupravljanju aktivno so- deluje vsak neposredni pro- izvajalec, medtem ko so dru- god popolnoma odpovedali in zašli na linijo najmanjšega od- pora, češ administrativni u- krepi so korak nazaj, name- sto da bi jih dojeli kot nujno vmesno obdobje. V nadaljevanju so obravna- vali vprašanje 42-urnega de- lovnega tednika, o pravilnikih in statutih, o zaposlovanju žena, načinu nagrajevanja, o izkoriščenosti strojnega par- ka in podobno. Ob zaključku so na skup- nem plenumu izvolili tudi no- vega predsednika občinskega odbora SZDL Celje Janka Ževarta, dosedanjega sekre- tarja okrajnega odbora SZDL Celje. J. Klančnik. VEC JI POUDAREK RAZVOJU IN KREPITVI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z LASTNIMI MOČMI v četrtek je bila v prostorih zadnižnega doma razširjena seja občinskega odbora SZDL občine Šentjur, na kateri so rćizi)ravljali o vlogi in pomenu krajevnih skupnosti na ob- močju občine. Uvodni referat je imel predsecbiik občinske skupščine \ iuko Jagodic, ki je orisal pomen in naloge kra- jevnih sku[)nosti v nadaljnjem razvijanju konuinalnega si- stema. Na območju občine je 8 krajevnih skupnosti. Občinska skupščina s finanč- nim potencialom ne more v celoti urejati pereče proble- me, ki tarejo občane, čeprav so nekateri v to prepričani, predvsem ■ zaradi pomanjka- nja finančnih sredstev oziro- ma zaradi premalo angažira- nosti prizadetih, ki trdijo, naj bi vse urejali z družbenimi sredstvi. Udeleženci razširjene seje so razpravljali o problemih krajevnih skupnosti, premajh- ni zainteresiranosti prizadetih in podobno. Plenum je spre- jel določene zaključke, med njimi naj bi do konca meseca izvedli zbore občanov in iz- volili svete krajevnih skupno- sti, kjer še niso storili, potr- dili statute KS, pri čemer naj bi tajniške posle krajevne skupnosti, razen v Šentjurju, prevzeli predsedniki krajev- nih uradov, ki najbolj pozna- jo probleme posameznih po- dročij. Krajevne skupnosti naj bi posebno skrb posvetile ure- janju |)osameznih krajev, ob- činski otibor SZDL naj bi sku- paj z občinsko skupščino skli- ceval vsaj 3-mesečne razgovo- re s predsedniki in tajniki KS. F. S. ^ CIVILNA ZAŠČITA PREPOTREB\\ POTRESI, POPLAVE IN PLAZOVI, POVZROČILI V ZADNJIH LETIH NAD 1000 MILIJARD ŠKODE Oddelek za narudnu obram- bo pri skupščini občine Celje je pred časom priredil štiri- dnevni seminar za predavate- lje posameznih služb civilne zaščite. Analiza je pokazala u'spehe na področju organi- zacije civilne zaščite tako v pogledu usposobljenosti za uspešno delovanje v primeru elementarnih nezgod (poplave, potresi, plazovi itd.) kakor od posledic sodobnega življenja (požari, eksplozije, nesreče v rudnikih, zastrupljenost ozrač- ja itd.). V celjski občini je doslej že.nad tisoč ljudi obiskovalo tečaje civilne zaščite. Na seminarju so prikazali posledice nekaj primerov ve- likih elementarnih nesreč v svetu in pri nas. Potresi, po- plave in plazovi so zadnja le- ta pri nas povzročili nad 1000 milijard dinarjev škode! Sa- mo zadnjih pet let je bilo okrog 44. tisoč požarov, v ka- terih je izgubilo življenje 306 oopestril nastop ritmične skupine, ki tudi deluje v sklo- |)u društva. Dekleta so })rika- zala ples z ruticami in nekaj modernih plesov. Na koncu akademije je bilo še zanimivo tekmovanje recitatorjev. Med njimi je zmagala Tanja lloh- nec. ki je deklatnirala Zu- patičičevo Čašo opojnosti«, druga |)a je bila Tanja Zrnec z odlomkom iz Dostojevskega Zločin in kazen«. V vmesnih točkah te odlično uspele aka- dtunije je nastopil tudi gint- nazijski zabavni trio. Škoda, da je bila prireditev le za" gimnazijsko mladino — tudi |)rofesorjev je bilo malo — saj bi si jo gotovo radi ogle- dali ostali Celjaiii.F. Kramer PROSLAVA KRVODAJALCEV V nedeljo so krvodajalci v Polzeli priredili prosla- vo. V [)rograinu so sodelo- vali učenci in učenke os- novne šole. Ob tej prilož- nosti so prizadevnem krvo. dajalcem razdelili zlate in srebrne značke. Podobno pi(»slavo so imeli tudi v Šempetru v Savinjski do- lini. S POLlJIi^KE ŠOLE ODŠLA PRVA (JENERACIJA ZASLUŽEK KOLEKTIV Pred dnevi so imeli učenci osnovne šole Polule dvojni praznik. Letos je namreč prva generacija poliilskili učencev osifiega razreda odpravila v poklice ali v nadaljnje šola- nje. Drugo, česar so se naj- bolj razveselili učenci 7. raz- reda, pa jc bil sprejem v ZM. I'red začetkom tega slavnost- nega dogodka je učenka 8. razreda poročala o delu akti- va. ZM. nato |)a so najmlajši pripravili skupaj z mladinci N. razreda prikupen kulturni program pionirjem, ki so že nestrpno čakali na sprejem. Pristen je bil spontan ap- lavz vseh ostalih učencev, ki so čestitali svojim starejšim tovarišem. Pristna je bila če- stitka pionirke, ki j(\ govoreč o učenju in vedenju, poudari- la. da je to najvažnejša na- loga novih članov /M. In nad- vse prijetno je človeku pri srcu. če vidi. kako lepe us|)e- he dosega t^-člauski pedago- ški kolektiv kljub le/kiiu raz- meram: premajhni prostori, oddaljenost otrok od šole itd. Vseeno smo lahko poliilske pionirje gledali v pionirskem TV studiu, nedavno pa so pre- jeli prvo nagrado Najdihojce za uspešen likovni prikaz raz- voja tiska med NOB. In ko letos prvikrat učenci 8. raz- reda zapuščajo šolo. lahko njim in pedagoškemu kolek- tivu polulske osnovne šole iz- razimo priznanje. SODBA Vrhovno gospodarsko sodišče je v sena- tu, ki so ga sestavljali predsednik sodi- šča Mihailo Djordjevič kot predsednik in sodnik dr. Milan Dokić ter sodniki porot- niki dr. Milan Aleksić, dr. Branko Stje- panović in Vladimir Pejovski kot člani, v zadevi odbol/.cnih: 1. Rudnika lignita Ve- lenje, Velenje, 2. Trgovskega podjetja na veliko in malo »Veletrg«, Velenje, 3. Nest- la Žganka, direktorja obd. rudnika in 4. Marlina Turka, direktorja obd. trgovske- ga podjetja »Veletrg«, zaradi gospodarske- ga prestopka po čl. 16 tč. 2 in 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu, glede na pritožbo Javnega tožilstva SR Slovenije proti sodbi Višjega gospodar- skega sodišča SRS v Ljubljani Pk-2/65 z dne 31. marca 1965. ob sodelovanju Boška Brajoviga, namestnika zveznega javnega tožilca, na seji, dne 31. maja 1965. V IMENU LJUDSTVA RAZSODILO Pritožbi se ugodi ter se sodba Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani Pk-2/65 z dne 31. marca 1965 spremeni in razsodi: 1. Rudnik lignita Velenje iz Velenja, Trgovsko podjetje na veliko in malo »Ve- letrg« iz Velenja, Nestl Žgank in Martin Turk so odgovorni, ker sta Rudnik ligni- ta Velenje in Trgovsko podjetje na veliko in malo »Veletrg«, dne 15. decembra 1964 sklenila pogodbo, s katero se je RudnLi^ lignita Velenje zavezal, da bo celotno pro- izvodnjo premoga dobavil trgovskemu podjetju »Veletrg«, tako da so bili ostali potrošniki premoga, ki so do sklenitve predmetne pogodbe kupovali prempg ne- posredno od Rudnika lignita Velenje, po- stavljeni v neenakopraven položaj na trgu s premogom in so morali plačati za 5 "/« povečano ceno, katero ne bi plačali, če bi še naprej mogli kupovati premog nepo- sredjio od obd. Rudnika lignita Velenje. S takim poslovanjem je od 28. decembia 1964 do 24. februarja 1965 obd. trgovsko podjetje »Veletrg« doseglo protipravno premoženjsko korist v znesku 42,651.210: din. i S čimer so storili gospodarski presto-j pt;k iz čl. 16 tč. 2 in 4 zakona o ureditvi; poslovnih razmerij na trgu. Za navedeno dejanje se kaznujejo: ob-' dolženi Rudnik lignita Velenje z denarnoj kaznijo v znesku 5,000.000 din obd. trgov- sko podjetje na veliko in malo »Veletrg«? z denarno kaznijo v znesku 2,000.000 din, obd. Nestl Žgank z denarno kaznijo v znesku 200.000 din in obd. .Martin Turlr z denarno kaznijo v znesku 100.000 din. /J 2. Obd. trgovskemu podjetju na veliko in malo »Veletrg« se odvzame protipravno pridobljena premoženjska korist v znesku 42,651.210 din. 3. Na temelju čl. 38 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu se izreka var- stveni ukrep javne objave sodbe v tisku 4. Obd. Nestlu Žganku in obd. Martinu Turku se izreče v smislu čl. 39 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgii var- stveni ukrep prepovedi opravljanja dolž- nosti direktorja gospodarske organizacije za dobo enega leta. 5. Na temelju čl. 19 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu se izreče po- godba, zaključena dne 15. decembra 19o4 med Rudnikom lignita Velenje in Trg. podjetjem na veliko in malo »Veletrg« iz Velenja, za nično. OBRAZLOŽITEV: S sodbo Višjega gospodarskega sodišča SRS v Ljubljani Pk-2/65, z dne 31. marca 1965 so bili Rudnik lignita Velenje, trgov- sko podjetje »Veletrg« in odgovorni osebi Nestl Žgank in Martin Turk oproščeni obtožbe, da so z dejanjem, opisanim v di- spozitivu te sodbe, storili gospodarski prestopek sporazumevanja za dosego mo- nopolnega ali drugačnega privilegiranega položaja iz čl. 16 tč. 2 in 4 zakona o ure- ditvi poslovnih razmerij na trgu. Proti tej sodbi je javno tožilstvo SR Slovenije v zakonitem roku vložilo pri- tožbo. Sodbo pobija zaradi napačno in ne- popolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega zakona. Predlaga, da se sodba spremeni tako, da se obdolženi proglasijo za odgovorne za gospodarski prestopek iz čl. 16 tč. 2 in 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. V odgovoru na pritožbo so obdolženi predlagali, da se pritožba javnega tožilca SR Slovenije kot pravno neutemeljena za- vrne in prvostopna sodba potrdi. Pritožba je utemeljena. Na temelju pogodbe, sklenjene 15. de- cembra 1964 med obd. podjetji, na teme- lju dopisov, naslovljenih na potrošnike premoga 8. decembra in 12. decembra 1964, kakor tudi na temelju izpovedb ob- dolženih na glavni obravnavi se ugotavlja, da so se z navedeno pogodbo obdolženi sporazumeli, da bo Rudnik lignita Vele- nje celotno količino pridobljenega premo- ga dobavil trg. podjetju »Veletrg« in da so bili potrošniki premoga obveščeni, da bo vsa proizvedena količina premoga obd. rudnika dana v promet izključno preko obd. trg. podjetja »Veletrg«. S klenitvijo na\'edene pogodbe med pro- izvajalcem premoga na erti strani in po- trošniki premoga na drugi strani se je poja\ ilo novo podjetje, ki je pobiralo pet- odstotno maržo. Na ta način so bili po- trošniki premoga, ki so se neposredno oskrbovali s premogom pri proizvajalcu, to pa so bila v glavnem industrijska pod- jetja, ki so trošila največji del proizvede- nega premoga obd. rudnika, prišli v situ- acijo, da so morali plačati 5 "a več od normalne cene, ker niso mogli nabavljati premoga neposredno pri proizvajalcu, temveč so ga morali kupovati od obd. trg. podjetja. »Veletrg« in plačati za 5 " n pove- čano ceno, ki je posledica situacije na tr- žišču premoga, nastala s sklenitvijo ome- njene pogodbe z dne 15. decembra 1964. Predmetna pogodba je vplivala na ne- utemeljeno povečanje cene premoga (5 iz naslova marže podjetja »Veletrg«) in so bili s to pogodbo vsi kupci premoga, ne glede na to, ali so bila to trgovska ali industrijska podjetja, postavljena v ne- enakopraven položaj na trgu s premogom v odnosu na obd. trgovsko podjetje »Ve- letrg«. Za sporazumevanje za dosego monopol- nega ali drugačnega privilegiranega polo- žaja se šteje vsako sporazumevanje, ki je izvršeno v kakršnikoli obliki in na kakr- šenkoli način, ki meri na to, da se omeji ali izključi prosta konkurenca in spravlja ali utegne spraviti eno ali več gospodar- skih organizacij v monopolni ali druga- čen priviligiran položaj na trgu nasproti drugim gospodarskim organizacijam.^ Po mnenju vrhovnega gospodarskega so- dfšča predstavlja sklenitev pogodbe med Rudnikom lignita Velenje in trg. podjet- jem »Veletrg«, s katero so vsi ostali kupci in potrošniki premoga bili postavljeni v neenakopraven položaj v odnosu na obd. trg. podjetje »Veletrg« in zaradi katere je prišlo do neutemeljenega povišanja cene premogu, prepovedano kaznivo dejanje sporazumevanja za dosego privilegiranega položaja ene gospodarske organizacije v odnosu do drugih gospodarskih organiza- cij in vsebuje vse elemente gospodarskega prestopka iz čl. 16 tč. 2 in 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Zaradi tega je prvostopno sodišče kršilo materialni zakon, ker je obdolžene opro- stilo obtožbe in je zato bilo treba spre- menili pobijano sodbo ter obdolžene pro- glasiti za odgovorne za gospodarski pre- stopek iz čl. 16 tč. 2 in 4 navedenega za kona. Sodišče je ocenjevalo navedbe obrambe, da je obd. Rudnik Velenje imel velike te- žave pri plasiranju in prodaji svojih pro- izvodov pred ustanovitvijo trg. podjetja »Veletrg«, da cena premogu ni bila pove- čana za znesek veletrgovske marže, ker so to maržo delili med seboj, novonastalo (Nadaljevanje na 8. strani) PROBLEMI ZAPOSLOVANJA POSLEDICE ZAIETAVOSTI? KOT KAŽE, SO DELOVNE ORGANIZACIJE VIDELE RAZŠIRJENO REPRO- DUKCIJO V VEČANJU ŠTEVILA ZAPOSLENIH. številni ukrepi, ki naj bi ustalili nov gospodarski sistem, so zapustili vidne posledice na področju zapo- slovanja. Še pred časom dokaj ob- čutno vključevanje novih delavcev — posebej v celjski občini še v pr- vem tromesečju letošnjega leta — je nenadoma zastalo. 2al nam ta primer kaže, da priporočila tako ob- činske skupščine kot družbenopoli- tičnih organizacij niso našla svoje mesto v delovnih organizacijah, češ naj dosegajo boljše priozvodne re- zultate z izkoriščanjein prehajanja od ekstenzivnega na intenzivno go- spodarjenje. To pa ima svoje posledice, ki so v trenutnem položaju pač nujno ne- gativne. Tako so doslej gospodarske organizacije v celjski občini odpu- stile 225 delavcev, medtem ko pred- videvajo še odpust nadaljnih 200 do 250 delavcev, kar pa so nedvomno le blaga predvidevanja. Lahko trdi- mo, da so ti ukrepi na področju za- poslovanja odraz predvidevanj slab- šega ali boljšega plasmaja izdelkov in odraz oskrbe z reprodukcijskim materialom, odraz zmanjšanja in- vesticijske potrošnje in predvsem zamrznjenih cen. Številna podjetja v celjski občini predvidevajo nespremenjeno stanje zaposlenih, in to v elektro energiji, v štorski železarni, v Cinkarni, v Emajlirki, Tovarni volenih odej v Škofji vasi, v Metki, v Lesno indu- strijskem kombinatu Savinja, v gra- fični industriji. Zlatarni in v kme- tijstvu, kakor tudi v gradbeništvu. V trgovini bodo sedanje stanje ob- ržale Tkanina-galanterija, Veležitar, Avto, Moda in Center, prav tako pa tudi v obrti in v komunalni dejav- nosti. Posebej v industriji pričakujejo le naravni odliv, ki ga bodo delno krili s svojimi štipendisti ali pov- ratniki iz JLA. Naravni odliv bodo nadomeščali z novo zaposlenimi le v elektroenergiji, medtem ko med industrijskimi podjetji napoveduje večanje zaposlenih le Žična, ko- likor bodo uspeli nabaviti delovna sredstva. Manjša podjetja pa so se znašla v škripcih in izhod je bil v odpustu delavcev. Tako so v IFI odpustili 25 delavcev in kot kaže bodo ponov- no zmanjšali število zaposlenih za najmanj 30 delavcev, kajti trg zara di zmanjšane investicijske potroš- nje ne sprejema več v IFI njihove- ga blaga. V prometu so pred nedav- nim odpustili okrog 10 delavcev, medtem ko je trenutno najbolj ob- čutno to stanje v grosistični trgovi- ni. Tehnomercator je že zmanjšal število zaposlenih za 40 v koliko ne bodo uspeli urediti vprašanja obrat- nih sredstev, bodo odpustili še 50 delavcev. Kovinotehna je zaenkrat odpustila 30 delavcev, a kot kaže jih bo odpustila še več. Tudi Merx je odpustil 20 delavk in to zaradi no- vega sodobnega embalirnega stroja. Tudi Cestno podjetje Celje je odpu- stilo 120 delavcev pri vzdrževalnih sekcijah. V izjemnem položaju je zgolj go- stinstvo, ki bo zlasti strokovni ka- der še na veliko zaposlovalo. Potre- be so tako za strežbo kot v kuhi- njah. Zaenkrat te številke spričo 24 ti- soč zaposlenih v gospodarstvu celj- Poročali smo že, da je minuli ponedeljek preminil v 68. letu starosti FRANC KAČ, častni meščan mesta Celja, borec in organizator predvojnih delavskih gibanj, aktivni sodelavec NOB in prizadeven član množičnih organizacij in društev. Posnetek prikazuje zadnje slovo od pokojnika, ki so se ga udeležili poleg velikega števila občanov še najvid- nejši politični in družbeni delavci. Foto: LT Emajl ske občine niso kdove kako pretira- ne, čeprav je vsaka zase socialni primer, ki ga bo družba v tej ali oni obliki dolžna vzdrževati. Že sa- ma tendenca, da podjetje ostane pri številu zaposlenih, kot jih ima in veča storilnost ter proizvodnjo je prvi odraz spremenjenega gledanja na ekonomske zakonitosti. >'l?OSLAVA OB DNEVU KRVODADAJALCEV Lahko smo zadovoljni PRETEKLO SOBOTO .TE BILA V NARODNEM DO.MU V CEL,IU PROSLAVA 20 LETNIC E USTANOVITVE .SLOVENSKE TRANSFUZIJSKE SLUŽBE, ZDRUŽENA S PRAZNOVANJEM DNEVA KRVODAJALCEV. OB TEJ PRILOŽNOSTI SO PODELILI NAJZASLUŽNEJŠIM KRVODAJALCEM 11 DIPLOM, 61 ZLATIH IN 154 SREBRNIH ZNAČK. Po otvoritvenem n.ifrovoni pred- sednika občinskega odl)ora RK TO- NETA ERJAVCA je o pomenu ob- letnice in vlogi krvodajalske službe govorila šef celjske transfuzijske postaje doktor STANKA STRAUS. Kakor je dejala, je iz majhnega zametka transfuzijske enote pri vojni bolnici v Ljubljani 4. junija 1945. leta nastal za civilne potrebe zavod za transfuzijo krvi, ki je s svojim pionirskem delom pričel utirati pot transfuziji, jo skušal po- staviti na isto raven, kot so jo do- \segli že pred in med drugo svetov- no vojno drugod po svetu. Silen vzpon in razmah medicine v središčih, pa tudi v obrobnih bol- nicah je zahteval kakovostno brez- hibno kri, ki naj bi tudi količinsko zadovoljevala potrebe. Naloge ljub- ljanskega zavoda za transfuzijo so se |)()stop()ma večale in že v teku |)r\ ili p(>tih let porasle okvir njego- ve zmogljivosti, kar je nujno vodi- lo do ustanovitve novih transfuzij- skih centrov pri večjih bolnicah, ki so začidi skrbeti samostojno za svo- ja področja. Celjska transfuzijska postaja je bila ustanovljena pred šestnajsti- mi leti. Kot prvi so tedaj priskočili krvodajalci, ki jih je že pred tem bolnica večkrat klicala na pomoč za ■rcktne transfuzije ob najtežjih jirimerih. Pridružili so se jim še drugi krvodajalci, ki so hodili da- jat kri v Ljubljano. Danes lahko trdimo, da je krvo- dajalstvo v Sloveniji doseglo ob dobri organizaciji Rdečega križa največji uspeh v državi in da se je po številu krvodajalcev približalo mednarodni ravni. V celjski občini je bila razvojna pot organizirane- ga krvodajalstva dokaj težavna in se je njen razcvet pričel šele nekaj let kasneje, ko je porast krvoda- jalcev dosegel lani najvišjo raven. Z vztrajnim in sistematičnim delom so bili v krvodajalstvo vključeni vsi delovni kolektivi ter celo sred- nje šole in ostalo prebivalstvo. Pri- bližno ■>0()0 Celjanov je darovalo preko 90() litrov krvi, skoraj dve tretjini celotnih potreb celjske transfuzijske postaje. PLESNE VAJE še pred nedavnim je kazalo, da občinska plesna šola v jesenski se- zoni ne bo imela prostorov za ples- ne vaje, ker bodo v prihodnjih dneh pričeli preurejati OF dom. V razgt>' voru predstavnikov občinske plesne šole, predstavnikov ObK ZM in od- govornih činiteljev v komuni pa je bilo sklenjeno, da bodo v jeseni za- četni, nadaljevalni in izpopolnjeval- ni tečaji v mali dvorani Narodnega doma. In to toliko časa, dokler dvo- rana OF doma ne bo preurejena- Ravno tako je bilo dogovorjeno, da bodo mladinski plesi v sezoni 65/6^ redno vsako nedeljo v veliki dvora- ni Narodnega doma. Na vsak načii^ so te odločitve pravilne,"^saj bi bil^ škoda, če bi ostalo 500 do 600 ml^' dih Ijtidi naše komune vsako let? brez potrebne plesne vzgoje. Omeni' ti velja, da bodo mladi dobili klul^ ske prostore v prostorih bivše?^ okrajnega sindikalnega sveta. > :BE$CDA,OBČANOV^ Nenavadna vljudnost Pretekli četrtek smo želeli po- tovati z avtobusom celjskega tu- rističnega podjetja Izletnik, ki ima odhod ob 11. uri iz Celja v Polzelo. Že pred prihodom avto- busa smo na blagajni podjetja prosili za rezervacijo, ki pa so bile že razprodane, zato nas je blagajničarka napotila kar v av- tobus. Ko je avtobus pripeljal na postajališče, smo poleg drugih potnikov vstopili tudi mi. Pred odhodom avtobusa je vstopil sprevodnik in opozoril potnike, ki so namenjeni do Šem- petra in Polzele, naj izstopijo, ker bo čez nekaj trenutkov te potnike peljal drug avtobus. Ko smo povedali, da smo mi name- njeni v Polzelo, nas je na silo iz- rinil iz avtobusa, z zagotovilom. da nas bo prepeljal drug avto- bus. Avtobus je l?il namreč nabi- to poln potnikov. Ko je nas izri- nil, je voznik avtobus pognal. Še med vožnjo je sprevodnik avto- busa zavrnil še neko starejšo pot- nico. Nato je avtobus odpeljal. Po daljšem čakanju smo se na- potili po informacije v prometni i urad, kjer smo izvedeli, da ni v < programu nobena dodatna vožnja ! na tej progi. Torej nas je spre- | vodnik spravil iz avtobusa pod pretvezo. Vsi trije smo delavci in bi morali na delo v popoldans-ko izmeno. Tako smo zamudiU na delo pioti svoji volji, zaradi ne- vljudnosti in nepoštenosti spre- vodnika v omenjenem avtobus-u. Tovariš urednik! Želeli bi zve- deti, ali je tako nevljudno in ne- pošteno ravnanje s potniki vsak- danji ali osamljen primer v ome- njenem podjetju. Kdo nam bo povrnil stroške za izgubljeni čas? Ali se takšni primeri pogosto do- gajajo? Peter Špacapan, Andrej Uratnik, Franc štahel ŠTEVILO PREKRŠKOV RASTE iStevilo prekrškov je vse večje, saj je bilo lani 852 primerov ali kar za 202 več kot v letu 1963, poudarja poročilo občinskega sodnika za pre- krške v Mozirju za leto 1964, o katerem je pred nedavnim razpravljala tudi občinska skupščina. Najbolj je poraslo število cestno- prometnili prekrškov, ti pomenijo kar 59 odstotkov vseh izrečenih kazni, na drugem mestu so prekrški zoper javni red in mir z 29 odstot- ki. Med 661 fizičnimi prekršitelji je bilo lani tudi 53 mladoletnikov. Poleg denarnih kazni je bilo pre- kršiteljem cestno prometnih pred- ])isov odvzeto 25 vozniških dovo- ljenj in potrdil o znanju promet- nih |)redj)isov v trajanju od 1 do 3 mesecev. .Število vinjenih vozni- kov motornih kot vprežnih vozil se lani ni bistveno spremenilo, poviša- le" i)a so se kazni. Zaradi kršitve cestno prometnih predpisov so or- gani milice na kraju samem Jcaz- novali 391 oseb. /animivo je tudi, da so težji kršilci cestno prometnih predpisov in povzročitelji raznih prometnih nesreč v večji meri tuj- ci, ki jim ceste niso znane, kot pa domačini. Se posebej to velja začas turistične sezone. Čeprav so bili prekrški zoper javni red in mir še vedno številni, pa vendar upadajo prekrški, ki se nanašajo na grupne pretepe; ti so bili v pret(>klih letih številnejši. Zapornih kazni je lani sodnik za prekrške izrekel v trajanju 146 dni in predvsem zaradi i)retepov. drz- nega in nespodobnega obnašanja na javnih krajih ter zaradi brezdelja in klatenja. v lanskem letu je obravnaval vsega en primer nedovoljenega klanja ali tako imenovani zakol, če- |)rav je znano, dajenedovoljenih za- kolov več. le da ni prijav. Letos je sodnik za prekrške obravnaval že devet takih primerov. Zaradi poo- strene kontrole so tudi izginili prej- zelo razširjeni prevozi lesa brez ])lačila prometnega davka. V lanskem letu so kršilci vplačali denarnih kazni v znesku 2.558.000 dinarjev ali za 743.600 dinarjev več kot v letu 1963. Razlog zato je strožja kaznovalna politika in več- je število prekrškov. -er DELITEV PO DELU IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE KDO NAS ZAVIRA? Številne gospodarske organizacije so že pred leti spoznale, da norme, cas pri delu in delovna doba nikakor ne povečujejo storilnosti in so v iskanju za zmanjšanje stroškov poslovanja in večanje storilnosti našle izhod v stimulativnejši obliki notranje delitve. In tako so pionirji delitve po delu pričeli z ekonomskimi enotami. V ekonomskih enotah so obli- kovali skupine proizvajalcev s pristojnostjo delitve osebnih dohodkov in to na osnovi enot proizvodov. Iz ekonomskih enot pa so se raz- vile delovne enote, ki danes ne predstavljajo le zaoki-ožen proces proizvodnje in ne obstajajo zaradi izraza »ekonomska«, temveč je to asociacija neposrednih proizvajal- cev, ki formirajo in delijo dohodek ter obikujejo socialistične proizvod- ne odnose. Druge organizacije, ki niso prešle na delitev po delu, so dandanes tudi prenesle delitev do- hodka v delovne enote; toda prav tu se čuti razkorak. Te delovne or- ganizacije se opravičujejo, da zara- di stalnih sprememb našega gospo- darskega sistema niso bile v stanju pogljabljati se v del/tev po delu in delavsko samoupravljanje. Ta resni- ca pa je preskromna, da bi karkoli opravičevala. Največ pa je dandanes delovnih organizacij, kjer je plača ostala zgolj plača, kjer se delijo še viški '. In prav v takih delovnih orga- nizacijah je jasno, da ni osnov za samoupravljanje in delavski sveti pač »v imenu« neposrednih proizva- jalcev odločajo, ter tiste, ki jih za- stopajo, samo obveščajo o sklepih. V teh primerih odločajo o usodi podjetja ujirava in delavski svet, neposredni proizvajalci pa so iz- ključeni iz te sredine. Malo dlje so, šli v tistih organi- zacijah, kjer obstajajo formalne de- lovne enote. Neposredni proizvajal- ci odločajo, toda v večini prime- rov. .. ne po svoji volji pač pa po direktivi samoupravnih organov ali nekaterih iz uprave. Takšni »siste- mi« .so v večini. In prav to malici socialistični princip delitve, ker se s formalno ustanovitvijo delovne enote maskira bistvo in funkcija enote v novem mehanizmu samo- upravljanja in delitve, . , V teh primerih se srečujemo s po- javi, ko uprava ali tehnično vod- stvo predpisujeta norme delovnim enotam, urejujeta tarifne postavke in odločata o namestitvi delavca na io ali ono delovno mesto. To pa ni samo jemanje samoupravnih pra- vic v zakup, temveč vodi k tehno- kratskemu razločevanju delavca in k težnji po upravnilovki. Trenutno je zadeva takšna, da si odločanje o višini oseb- nega dohodka in odpust delavcev »prilaščajo« uprave in šele potem prenašajo na samoupravne organe, ki pa so žal še preveč pod vplivom uprave. Prav zato sklepi samouprav, •lik organov nikakor ne izražajo ^olje kolektiva. In če so neposredni proizvajalci brez materialnih osnov za samoupravljanje pomeni, da je ^ takšnih organizacijah samouprav- ljanje v najemniškem odnosu nas- proti podjetju. To je vsekakor bo- leče po 15-letnem razvoju samo- . prav Janja. Prav je tudi, da se spomnimo, da je preteklo že kar precej časa, od- kar je naša nova Ustava proklami- rala delitev po delu in samouprav- ne pravice neposrednih proizvajal- cev. Žal ta načela še niso našla ugodnih tal, da bi vzklila, kajti vod- je podjetij ne želijo, da bi se zožile nihove pravice odločanja in da bi le te »prenesli« na neposredne pro- izvajalce, kot to določa Ustava. Sedma sila Kot kaže radi pozabljamo ,kdo ustvarja materialne dobrine, kajti ko odločamo, marsikje pozabimo nanj in glasujemo v njegovem imenu PRIDRUŽITE SE NAŠI ANKETI! \ov obrtni center SMO ZA, ALI PROTI? KJE BI BILA NAJPRIMERNEJŠA LOKACIJA? Uslužnostna obrt je v dokaj ne- ugodnih razmerah zašla na slepi tir in dandanes je kljub številnim olajšavam težko ogreti posamez- nika, da bi se odločil za to ali ono prepotrebno obrt. Pomanjka- nje obrtnih uslug je vse večje in tako je tudi v Celju. Zmogljivost obstoječe obrtne dejavnosti v sa- mem mestu je že zdavnaj pre- majhna za vse potrebe. Sicer se je o tem problemu v Celju že ve- liko razpravljalo, toda do reali- zacije zaenkrat še ni prišlo. Pred nedavnim so našli rešitev v grad- nji novega obrtnega centra, ki ima predvideno lokacijo na pro- storu Stanetove, Aškerčeve in Cankarjeve ulice. Toda pri nas je že navada, da je od ideje do rea- lizacije dolga pot in tako se je tudi tokrat zataknilo sredi poti. Zasnovani program in lokacija sta že dejstvo, prav tako pa so dejstvo pomisleki, ki so se poja- vili v vprašanju upravičenosti te gradnje. Razpravljati p pomembnosti samega ^ centra je odveč, saj je potreba po obrtnih storitvah da- leč nad zmogljivostjo obstoječe mreže. Res je, da so nujne ome- jitve v našem gospodarstvu od- maknile gradnjo, toda to ni pri vprašanju upravičenosti bistvo. Gre namreč zato, kje naj bi novi obrtni center posloval. Medtem ko so eni prepričani, da bi naj stal na starem delu mesta, meni- jo drugi, da bi nov center drobili tako, da bi naredili posamezne delavnice v pritličjih posameznih novih stanovanjskih zgradb v no- vem mestnem predelu. In tretji? No, ti so prepričani, da Celju obrtni center ni potreben. Novi center bi imel prodajne lokale ter storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo preveč hrupa ni- ti ne razširjajo prahu. V tem pri- meru gre torej za brivnice, česal- nice in podobno. Ostala obrtni- ška dejavnost pa bi imela svoje delavnice izven mesta. Jasno je, da je tu občina prva, ki bi morala podpreti gradnjo, kajti dobro razpredena usluž- nostna obrt je odločilnega pome- na za razvijajoče se mesto. Pose- bej pa je ta podpora potrebna zato, ker vsi vemo, da je v Celju problem lokalov pereč in bi z gradnjo novega centra tudi spro- stili določene lokale za druge na- mene. Menimo, da bi bilo zelo v redu, če bi svoja mišljenja posredovali našemu uredništvu, da bi zajeli predloge čim širšega kroga naših občanov. PRED NOVO GOSPODARSKO REFORMO Sociala in gospodarstvo sta dva pojma NAVIDEZNA PPiIDOBITNOST, SUBVENCIJE, NE- SMOTRNE INVESTICIJE, RAZLIČNI KURZI PRI UVOZU IN IZVOZU NIMAJO MESTA V NA^EM GO- SPODARSTVU. Pri nas ni redkost, da so številne gospodarske organizacije visoko pridobitne v teoriji, medtem ko praksa kaže pravo nasprotje. Ne- urejenost gospodarskega sistema, nei)rečiščeni odnosi med admi- nisirativnim poseganjem in samo- upravljanjem, nerazjašnjeni pojmi, kje se končuje sociala in kje zače- nju gospodarjenje, razvejani sistem dotacij, subvencij, regresov in dru- gih beneficij je omogočil tako ime- novi^no navidezno pridobitnost. In dokaj dolga je bila pot, da se vse tisto, kar je dajalo navidezne uspe- he, postavi v našem novem gospo- flarskem sistemu na mesto, ki mu pripada. Vsi investicijski programi doslej so vsebovali trditve, da bo novo- zgrajena tovarna visoko pridobitna in bo kot taka reševala družbeno- ekonornske probleme posameznih I roči j. V praksi pa smo se sre- ali pri vsej investicijski potroš- nji z podaljšanjem rokov gradnje, s. prckoračevanjem predvidenih ATa- sranj in z dejstvi, da je nenadoma visoko predviderfa pridobitnost po- stala breme skupnosti in da so bile analize investicijskih programov nepopolno preučene, čeprav so ro- mule skozi številne strokovne komi- sije, ki so pregledovale in odobra- vale. In tako je raslo število delov- nih organizacij, ko so v teoriji iz- kazovale pridobitnost. In vzroki'::' Ce omenimo samo ome- jeno možnost vpliva svetovnega trži- šča na našo proizvodnjo, visoke ca- rinske bariere. različne vrednosti flinarja pri izvozu in uvozu itd., smo že pri bistvu navideznih uspehov. Kot vemo. je razlika med izvoz- nim in uvoznim kurzom zelo občut- na. Prav ta razlika je skupaj z viso- ko izvozno subvencijoi (-400 milijard lelno!) dajala osnovno navidezno pridobitnost, to je pridobitnost niz- ke storilnosti in drage proizvodnje. Uvoz surovin in reprodukcijskega materilala je tekel po nižjem kur- zu, izvoz pa po znatno višjem, Prav ta razlika in visoke carinske pro- tekcije so številni predelovalni in- dustriji dajale možnost ekstenziv- nega širjenja daleč nad surovinski- mi možnostmi in prav tako potreba- mi. Inflacijsko kreditiranje vseh ob- lik potrošnje je tudi številnim trgovskim organizacijam dajalo možnost navidezne pridobitnosti. Tako so zunanjetrgovinske organi- zacije ustvarjale večji dohodek z uvozom kot z izvozom. Torej številne slabosti v nepopol- nem gospodarskem sistemu so ustvarjale izredno ugodno klimo za rast številnih gospodarskih organi- zacij, ki so celo po naših merilih (ne evropskih ali svetovnih) daleč pod pojmom pridobitnosti. Predvidene spremembe v našem gospodarskem sistemu bodo odstra- nile socialno pojmovanje iz proiz- vodnje in gospodarjenja ter one- mogočile navidezno pridobitnost na kakršnikoli osnovi. Tako bodo spre- meni he delovale v smeri širšega po- slovnega združevanja in povezova- nja gospodarskih organizacij v smislu selekcije, večanja storilnosti, uvajanja velikoserijske in rentabil- ne* proizvofinje. Vse to pa se bo čez čas vsekakor odrazilo v umirjenej- šem in usklajenem razvoju našega gospodarstva. In če povzamemo iz poročila zvez- nega sekretarja Kira Gligorova o predvidenih reformah: »Ker bodo spremembe v gospodar- stvu neogibno zadele življenje ii^ delo vsakega podjetja, bo glavno, da se bodo delovni kolektivi obrnili k sebi in k notranjim problemom, ne pa k skupnosti, da bi s pritiskom, popuščanjem in maličenjem zasnov- nega sistema iskali začasen izhod iz cžav. Odgovornost, ki jo pri tem prevzemata skupščina in vsa naša javno'st. terja doslednost izvajanja ukrepov in odločnosti, da pod pri- tiskom težav, slabosti konservatiz- ma in linije najmanjšega odpora ne l)opustinio. marveč da iščemo sa^mo tisto pomoč, ki v bistvu razreštije problem, to je, da bomo mobilizi- »•ali lastne sile in pritegnili lastne rezerve. To pa ne pomeni, da ne bodo luij- no potrebne intervencije. Toda, po- trebno bo spremljati in temeljito razčiščevati vse probleme do vseh [lodrobnosti, pomoč pa vselej veza- ti na rok. na pogoje in uspehe, ki i Ml ho treba doseči. V ta namen se morajo vse d ružbeno-politične skupnosti usposobiti, da bodo for- mirale finačne rezerve, ki naj v predhodnem obdobju odigrajo vlogo činitelja, ki spodbuja lastno inici- ativo za odstranjevanje težav, pod- pira napore in začasno pomaga. Treba je utrditi spoznanje, da gre za temeijne ukrepe, da ni mesta strahu in špekulacijam, da ni cilj reforme kogarkoli razlastiti, da bo- mo upoštevali in vzpostavili pravico opcije pri vseh sklonjenih izvoz- nih poslih in omogočili izbiro obrav- navanja, ki je ugodnejša za pod- jetja, da bomo zaščitili realno vred- nost hranilnih vlog in da ni na mestu bojazen, da bi odpravili potrošni- ške kredite. Skratka, v takšnih raz- merah je treba v vsaki demokratič- ni in socialistični družbi računati z nacionalno disciplino, zlasti ker '«i šle vse motnje v breme delovnih ljudi.« VAJENCEV PREMALO IN PREVEČ Premalo učnih mest 147. ČLEN NOVEGA TEMELJNEGA ZAKONA ^DELOVNIH RAZMERJIH, KI UREJA VPRAŠANJE STIMULATIVNEGA NAGRAJE- VANJA VAJENCEV (BISTVENO DRUGAČE KOT DOSLEJ) JE VNE- SEL V ŠTEVILNA PODJETJA TEŽNJO, DA NE BI VEC SPREJEMALA VAJENCEV PAC PA BI JIH NADOMESTILA S PRIUCEVANJEM DE- LAVCEV NA DELOVNEM MESTU. Iz poročila zavoda za zaposlova- nje delavcev v Celju, ki zajema področje celjske, laške, šentjurske in šmarske občine, ugotovimo, da od skupno 2.218 učencev, ki bo letos zaključilo šolsko obveznost, name- rava v nadaljnji drugostopenjski študij 106 učencev v Celju, 1">4 učencev pa bo študij nadaljevalo izven Celja. Od preosUilih 1.678 učencev se jih j(> doslej 5Si izreklo za vstop v u k. nunltem ko jih 1095 ostane doina ali pa bodo nadalj(>vali osnovno šolanje in podobno. Prav pri tistih, ki so se odločili za uk, postaja zadeva pereča. Pro- stih učnih mest je v vseh štirih ob- činah skupaj le 412 ali kar 171 manj, kot je poklica željnih učencev. Pri tem je vs(>kakor zanimivo, da ta negativna razlika nasmja v laški, š(>ntjurski in šmarski občini, med- tem, ko je v Celju 6() prostih učnih mest več kot kandidatov zanje. Da pa so ekonomski ukrepi in določila o nagrajevanju resnični vzrok tako maU*ga števila prostih učnih mest, nam kaže kar celjski |)rimer: gospodarske organizacije so prvotno javile 420 prostih mest — kasneje pa zmanjšale potrebe na >47. Sicer pa v Celju ni problem zaradi števila prostih mest, temveč nastopa neskladnost, ker je med kandidatkinjami za uk 138 deklet. mest zanje pa 25! (brez zasebnega sektorja!); fantov primanjkuje — od pottebnihv322 jih je prijavljenih le 149. \ se drugače pa je v ostahh treh 'včiiiah. Tako imamo v laški občini le 15 prostih učnih mest. v šentjur- ski 12 in v šmarski 58. Potrebe ali gledano skozi število dijakov, ki so se odločili za uk. pa so v vseh treh ''bčinah najmanj 5 do 10-krat večje. In prav tako kot v Celju, je tudi tu vprašanje deklet vsekakor bolj pe- reče. Osnovno pa je, da podjetja danes gledajo na vajenca skozi prizmo dinarja. Pravijo: ^»Učenec je pre- drag: raje bomo priučili nekvalifi- cirano delovno silo.« vS takšnim obravnavanjem mla- dega človeka nikakor ne bomo re- ševali rentaliilnost. Zavedati se mo- ramo, da 1095 mladih ljudi 15 let starosti, ki se zaenkrat niso odločili za uk ali nadaljnje šolanje, kar pač nedv()mno tudi daje (v večini pri- merov!) slutiti socialni položaj ome- njenih, predstavlja ne le vse večjo materialno obremenitev posameznih članov družbe, temveč rastoči po- tencialni problem, ki bo jutri z vso ostrino terjal ne le odgovor, temveč tudi dejansko rešitev. J. Klančnik Sprašuj ete- odgovarjamo Delavec v bolniškem staležu 'n njegova pravica pri delitvi osebnega dohodka. ^ praksi se neštetokrat sreču- jemo z vprašanji, ali delavcu, ki je dlje časa boloval, pripada de- l^-ž pri delitvi ustvarjenega oseb- nega dohodka v času njegove bo- lezni. Po predpisih imajo delavci pravico, da sodelujejo pri delitvi Osebnega dohotlka samo za čas, V> so delali. Za čas odsotnosti pa ''iiajo pravico do nadomestila Osebnega dohodka, ki se izračuna Po predpisih in niti ne pride v Poštev pri periodičnem niti pri ^^ključnem obračunu. To velja tudi v primeru odsot- ^o^ti zaradi bolezni oziroma zdravstvene nesposobnosti za de- '<^- Obračunavanje bolniškega 'liidomestila je urejeno z zako- ^lorn o zdravstvenem zavarovanju način obračunavanja je tak- ^^n. da v času bolezni prejema 'l^idomestilo in kompenzacijo za •'el osebnega dohodka, ki bi mu padal na osnovi delitev po pe. '"lodieneni obračunu. Prav zaradi obdobje staleža bolniške ob P^Tiodienih in zaključnih raču- "'li ne pride v poštev. KDO NAJ ORJELEDINO TURIZMU V OBSOTELJU POČASNO PREBUJANJE • Človeku se milo stori, ko gleda lastnika avtomobila, ali potnika v avtobusu — ko oba nestrpno buljita v neskončno dolgo, kotanja- $to Cesto, ki bi naj naj bila komunikacijska |ila določene pgkrajine. Ali pa, ko na primer paročite v gostilni »šmarski hram« v Šmarju dva brizganca z navadnim rdečim vinom, pa ti natakar mimogrede pove, da staneta 140 dinarjev. ' Od začudepja sva s kolegom pozabila zapre- ti usta. Nekje na koncu mi je šinila skozi možgane zgrešena asociacija o Virštanju, Bi- leljskem in o tistih predelih, ki v šmarski ob- lini proizvajajo vino. Dobra in cenena vina, ki jih pogosto ne morejo prodati, ali pa jih prodajajo v večjih mestih po dvajset kovačev za liter. — V katero kategorijo pa spada ta hotel? lem vprašal. — Zakaj pa nište naročili brizganca z na- vadnim vinom, če vam je to predrago, me je poskušal potolažiti natakar. • — Oprostite, saj sva. Kakšno vino pa sva potem dobila? Jajnik društva FRANC CEPIN, nekdanji iz- elovalec partizanskih minometalcev je že 30 Ipt lovec. Pravi, da so s kočo dobili prvo ^opnico za razvoj lovskega turizma na tem Ijlodročju. 1—^ Brizganec s cvičkom, je zaključil nata- l|ar in nas zapustil. Počakala sva ga, da je prihitel mimo in ga znova ustavila. Tista po- lil icria radovednost je bila močnejša od na- vadne radovednosti. Ustavil se je pred nama iii naju jezno motril. 5—-Kaj sedaj onegavite, je dejal. — Naročili i\ naA'adno .vino! I — Saj sva!' -; • . -r ;,: I — Navadnega vina pa nimamo, ker ne gre, jlE dejal ler jezno mrmrajoč odšel. Začudeni sjno onemeli. Kmalu je samoiniciativno pri- vihral nazaj. Že med potjo je naglas prekli- ajal. Gostje so se začudeno ozirali v nas. Vsak smrkavec me ne bo zafrkaval! je piribil. — Ko sem se jaz boril', ste se vi . . . Poizkusili smo ga pomiriti in potolažiti. Niti najmanj nismo želeli tovariša mučiti z na- d:aljnimi vprašanji. Zadovoljili smo se z ugo- tovitvijo, ki je mogoče celo laična: nekdo se bpri — nekdo pa se . . . Vredno bi bilo to pravilo uzakoniti. J Žal ni to naš namen. Raje — o tu- rizmu v Obsotelju. O delu, hotenjih in uspehih. '\ Redkokateri turistični vodič ima z;^niiTiivosti Obsotelja. Malokateri ti^rist, ki prvič zaide v Obsotelje, ostane tu več dni, ker so prenočišča rfedka in neznana. Z asfaltiranjem, ceste Slovenska Bistrica — Rogaška Slatina — Celje in z dograditvijo ceste Zagreb — Kumrovec, ki pove- zuje s priključkom na asfaltno cestO' Celje — Rogaška Slatina na enemi in Bistrico ob Sotli s cesto v Breži- *ce, torej na avtocesto Ljubljana — Beograd z drugim koncem okna v »^vet«, jc Obsotelje pridobilo večje možnosti za razvoj lovskega, kmeč- .kega in gostinskega turizma. Do letos je pojem kmečkega turizma in smotrne turistične poli- tike v Obsotelju bil — neznan. Orga- nizacija in propaganda za razvoj turizma je bila individualna in pre- piiščena zgolj bolj ali manj dina- mičnim gostincem, s čimer se je tu- rizem v Obsotelju začel ter končal.. Tujec, ki prvič zaide v Obsotelje,, je prepuščen edinemu vodiču — sla- bi,cesti. Podčctrške zanimivosti, kot: je grad »atomske toplice«, Olimje s; freskami in najstarejšo lekarno v Južni Evropi, zanimiva partizanska-, vas Rudnica s svojimi pefjsaži ini specifičnim življenjem, Virštanj z. goricami in nebeškim vinom. Bistri-- ca ob Sotli, Brežiški grad in druge: zanimive turistične točke, so širše- mil občinstvu neznane. $e pred nedavnim so naši in tvcjpi časopisi z mastnimi črkami pisal; o naravnem čudežu v Podčetrtku o Vodi, ki pozdravi vse vrste bolez- ni. Nihče ni varčeval z napovf^dmi in prerokovanji. Ljudje so t\-unio- ma drli v Podčetrtek, se prc puščali valjanju po blatu, ker ni V^iio ure-i jenega kopališča —in polp.goma naj »atomski« čudež — pozf/jili, -j Mnenja o zdravilni vrednosti vode in blata so bila — deljena. Toda kljub temu, če zaviješ preko Sotle pred Podčetrtkom, še danes srečaš ljudi, ki se kopljejo in pražijo ob naravnem vrelcu, zatrjujoč, da je terapija uspešna. Pred dnevi je sku- pina najboljših znanstvenikov iz vse države zaključila raziskovanja in meritve tega vrelca, vendar rezulta- ti še niso znani. V Podčetrtku smo med razgovori z občani izvedeli, da bi v primeru, da ima vrelec zdravilne vrednosti — vodo po posebnem vodu transporti- rali v Rogaško Slatino. Torej bi /mi v Podčetrtku ostali zopet tam, kot smo sedaj, pri oblju- bah in besedah. Adijo turizem v Ob- sotelju. Samo z naravnimi lepotami, ribami v Sotli in vinom v Virštanju ne bomo zganjali turizma, je jezno dejal občan. Drži, mi v Obsotelju imamo velike možnosti za razvoj turizma, toda samo z naravo iri šun- ko nam ta turizem ne bo dvignil standarda. To so se na občini zmo- tili. Naš turizem bi ob minimalnih vsakoletnih vlaganjih doživel raz- voj, kot ga je na primer turizem v Zgornji Savinjski dolini, zato bodo na občini morali upoštevati voljo občanov. Nato smo obiskali nekatere zani- mive kraje v Obsotelju. V večini krajev, kjer smo bili, občani še ni- majo jasne predstave o tem, kako bi naj pritegnili predvsem petične turiste. Kot kaže, so,najdalj prišli lovci v Bistrici ob Sotli, ki so pred nedavnim z lastnim delom in sred- stvi, razen dela, ki ga je prispevala lovska organizacija in skupnost — zgradili lepo lovsko kočo na hribu med Kunšpergom in razvalinami »Cesargradu«. Ta posrečeno izbrana lokacija, s katere je razgled po vsej obsotcljski dolini, po dolini od Kum- rovca, Klanjca vse do Zagreba, nu- di prijeten kotiček za oddih in s svojim gozdnim zaledjem bogato pašo za izbirčnega lovca. Do koče je možen pristop iz Bistrice ob Sot- li, Kumrovca in Klanjca. Za avto- mobiliste je zanimiva pot do Bre- žiškega gradu, od tam pa preko Prah, ki se za vsakim vozilom dviga na Obsoteljski cesti, zastira Sotlo, ki kroji življenje kmetu v Imenem, Zagorskili selili ali v Sedlarjevem. Atomske toplice so naše, pravijo občani v Podčetrtku. Lovci iz Bistrice ob Sotli pa polagoma odpirajo vrata lovskemu turizmu, medtem ko Vir- štanj ostaja brez mlade delovne sile, ki beži trdeč, da v hribih ni perspek- tive. Večina ventilov razvoja obsoteljskega turizma je zaprtih, medtem ko so možnosti neizkoriščene. Orešja ali po pobočju nekaj minut zanimive hoje bo bukovih gozdovih. Predsednik lovskega društva STANKO KRALJ nam je v razgovo- ru povedal, da so veseli vsakega lovca, ki pride v njihov revir. — To- da tudi lovski turizem mora imetj meje, je dejal tovariš Kralj. — Dra- gocen nam je vsak dinar, ki ga bo- mo dobili, toda »lovskih morilcev« ne maramo. Imamo lepo urejene preže na raznovrstno divjad, to nam potrjujejo tudi lovci, ki že nekaj let obiskujejo naše revirje, Žal ne moremo pomagati tistim, predvsem petičnim lovcem iz zamejstva, ki želijo odstreliti dragoceno trofejo kar iz avtomobila. Tajnik družine FRANC CEPIN, nekdanji borec Kozjanskega odreda, ki je znan kot partizanski proizva- jalec minometalcev — v partizanih je namreč delal iz navadnih cevi mi- nometalce, ki so, kot pravi, bili ne- rodni, toda ko je počilo..., — nas je vodil do koče. — Po tej poti, ali pa po oni preko Kunšperga so naši lovci znosili in zvozili ves material za kočo. Delali smo skoraj vsako nedeljo. Danes, ko je koča gotova, smo vsi nanjo ponosni. Pred dnevi je koča spreje- la tudi prve goste, ki so v njej pre- Z lovske koče je prelep razgled na Kumrovec, Klanjec in dolino vse do Zagreba ter na dru- gi strani na Bizeljsko, kjer v neposredni bliž ini kraljuje Bizeljski grad. Lovska koča nad Kunšpergom, ki so jo pred nedavnim zgradili lovci lovske družine iz Bi- strice ob Sotli s prostovoljnim delom, je lepa turistična točka, ki jo lahko obiščeš iz Klanj- ca, Orešja, Bistrice in Kumrovca. spali več dni. Tako so lovci iz Bistrice ob Sotli potegnili prvo črto organiziranemu lovskemu turizmu v Obsotelju, V spodnjem delu Obsoteljske doli- ne je gostinski turizem bolj napre- doval. Nad Bistrico je na Gorah gostišče, ki ima lepo urejene sobe in ležišča, poleg tega pa — za čudo — pristno domačo hrano in speciali- tete. Po zatrdilu lastnika bo gosti- šče v kratkem dobilo še majhen pla- valni bazen, s katerim bo zadovolji- lo tudi zahtevnejšega gosta, ki bo naveličan gozdnega miru. Med nazanimivejše izhodišče toč- ke ribiškega turizma vsekakor spa- da PrahovoL. gostišče v Imenem in gostišča v Podčetrtku. Ribiška dru- žina s svojimi prireditvami in tek- movanji privablja veliko turistov, ki pa se kljub ribjemu bogastvu v teh predelih ne zadržujejo dalj ča- sa. Tudi tu bo potrebno več organi- zacije in propagande med gostin- skim in ribiškim turizmom, ki ga ne kaže razdvajati, temveč nasprot- no — združevati in kanahzirati v kmečki turizem, ki ima neomejene razvojne možnosti v Obsoteljski do- lini in Virštanju. Ob vsem tem pa obstaja odprto vprašanje, kdo naj orje ledino tu- rizmu v Obsotelju brez organizirane in širše družbene pomoči. Tekst in slike: J. Sever Uspela prireditev v Grižah Minulo nedeljo je griški program- ski svet, ki že nekaj časa povezuje kulturno in prosvetno delo »Svobo- de«, mladinske organizacije in os- novne šole, organiziral kulturno pri- reditev. Bogat program, ki je trajal več kot dve uri, je navdušil občin- stvo. V programu je sodeloval pevski zbor osnovne šole iz Griž, moški, ženski in mešani pevski zbor »Svo- bode«, dramski skupini »Svobode« in mladinske organizacije, folklorna skupina, tamburaški zbor in instru- mentalni ansambel »Jagoda«. Gle- dalci, ki so do zadnjega kotička na- polnili dvorano, so bili s progra- mom zelo zadovoljni in so izrazili željo, naj bi podobne prireditve, ki poživljajo kulturno življenje v kra- ju, pogosteje organizirali. Kulturno-prosvetna dejavnost je v zadnjem časii v manjših krajih namreč precej zamrla. Obisk na tej prireditvi pa je dokazal, da si obča- ni v manjših krajih želijo podobnih prireditev in da radi obiskujejo na- stope domačih izvajalcev, čeprav iz- vedbe niso tako kvalitetne kot pro- fesionalnih skupin. mg Vsa kinopodjetja ki še niso odgovorila na naše cirkularno pismo od 14. junija 1965, prosimo, da to nemudoma storijo. ^ Uprava CT Preveč poškodb v šmarski občini poškodbe pri delu: še: vedno naraščajo. V lanskem letu je bil nacionalni dohodek za- radi poškodb in obolenj za skoraj 280 luilijonov niajnši, za zdravst- veno zavarovanje pa so uporabili tudi eninpolkrat več sredstev kot leta 1963. Vsota se je dvignila že na 280 milijonov manšji, za zdravst- tudi povedo, da se ponesreči več luoških kot žensk in da se je četrti- na vseh poškodovala dvakrat ali večkrat, kar pomeni, da so nekatera delovna mesta še posebej oziroma slabo zaščitena. Letošnji podatki kažejo, da število poškodb še narašča. MZSTAVA KNJIG PD »PRIMOŽ TRUBAR« v Loki pri /Id. mostu priredi v nedeljo, 27. 6. ob 16. uri v prosvt!tnem domu razstavo knjig umetni- ške propagande, to je založba, ki je pred vojno de lovala na gradu RUDA nad Loko pri Zid. moiitu. Po pozdravu bo imel ravnatelj učiteljišč a iz Celja prof. Anton Aškerc pre- davanje a temi: VLOGA SLOVENSKEGA JE- ZIKA V NASI DRUŽBI. RazstaA'a bo odprta v nedeljo do 20, ure, ostale dni do konca junija pa vsako dopol- dne od 10. do 12. in MlJA^jte U. Jira,^ Epilog k saTinlskim zanohtnieam V zadnjem CT 18. 6. 1965 — se je v četrtem stolpcu »OD ŽALCA DO CELJA, PA ŠE KAJ DLJE!« spet tiskarski škrat preveč po- igral; požrl je naturcč glavo naj- bistvenejšega odstavka, tako da ga moraiuo znova vsega objaviti! ».,, Znanstvena zgodovina po- zna Žalec kot euo najstarejših naselij — še daleč pred Rim- ljani, JANTARSKA CESTA, sever-jug, je šla skozi Savinj- sko dolino in prek Trojan pro- ti morju,,, TRŠKE PRAVICE JE ŽALEC IMEL ŽE LETA 1265, torej 58 let pred Celjem kot trgom ,..« —o— Sploh ima Žalec »tradicionalno« smolo s Celjemj Ne le da je bilo Celje »mesto« že polnih 513 let pied Žalcem, tudi še zdaj v Celju »odrivajo« Žalec iz spiskov zna- menitih naselij celjske pokraji- ne. Ne verjaiuctej* Gospodarska zbornica Celje in Celjska turistična zveza sta le- tos izdali in CP »Celjski tisk« Celje je natisnil 16 strani velik prospekt (pod oznako 20.000/65) v barvah in znotraj njega 42 foloposnetkov turističnih atrak- cij iz »Celjskog turističkog po- dručja« — »Touristisches Gebiet von Celje« — »Zona turistica di Celje«, od Kostanjevice na Do- lenjskem do Rogaške Slatine ozi- roma do Pensiona Plesnik v Lo- garski dolini.,. le o Žalcu ni niti sledu Niti srednjeveški stolp pri cerkvi v MESTU Žalec ni bil vreden; kaj šele kakšna htnelj- ska žičnica iz prednapetega be- tona — vsaj kot razbremenjeval- na vinjetka. Ali pa — denimo — čisto majcena bučka, kobulica ali storžek: »Styrian golding hops«! Ali bo tudi to čakalo 513 let? —o— Savinjske zanohtnice kljub tiskarskemu škratu — odmevajo! Vseh tiskarskih napak ni moč popraviti, sicer pa: Primera »za- ii()htnic< je dovolj razložena v 1. nadaljevanju z dne 5, 6, 1965; vse drugo bo nekoč« nadaljeva- no v poglavjih z naslovom PO- ŠCIPANE ZANOHTNICE in IIMELJSKE GAJŽLE. Dotlej pa — zapik! Morda ^e to. da bodo arhivske listine o izpolnjeni zgodovini htueljarstva na območju, ki so ga prvotno naselili Slovani (naši predniki), objavljeni po vsej ver- jetnosti še letos. Jaka SI )k;ui TABORJENJA Kmalu se bodo začela letošnja taborje.ija pripadnikov prcdvojaške vzgoje. V Šmarski občini poleg vojaškega strokovnega pouka posvečajo precej pozornosti moralno politični in telesni vzgoji mladincev. Med drugim so pripravili za udeležence taborjenj predavanja o kmetijstvu na šmar- skem področju, o pohodu štirinajste divizije, razgovore o deležu mladih pri razvoju turiz- ma, predavanja o odnosih med mladimi ljud- mi in drugo. Na programu so še aktualai politični dogodki, spoznavanje z novimi pro- metnimi predpisi ter pomen in vloga mladin- ske organizacije. Precej časa je posvečen" kulturnemu in športnemu udejstvovanju iriU'' dincev. Za mladince predvojaške vzgoje bodo pr'' pravili še ekskurziji v steklar.no »Boris J^'^' rič« v Rogaški Slatini in v Skrbnik, kjer bodo ogledali plantažne sadovnjake. Večina predavanj in razgovorov na tabor- jenjih predvojaške vzgoje bo opravila deia^' ska univerza iz Šmarja pri Jelšah. ^ — P* SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE PRIREJA GRAJSKE IGRE A. novaCan HERMAN CELJSKI ^UPRIZORITEV PO 32 LETIH Od 17. do 25. Julija bo celjski Stari grad prizori- šče grajskih iger, ki jih prireja Slovensko ljud- sko gledališče. Letošnje igre naj bi postale vsa- koletna prireditev, ki bi dopolnjevala turistično sezono. V sodelovanju s Kompasom in turistično zvezo bo omogočen ogled predstav tudi prebival- cem i^ drugih področij Slovenije. Kakor je s tem v zvezi na tiskov- ni konferenci v torek povedal uprav- nik SLG Bruno Hartman, so se za Nova Veronika: Minka Kjudrova grajske igre odločili iz več razlogov. Predvsem je prav, da dobi Celje v turistični sezoni prireditev, ki ne bi bila zgolj lokalnega značaja. Pri re- alizaciji te zamisli bodo upoštevali izkušnje tovrstnih prireditev dru- god po svetu, zlasti v Avstriji, Angli- ji in Franciji, kjer srednjeveške am- biente smiselno vključujejo v posa- mezne uprizoritve. Eden izmed raz- logov je po njegovem mnenju tudi v tem, da se zdi možno ob grajskih igrah posredovati določene umetni- ške stvaritve širšemu krogu občin- stva; ne nazadnje pa je odločitev narekovalo tako imenovano iskanje notranjih rezerv, ki naj bi prispeva- lo k urejanju finančnega položaja gledališča. Za zadnjo premiero na primer ni bilo denarja, da bi kupili kostume. Kolikor bodo grajske igre postale standardna prireditev, utegnemo po mnenju Bruna Hartmana dobiti ne- kaj, kar bo gotovo pritegovalo širo- ke množice obiskovalcev. Ideja o tem se je v SLG porodila že pred štirimi leti, ko je režiser Branko Gombač pripravil Celjske grofe, ven- dar je realizacija zaradi različnih vzrokov odpadla, pač pa jo je s pri- dom povzel celjski Delavski oder. Zastran uprizoritev na gradu so se sicer porajali pomisleki, češ da raven v umetniškem smislu ni viso- ka. Ne glede na to je gledališče na- meravalo sprva postaviti uprizoritev na Muzejskem trgu, saj je podobna odločitev pred leti, ko so igrali Sha- kespeara Kar hočete pri Vodnem stolpu, povsem uspela. Tako se je za letošnje igre SLG dogovorilo z Delavskim odrom, toda ta je pred tremi tedni sodelovanje odpovedal. Kljub temu ne bo težav. Vaje za No- vačanovega Hermana Celjskega, ki so ga zadnjikrat igrali v mestnem parku 1933. leta v režiji Milana Ko- šiča, potekajo brez zastojev, poleg celotnega ansambla in tržaškega go- sta Jožka Lukeža, ki bo nastopil v vlogi patra Melhiorja, pa je gledali- šče kot statiste angažiralo dijake iiT odrasle. Nastopilo bo skupaj okrog 90 igralcev in 10 konj. V prizorišču, ki ga je pripravil arh. Sveta Jova- nović, ima osrednjo vlogo Frideri- kov stolp, urejeno pa bo tako, da bo mogel vsak gledalec dogajanje videti in slišati. Akustika je odlična. Predstavo režira Branko Gombač, kostume je pripravila Mija Jarčeva, glasbo Marjan Vodopivec, plese pa bo skoreografiral Metod Jeras. Po besedah Bruna Hartmana je seveda uprizoritev povezana z veliki- mi stroški, ki jih je uspelo znižati na minimum, pa prav tako z ustrez- no organizacijo. Na tribuni bo 1500 sedežev (brez stojišč), ki bodo velja- li 350 in 500 dinarjev. Obljubljeno je razen tega, da bodo v času grajskih iger cesto na grad osvetlili, čeprav bi bila potrebna tudi popravila. Par- kirni prostor naj bi uredili pri Skal- ni kleti, kajti vožnja na vrh ob to- likšnem prometu zaradi enosmer- nosti ceste najbrž ne bi bila mogo- ča. Da ne bi prihajalo do nerodno- sti pri zasedbi mest na tribuni, bodo pravočasno poskrbeli za prodajo vstopnic; te bo prodajal turistični biro v Stanetovi ulici. dhr Razstava M. Gasparija Mojster Gaspari je že pol veka po- vsem jasen pojem v naši umetnosti. Narodna galerija je priredila za sli- karjevo sedemdesetletnico retro- spektivno razstavo. Razstavnemu katalogu je bil dodan tekst, ki je njegov monografični oris. Za svoje življenjsko delo je prejel Prešerno- vo nagrado. Celjska razstava prina- ša delni pregled v njegovo slikar- sko delavnico. Nova je toliko, koli- kor je osredotočena na glasbeno motiviko. Namenjena je bila festi- valski mladini. Dasiravno poznajo našega mojstra iz učbenikov, mla- dinskih knjig in revij, bo Gaspari za večino enkratno, nepozabno do- živetje. Celjani hranijo mnogo Ga- sparijevih del, za te ljubitelje in še druge ho obisk te razstave kultur- ni dogodek. Naš mojster je izoblikoval v de- setletjih svojstveni stil, v risbi in barvi, topla domačnost, pesniško opevanje zemlje in našega človeka v veselih iti žalostnih peripetijah. V predanosti naši grudi si je njegov čopič priboril častni naslov ljudske- ga umetnika. Ne bi bilo pravično, če bi ga cenili le kot narodopisnega slikarja. Njegov odmev v naši sre- dini je vse širši, od mladine do pre- prostih ljudi in vsega v vrhove na- šega razumništva. Cenjen je, spošto- van in ljubljen. Njegov pomen pa ni le v slikarstvu, tudi njegove ilu- stracije in karikature so enkratne. V knjižnih opremah je dvignil kva- litetno ravan na vrhnjo stopnjo v času, ko smo bili na tem področju kaj revni. Njegove razglednice so doma in v tujini pripomogle k vse- stranski popularnosti našega mojst- ra. Že desetletja pa pogrešamo knji- go Gasparijevih barvnih reproduk- cij. Ta dolg še današnji dan ni od- pisan. Gaspari s svojim delom budi na- šo narodno zavest na prebogato iz- ročilo. Trpka in žalostna je naša ti- sočletna zgodovina. Če nas ni že od negda j zagrnil val pozabe, so to sto- rile one vrednote, ki so nas bodrile — jezik in naše izročilo. Gasjjari jih prikazuje s svojo živo umetnost- jo. Od dela do dela zbira fragmen- te samonikle starožitnosti, te moza- ične kamenčke vstavlja v mogočni mozaik kultre, ki je enakovreden oni, večjih in srečnejših narodov. Naša razstava odpira knjigo nje- govih ustvaritev. Opozorili bi na psihološko-šegavo basensko upodo- bitev Medvedja svatba. Pravo na- sprotje je Belokranjska svatba v vernem narodopisnem zapisu. Org- lar v očarljivi romantiki je poseb- no doživetje. Prešeren je botroval slikarjevi zamisli, ki jo je likovno prelil in hkrati zapel hvalnico mu- ziki sfer. Narodna pesem, ciklus de- setih podob je nastajala na pobudo besedila ljudskih pesmi, opevajoč razigrano življenje mladosti. Gaspari ne ustvarja le mnogo, ob delu premišljuje o poslanstvu u- metnosti. Nekatere misli je tudi za- pisal. Nihče izmed naših upodablja- jočih umetnikov pa ne ume izraziti svoje poglede na umetnost tako prodorno in kleno, kot naš Gaspari. Prisluhnimo, kako pesniška je nje- gova izpoved: »Umetnost je pesem: zarja ugašajoča, ki nebo prepleta. Temna ptica lastovica, ki v mrakovih leta. Pajčevina je drhteča na jutranji sončni svili. Je nevihta med poljano žitno v strašni sili.« A. S. Mladinski festival — v očeh f inozemca PISMO DR. RUDOLFA SCHOCHA Vodilni švicarski in evropsko priznani glasbeni pedagog dr. h. C. Rudolf Schoch iz Ziiricha, ki je predaval na posvetovanju glas- benih pedagogov v Celju, nam je v pismu posredoval svoje vtise. Mislim, da bo tudi za širši krog zanimivo zvedeti njegovo mne- nje. Zato nekaj misli iz njegove- ga pisma: »Spoštovani, dragi generalni sekretar! Moja žena je izvedela vse o de- želi in ljudeh in o celjskem fe- stivalu, saj ji neprestano pripove- dujem o svojih lepih vtisih. Kar so dosegli vaši mladi pevci, je napravilo name globok vtis. Da so Slovani po naravi muzikalni, sem že vedel. Da pa pojo mladin- ski zbori s tako odlično glasovno kulturo in oblikovalno silo, da pojo vse na pamet, sledijo diri- gentu vsak najrahlejši gib, da ta- ko slede njegovi volji in najglob- lji vsebini dela, da so s tolikšno pozornostjo pri stvari, da tako fanatično ljubijo glasbo in zasta- vijo zanjo vse, to je bilo vendar zame veliko presenečenje. Posa- mezne storitve smem označiti za popolne. Kakor lahko vidite iz priloženih prepisov, bi rad sezna- , nil z vašim delom širši krog, pri- povedoval bom o tem tudi v glas- benih in učiteljski krogih. Vi, or- ganizatorji, otroci in mladina, vaši skladatelji, zaslužite javno priznanje in pohvalo. Vašim pri- zadevanjem želim tudi v prihod- nje mnogo uspeha. Ce bi vam mogel spet kdaj koristiti, sem vam z veseljem na razpolago. Na več krajev bom poslal vaše knjige, brošure, sestavke in član- ke. Upam, da bom mogel ohrani- ti stik z nekaterimi vašimi oseb- nostmi. Prejmite prisrčno zahvalo za vse zaupanje in pozornost, ki sem ju bil deležen in bodite Vi in Va- ši sodelavci prisrčno in z odlič- nim spoštovanjem pozdravljeni. Vaš hvaležni Rudolf Schoch.« In še nekaj izvlečkov iz pisma, ki ga je poslal dr. Schoch švicar- skemu radiu in televiziji: »Bil sem presenečen nad sijaj- no organizacijo. Občudovanja vredno je, da so prebivalci ma- lega mesta vedno pripravljeni preskrbeti veliko število pevcev (2000). Še bolj pa sem bil presenečen nad pevskimi dosežki, med kateri- mi so bili mnogi zares popolni. Radio in televizija sta posnela vse prireditve. Zelo bi vam pripo-j ročal, da stopite v stik z Radio televizijo .Ljubljana. Poskusite doseči, da dobite posnetke celot- nega festivala ali pa vsaj posnet-* ke nagrajenih zborov. Naše os- novne šole, gimnazije, seminarji in amaterski zbori bodo dobili polno dragocenih vzpodbud. Bil bi srečen, če bi se ta moj pred- log uresničil. Za našo šolsko in mladinsko glasbo bo zelo korist- no in vzpodbudno, če pogleda tudi preko meja, da zve kako de- lajo in pojo drugod.« Telovadni nastop v počastitev 20-letnice osvoboditve je ob zaključku letošnjega šolskega leta mladina OS:lovne šole Mozirje v sodelovanju z društ- vom TVD Partizan priredila na športnem igri- šču uspel telovadni nastop, ki je obsegal šte- vilne športne oziroma telovadne panoge. Najbolj je prisotne navdušila točka, ki so jo prikazali mladinci, s katero so nastopili ob dnevu mladosti 25. maja letos v Beogradu. Telovadnemu nastopu je poleg številne šolske mladine prisostvovalo već sto prebivalcev, ki so dali organizatorjem kot nastopajočim vse priznanje. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA SMO OB LSKALl ENO NAJNENAVADNEJSIH SOL NAŠE SPRIČEVALO ZA TO .ŠOLO NI NIHČE VEDEL POVEDATI, KAKO JE PRI NJIH S .ŠOLSKO REFORMO. SPO- DAI V VEŽI SO BILE ZLOŽENE COPATE RAZNIH VELIKOSTI K\ STAROSTI V PODVOLOVLJEKU NI MATURANTOV, KLJUB TEMU, DA SO BISTRI OTROCI. VERJETNO NA NOBENI ŠOLI OTROCI ^^"^^CITE^JICA^StSkA KREBS pravi, DA JE ŠKODA OTROK. POMAGA JIM KOLIKOR MORE. TO SMO ZAPISALI VČERAJ. IN KAKO BO JUTRI? . _________ , _ . _ Ljubitelj naravnih lepot, planinec ali tujec, ki prvič zaide ob Luč.iici, je navdušen nad dolino, ki se stiska pod Podvolovljekom. V dolinici je nekaj hiš, dve gostilni, cerkev, za k.iiero sem pozabil, kateri svetnik je njen zaščitnik in župnišče, v katerem je — šola. Zdi se mi, da sva se s Pranjem namerila devet kilometrov od Luč. Devet kilometrov od trgovine, devet kilometrov od avtobusne postaje, devet kilometrov od ... če hočete — sveta. Veliko prgišče sveta, ki se razkri- va v Luča h. Toda tujec na to pozabi, ker mu ostaja pred očmi priroda. Pred nekaj dnevi je Zi- •jovt, kmetovalec v Matkovem kotu zavrnil novinarje ob poveličevanju narave: OD ThCiA SAMF.GA SH NE DA ŽIVETI. Tega popoldneva ni bilo pouka. Učitelpco smo zatekli, ko je ravno zaključevala z zla- ganjem svojega imetja v — kovček. Odpoto- vala bo na seminar. Nismo je spraševali na l^akš>]i s.iuinar. Verjetno o METODI DELA. o tem, kakšne naj bodo šolske kuhinje . . . Dvaindvajsetletna učiteljica STANKA KREBS je učiteljica šele od 1962. leta. Od .takrat, ko je vzhičena sprejela diplomo, na kateri je pisalo, da je postala KMETIJSKI TEHNIK. Da, to je bilo ravno tisto leto, ko so prišli iz šol tudi kmetijski tehniki, ki so se šolali samo dve leti. Rekli so jim kar po domače: brzotchniki. Zato Stanka ni dobila službe v kmetijstvu. Na jesen so ji ponudili zaposli- tev v pedagoškem delu. Najprej v Lučah, na- to v Podvolovljeku. Stanka Krebs: »Škoda otrok« Takrat, pred tremi leti — je nekega popol- dneva ravno tako pospravljala in zlagala svo- je imetje v kovček, s strahom. Z bojaznijo pred neznanim. »Tiste dni sem preklinjala svojo usodo,« pripoveduje danes skozi smeh. »Gledala sem skozi to župnijsko okno m preštevala dneve. Ko je prišla zima, ki je tu ni konca in kraja, sem prezebajoč popravlja- la šolske naloge in se mučila s priprava- mi . . .« v nekdanjem župnišču, kjer so prostori preurejeni za potrebe šole, je en sam razred, v njem so otroci dveh razredov. Različnih starosti in sposobnosti. »V šolo sprejemamo samo vsako drugo le- to. Nekaj otrok je takrat starih šest, nekaj pa osem let. Takrat, ko sprejemamo, imamo prvi in tretji razred. V tem je težava. V;;o snov obravnavamo po učnem načrtu, toda ker sta dva razreda skupaj, je utrjevati ne moremo. To je nepopravljiva škoda. Ce otrok razreda ne izdela, ga moramo spustiti naprej, ker naslednje leto ni prvega razreda. Razumete? Kljub temu, da snovi ni dojel, ga imamo v drugem razredu. Ko na- slednje leto sprejemamo v prvi razred, pa je prestar zanj, zato ga moramo, kljub temu da tudi drugega razreda ni izdelal, spustiti v tretji razred, ker ni v tem letu drugega razreda. In šele takrat, ko bi moral v če- trti razred, ga končno zadržimo v drugem lazredu, ker v tem letu ni tretjega razre- da . . .« Zrla je vame, jaz pa v njo. Težko sem dojemal to logiko in pogoje. Šele po- zneje sem dojel. »K sreči v tem predelu ni mnogo takih otrok, ki bi morali ponavljati. Otroci so bi- stri in pridni. Ce bi hoteli še bolje razumeti te pogoje, bi nas morali obiskati na primer v februarju . . .« Pogovarjali smo se z občani. »Že nekaj let se borimo z občino, da bi nam nekako organizirala prevoz šolskih otrok v Luče. V Lučah bo sedaj popolna osnovna šola, torej bodo imeli otroci možnost nadaljnjega šola- nja.« »Pravijo, da nam — višinskim kmetom da- jejo razne olajšave. Ali se vam ne zdi, da sem storil zločin nad otrokom, ker nisem zapustil hribov in odšel v dolino?«, mi je rekel starejši vaščan. To je povedal tako iznenada, da sem utihnil. Ljudje v Podvolovljeku so v glavnem kme- tovalci in gozdni delavci. »Veste,« mi je zatrjeval starejši možakar, »takrat smo živeli nekako od tedna do tedna, od pr(xlaje lesa do prodaje lesa. In ko je prikapljal kakšen debelejši denar, si z njim poskušal pozabiti na one dni brez njega. Tu- di danes imamo dve gostilni v vasi. Pa vse- eno ni več tako. Spodaj v trgu nam pravijo: tovariši, turizem, to je velika stvar. Ob tem se bo dalo živeti. Drži, mogoče drži. Tudi mi .smo že gruntali o tem. Tisto sotesko bi na- zaj zajezili, kot je bila nekoč, da bi nastalo jezero, zgoraj bi postavili turistično nase- lje .. . To je vse lepo in prav, toda kaj bomo z našimi 45 otroki, ki bi morali v boljšo šo- lo? Ali ne bo do takrat že dvoje generacij brez šole?« Učiteljica Stanka se trudi, da bi otrokom čim več nudila in jih čim več naučila. »Meni se smilijo ti otroci, ki morajo dan 7.a dnem v Luče, v peti razred. To je le ne- kaj kilometrov daleč, nekaj kilometrov, kar je vsekakor preveč za mlad organizem. Naj- boljša rešitev bi bila prevoz. Za otroke in vaščanc. Tako pa bomo na jesen znova imeli nekaj otrok pri pouku, kjer ne bo ničesar razumel samo zaradi tega, ker ni nižjega razreda . . .« Naslednji ponedeljek bodo otroci in uči- teljica Stanka odpotovali na izlet. S tem bo formalno zaključen pouk za to šolsko leto. Prihodnje leto se bodo zopet srečali v nek- danji župnijski sobi, kjer bodo v predverju pustili za nekaj ur mokre čevlje, da bi se v zgornjem prostoru predajali in hlastali za znanjem ... J, Sever ŠOLA V KOZJEM Svet za šolstvo občinske skupščine Šmarje je v začetku meseca razpravljal o razvoju šol- stva v občini Šmarje pri Jelšah in predlagal, da bi se v Kozjem razvila centralna šola, h kateri bi .se priključili nerazviti šoli Buče in Pod s reda. V Kozjem že gradijo novo šolo za 180 učen- cev v eni izmeni. Razen učnih prostorov bo šola imela še najnujnejše stranske prostore in šolski vrt, za pouk telesne vzgoje pa bo uporabljala igrišče TVD »Partizan«. Sedanji šolski okoliš Kozje zajema naselja Kozje, Zdole,'Ješovec, Veternik in Mrčna se- la. Šolski okoliš je zelo razsežen, saj so ne- kateri zaselki tudi do 8 kilometrov oddaljeni od šole, ceste pa so — zlasti ob slabem vre- menu — zelo slabe. Osnovno šolo Kozje obiskuje letos 208 učen- cev. Svet za šolstvo meni, da bo imela osnovna šola Kozje vse pogoje, da se s preSolanjem učencev višjih razredov iz Buč in Podsrede razvije v centralno šolo. Svet tudi predlaga, naj bi se obe šoli pripojili k osnovni šoli Kozje že v šolskem letu 1965/66, da bi na ta način vzpostavili tesnejše sodelovanje med šolami, kar bi koristilo v pripravah na pre- šolanje učencev. Združene šole bi tudi lažj** uiejale nekatera kadrovska vprašanja. -pk S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Fromm E.: Zdravo društvo. Zagreb 1962. S. 26006. Kangrga M : Etički problem u djelu Karla ■^arxa. Zagreb 1963. S. 26011. Rus v.: Hegelova i marksistična dijalektika I? istovetnosti i razlici. Beograd 1963. S. 26012/1. Sahović M.: Nuklearna energija i međuna- rodno pravo. Beograd 1964. S. 26015. Kineski dogmali/am i aktuelni problemi u "},«^dunarodnom radničkom pokretu. Beograd s. 260.34/3. „^'•rovac M.: Poslovni jezik. Zagreb 1964. S' 26035. Dobrača K.: Katalog arapskih, turskih i P^J^^z^jskih rukopisa. I. — Sarajevo 1963. S. ^Bierstedt R.: Modern Social Science. New "o/k (itd.) 1964. S. 26042. ^ijoinik radova o teoriji prevođenja. Beo- ^•■j^d 1963. S. 26046. Kiležin zbornik. Zagreb 1964. S. 26050/1. iG/:''"i'^'tt-' Feudalno društvo. Sarajevo ' ^'4. S. 26057. , Horkheimer M.: Pomračenje uma. Sarajevo '•'^3. S. 26058. ]t,'"đman F.: Vojna proti vojni. Ljubljana S. 26067. ftojanovič S.: Savremena metactika Beo- ^'jjd 1964. S. 26070. MrrS"""'-'s G.: Oscilacije ukusa i moderne "■{»Klnosti. Zagreb 1963. S. 26076. ^ 'orney K.: Neurotična ličnost našeg doba. '••'^rad 1964. S. 26079. '••i^hanika tla pri projektovanju i građenju '"'^■va. Beograd 1964. S. 26081. rat '^'J'-'^cc D.: Ivan Cankar in evropska lite- V.*"^- Muhljana 1964. S. 26089. Br-.'i"!"'^' L.: Istorija umetničke kritike. Beo- ^'i^^ 1963. S. 26100. fjem'^""^ M.: Duševna higijena u svakidaš- 2aJ?.^'votu. 2., popr. i dop. izd. Beograd— K 1964. S. 26106. Liu^-- J. K.: Družba, ki živi v izobilju. ^J'iO'jana 1964. S. 26116. -DOM TVD PARTIZAN V LAŠKEM BODO OBNOVILI S PRISPEVKI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ KUITURM PRIDOBITEV BREZ DVOMA, DA JE KULTURNA DEJAVNOST V LAŠKEM PRIČELA UPADATI POLEG DRUGIH OBJEKTIVNIH RAZLOGOV TUDI ZARADI NEUREJENEGA DOMA, KI JE BIL PRED VOJNO ZGRAJEN VECI DEL ZA NAMENE TAKRATNEGA TELOVADNEGA DRUŠTVA SOKOL. Res, da je telovadna dvorana ime- la tudi oder, ki je služil za številne kulturne prireditve zlasti v prvih povojnih letih, niso pa bili zagotov- ljeni pogoji, da bi rekvizite, ki jih je imelo prosvetno društvo, lahko zaščitili in ohranili za poznejše dramske prireditve. Vse investicije, ki jih je prosvet- no društvo v ta namen vlagalo v ureditev odra, so bile vložene brez vrednosti, zato je kot posledica te- ga pričela tudi kulturna dejavnost v Laškem upadati. Dom, ki je bil med vojno močno prizadet od bombardiranja, je bil v povojnih letih obnovljen le za silo. Z razpoložljivimi sredstvi so ureje- vali le najnujnejše. Streha, ki je betonska, pa je kljub nenehnemu po- pravljanju stalno prepuščala vodo, zaradi česar je nastala velika škoda na zidovju in fasadi. Da bi odstranili še ostale posledi- ce, ki so nastale na domu, je skup- ščina občine že v lanskem letu spre- jela sklep, da se pristopi k temeljiti rekonstrukciji doma, pri čemer bo- do zamenjali centralno ogrevanje, na novo uredili sanitarije, električ- no napeljavo, v stranske sobe ob odru pa speljali direktne vhode, do katerih je bil do sedaj dostop le preko odra. Na novo bodo uredili oder in pod v dvorani, skratka, dom bodo preuredili in prilagodili pogo- jem, v katerih bo mogoče normalno delo telesnovzgojnih kot kultumo- prosvetnih organizacij. Za ureditev doma so bile zainte- resirane tudi gospodarske organiza- cije, zato so bile pripravljene tudi pri obnovi sodelovati, bodisi s sred- stvi, bodisi z delovnimi obveznost- mi oziroma storitvami. Ureditev doma v Laškem je pri- mer tesnega sodelovanja med pod- jetji in občino, zato naj bi pri ureje- vanju vseh ostalih še nerešenih pro- blemov ubrali v Laškem podobno pot, ker je edino na tej osnovi poda- na rešitev še tako pomembnih pro- blemov. Ko bo dom obnovljen, bodo v njem ustvarjeni vsi pogoji za nemo- teno delo TVD »Partizan«, godbe na pihala, knjižnice in DPD »Svoboda«. Kolikor bo v mesecu juniju dom obnovljen, bodo v dvorani že prire- ditve oh občinskem prazniku in dne- vu borca. V obnovljeni dvorani bo- do po vsej verjetnosti že tudi pri- reditve ob praznovanju »Piva in cvetja«. 4 T. K. Pred dnevi so se člani prosvetnega društva na Polzeli predstavili domačim gledalcem z uspelo Jurčičevo igro »Pomen« Kot kaže je reži- serju Petru Pongartniku uspelo ljubitelje odrske umetnosti toliko vig- rati, da so gledalci bili mnenja, da bi tudi poklicni igralci ne zaigrali bolje. To pa je vsekakor uspeh, ki so ga gledalci nagradili z dolgotraj- nim ploskanjem. Uspela akcija vaščanov iz Stopč 22 DOMAČIJ DOBILO VODO J KMETOVALCI MAJHNE VASI STOPCE PRI GROBELNEM SO LETOS i IZČRAblLI VODOVOD, KI NAPAJA VAS Z DOBRO PITNO VODO. Z ] GRADNJO SO PRIČELI SET.E FEBRUARJA LETOS, VENDAR SO GA DO- \ GRADILI V REKORDNEM CASU. i Vodovod so občani gradili na lastno pobudo in skoraj iz lastnih sredstev, saj je občina prispevala le 400 tisoč in Rdeči križ 200 tisoč dinarjev — od več kot štirih milijonov dinarjev, ko- liko je približna vrednost opravljene- ga dela. Z novim vodovodom, ki so ga občani dogradili s prostovoljnimi deli ob iniciativi KARLA CERAJA, je dobilo zdravo vodo 22 domačij vasi Stopče. Kljub vremenskim neprilikam so ga. zgradili v manj kot dveh me- secih. V šentjurski občini so že v več vaseh in zaselkih na podoben način, s prostovoljnim delom in z udeležbo sredstev ki jih je prispevala občina, zgradili vodovode. Kljub temu je na področju občine še veliko vasi, kjer primanjkuje zdrave vode. To so pred- vsem nekatere vasi na Kozjanskem, kot na primer partizanska vasica Pra- protno ter več zaselkov okrog Dra- melj. Najbolj pereč problem oskrbe z vodo je predvsem v višinskih pre- delih, kjer se še danes kmetovalci oskrbujejo z vodo iz raznih nehigi- enskih zbirnikov in mlak. Delo kmetovalcev iz Stopč in pred nekaj meseci kmetovalcev iz Visoč bt morala biti vsekakor pobuda tudi za ostale vasi, kjer so možnosti, da bi s prostovoljnim delom in s sredstvi, ki jih prispeva občina, lahko omilili, če že ne rešili problem preskrbe z vodo. S KAJAKOM PO EVROPI START JE BIL V BREŽICAH V TO- REK, 22. JUNIJA, CIU PA CEZ 3 ME- SECE V BENETKAH. NA POMOČ SO PRISKOČILE NEKATERE NASE TO- VARNE. NA DONAVI NEPRIČAKOVANE NEVARNOSTI. V torek sta odpotovala na tri- mesečno potovanje iz Brežic 22- letni študent VEKŠ iz Maribora, Maks Toplišek in njegov brat Janko, 23-letni diplomirani prav- nik. Pot ju bo vodila po reki Krki in Savi do Beograda, kjer bosta imela prvi postanek. Nato ju bo Donava spremljala skozi štiri države in sicer skozi Mad- žarsko, CSSR, Avstrijo in ZR Nemčijo do Ulma. Del kopenske poti med »modro reko« in Nec- karjem bosta prepotovala z vla- kom, nato pa po omenjeni reki Stuttgart in Heidelberg v Ren, kjer bo konec prve etape. Vrnitev v domovino bosta na- daljevala po kanalih Francije do Pariza, kjer se bosta zadržala ne- kaj dni, nato pa prav tako po vodi do vznožja Alp. Tu se bosta prepeljala skozi Alpe do Torina z vlakom. Po Padu se bosta pe- ljala vse do izliva v Jadransko morje, od tu pa ob obali do Be- netk. Celo pot bosta prevozila z zlož- ljivim kajakom, izdelek tovarne športnega orodja »Elan«, ki je dolg 530 cm. S seboj bosta vzela šotor, posebno jadro, plinski go- rilnik, fotoaparat in druge ma- lenkosti. Hrane bosta vzela s se- boj za poldrugi mesec. To so prispevale naše renomirane to- varne »Kolinska« iz Ljubljane, Josip Kraš iz Zagreba in »29 no- vembar« iz Subotice. To je že peto potovanje bratov Toplišek, od katerih je bilo do sedaj največje s splavom iz ben- cinskih sodov do Črnega morja — lansko leto. Tml NEPOZABLJEM DOGODEK Nedelja popoldne. Koraki naših oskrbo- vanc('v so bolj živahno kot po navadi dr- seli po dolgih hodnikih. Pričakovali so obisk. PriSli bodo mladi harmonikaši iz Celja, so se potiho pogovarjali. In res so prišli. Posedli so v vrste in igrali. Njihovi prsti so plesali po tipkah harmonike. Starčki so sedeli mirno in poslušali. Tu in tam se je kateri izmed njih veselo majal na stolu ali kimal z glavo. Vse te utrujene roke so preveč obnemogle, da bi lahko z burnim ploskanjem pozdravili njihovo izvajanje. Toda oči so govorile. V njih so se vzbudili spomini na že davno minula mlada leta. Da. da, takrat, ko so sami igrali in peli tistim, ki jih že dolgo ni več. Dragi mladi harmonikaši! Preveč ste mladi, da bi ra- zumeli, s kolikšno hvaležnostjo ste bili sprejeti. S svojo pesmijo ste prinesli del- ček mladosti v njihova srca, prinesli ste vse tisto, kar ni nikoli pozabljeno. Ste videli solze, ki so kakor srebrne kapljice zdrsele po utrujenih obrazih? V njih je bila radost in prisrčna hvala za vse tisto, kar ste jim nudili s pesmijo, katere se bodo tako radi spominjali. J. A. RAZPIS Zavod za poučevanje tujih jezi- kov v Celju, Cankarjeva 1/11 tel. 52-24, razpisuje 4-mesečne začetne, nadaljevalne, konverzacijske in ko- res|)OMdeutske magnetofonske teča- je nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine, ruščine in španščine. lečaji vseh stopenj se prično 20. septembra 1965. Prijave, ki jih dobite na zavodu, sprejemamo do 10. septembra. ZAHVALA Za nesebično in požrtvovalno pomoč ob tragični nesreči očeta se najtopleje zahvalju- jemo tovarišu Jo/.etu Kvasu, uslužbencu Ljud- ske milice Celje. Družina Kegu OPOZORILO Podpisana, opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov mojega moža Zlatka Blatnika s Smiklavža 9, Gomilsko. Milka Blatnik OLJKA Severno od Polzele se vzdigu- je Vinski vrh in še dalje Oljka, od koder sc odpira lep razgled. Ta dva vrhova sta zahodni rob Ponikevske planote, ki se širi od Spodnje Savinjske doline proti Šaleški dolini. Ko se pripeljemo z vlakom do Polzele, ne pozabimo, da je tu že v 12. stoletju stal grad, ki ga je pozneje prevzel nemški vi- teški red in ga še sedaj imenu- jejo Komenda. V bližini je ba- ročni grad Senek, kjer je name- ščen Mladinski dom Vere Šlan- drove, pri Založah pa grad No- vi klošter, ki ga je ustanovil celjski grof Friderik II. V Pol- zeli je znana tovarna nogavic in drobne konfekcije. Na goro »Oljko« bomo šli peš iz Polzele lahko tako, da na raz- potju v smeri Podvin krenemo navzgor skozi hmeljišča in na- prej po markirani poti med večjimi kmetijami na vrh. Ali pa nadaljujemo pot iz Polzele po cesti skozi vas Podvin in tu nedaleč od kamnoloma zavije- mo po dobro markirani poti navzgor. To pot je zgradilo Gozdno gospodarstvo in je pre- vozna za motorna vozila do vr- ha do planinskega doma. Izlet na goro Oljko je menda najbolj znkn Celjanom in zla- Foto-atelje Pelikan, Celje sti šolski mladini, ki vsako le- to v velikem številu obišče to goro. Na vrhu stoji daleč okrog vidna dvostolpna baročna cer- kev. Čeprav je gora visoka sa- mo 734 m, plava svobodno po- gled z nje preko doline in pre- ko raznih gora, tja daleč v so- sedno Avstrijo, vidimo Savinj- ske planine, skoro celo leto po- krite s snegom. Poleg cerkve je bil zgrajen pred leti nov planinski dom, skoroda razkošen, ki ga je ne- kaj časa oskrbovalo PD Polzela, sedaj pa ga oskrbuje gostinsko podjetje iz Braslovč. Ta dom je pravi hotel, oskrbovan vse leto in opremljen z udobnimi prenočišči. Vrnemo se pa, kakor je to običajno za izletnike, ne po isti poti nazaj, temveč po bližnji na železniško postajo Šmartno ob Paki. Ta pot je za polovico krajša od one, po kateri smo prišli na goro, toda je strma in seveda nevarna. Do vrha bomo potrebovali uro in pol zmerne hoje. Odkar je bila zgrajena« avto- mobilska cesta prav do doma, je postala ta gora izredno pri- vlačno izletišče. Dr. M. V novem stanovanjskem naselju v .Šmarju pri Jelšah delavci urejujejo kanalizacijo za odpadne vode, ki bo povezoval zgornji trg s spodnjim. Posnetek prikazuje dela ob reguliranem šmarskem potoku pod novim naseljem. Foto: J. Sever TV PROGRAM OD 27. JUNIJA DO 3. JULIJA 1965 • TV PROGRAM OD 27. JUNIJA DO 3. JULIJA 1965 • TV PROGRAM OD 27. JU Nedelja, 27. VI.. 9.30 Gozdni čuvaii — serijski film (Ljublja- na); 10.30 Kmetijska oddaja'(Beograd); ... športno popoldne . . .; 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 7 dni jugoslovanske televizije — reportaža z Bleda (Ljubljana); 21.15 Da ali ne — quiz (Beograd); 22.30 Dr. Kiklare — serijski film (Ljubljana); 23.20 Poročila (Ljub- ljana); Na kanalu 9 (Sljeme) 9.00 Cirkuški deček — serijski fim (Za- greb); 22.30 87. policijska postaja — serijski film (Beograd); Ponedeljek. 28. VII. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Filmi za otroke (Zagreb); 19.15 Tedenski športni pre- gied (Beograd); 19.45 Kaiejdoskop (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glas- beni kotiček: Milivoj Bačanovič, oddaja stu- dia Sarajevo (Zagreb); 20.40 Čarovnica — TV opera (Beograd); 21.40 Jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); Sljeme, Avala 18.30 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); 19.45 Potopisna reportaža (Zagreb); . . . Pro- pagandna oddaja^(Beograd); Sreda, 30. VI. ' 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Pogumno in \escki — mladinska oddaja (Beograd); 19.15 Glasbena oddaja studija Skopje (Za- greb); 19.45 Humoristična oddaja (Ljublja- na); 20.(X) TV dnevnik (Beograd); ... TV ob- zornik (Ljubljana); 20.30 Lirika: Aleksander Vučo (Beograd); 20.40 10 zadetkov — zaauii oddaja (Ljubljana); 22.00 Grindel — serijski film (Ljubljana); 22.25 TV obzornik (Ljublja- na);. Na kanalu 9 (Sljeme) 18.30 Informativne oddaje (Zgb., Begd.); 19.45 Propagandna oddaja (Zgb., Bgd.); 20.40 Danny Kay Shovv — serijski film (Zagreb); Četrtek, I. VII. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Po Jugosla- viji (Beograd); 19.15 Glasbena porota (Ljub>- Ijana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20..3O Narodna glasba (Zagreb); 20.40 TV igra (Zagreb); 21.40 TV obzornik (Ljubljana); Na kanahi 9 (Sljeme) 18.30 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); 19.45 Propagandna oddaja (Zgb., Bgd.); 21.45 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); Petek, 2. VII. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse — Varujmo planinsko cvetje (Ljubljana); 19.00 Po poteh prekomor- skih brigad — reportaža (Ljubljana); 19.15 Narodna glasba (Beograd); 19.45 Turistične razglednice (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (Beograd); 20.30 Retrospektiva slovenskega filma (Ljubljana); 22.00 Kongres PEN kluba na Bledu (Ljubljana); 23.00 T V obzornik (Ljubljana); Na kanalu 9 (Sljeme) 18.30 InfoiTOativne oddaje (Zgb., Bgd.); 18.45 Izobraževalna oddaja (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Zpb., Bpd.); 2030 Celo- večerni film (Beograd); 23.00 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); Sobota, 3. VII. 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zgodbe i" nezgodbe — mladinska oddaja (Zagreb); 19.3C Vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevTiik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček studia Skopje (Beo- grad); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljublja.na); ^1.10 Rezerviran čas (Beograd); 21.30 Benet- ke: Popevka na Markovem trgu (Evrovizija); 23.10 Poročila (Ljubljana); Na kanalu 9 (Sljeme) 18.30 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); 19.30 TV pošta (Beograd); 19.45 Propagandn-i oddaja (Zgb., Bgd.); 20.40 Sprehod skozi ca« (Beograd); 22.00 Serijski film (Zagreb); 22.30 Informativne oddaje (Zgb., Bgd.); VABIMO VAS NA IZLETE: 1. .2.000 MIU PO SREDOZEMUlJc. V Cmu od U. oktobra do 3. novembra 1965 organizi- ramo tradicionalno 9-dnevno kroino potova- nje z luksuzno motorno ladjo »JUGOSLAVI- JA«. Relacija potovanja: Benetke — Split — Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Ca- tanla — Taormina — Krf — Dubrovnik — Be- netke — Reka. Obilrne programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Celje, oziroma Vam Jili dostavimo na VaS naslov po poŠti. 2. 8-dnevno potovanje z avtobusom in vla- kom v PARIŠ v času od 15. 7. do 25. 7. 1965. Prijave do 10. Junija 1965. 3. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V Mt)N- CHEN-u. Vrši se v času od 25. 6. do 3. 10. 1965. Prijave do i. julija 1965. 4. Stabil dvodevni izleti TRST — BENET- KE. 3. 6 dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI v iasu od 15. do 20. 8. 1965. Prijave do 10. ju- lija 1965. 6. V prvi polovici septembra 6-dnevni avto- busni izlet v CHAMONIX. Prijave do 30. Ju- lija 1965. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. 8. Od 22. do 28. avgusta 1965 avtobusno po- tovanje v BUDI.MPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 10. julija 1965. 9. Koncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v ŠVICO. Prijave do 20. 7. 1965. 10. V času od 26. 9. do 1. 10. 1965 potova- nje v BERLIN. Priiave do 1. aveusta 1965. U. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5- dnevne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9. do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS Celje prodaja vse vrste vozovnic za tu- in Inozemstvo; organizira izlete in po- tovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo polnih listov in vizumov, menja devize in daje vse informacije za Vaša potovanja v tu- In inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7.30 do 18. ure ter ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obišči- te turistično podjetje KO.MPAS CELJE, Tom- šičev trg I, tel. 23-50. Se priporoča KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 TURISTIČNE OBJAVE DOPUST V POČITNIŠKEM DOMU RINKA V izredno lepo urejenem počitniškem domu Rinka v Solčavi jc na voljo za letošnjo sezo- no .še nekaj prostih mest. Cena pensiona 1.800 dinarjev. Informacije In rezervacije: Po- čitniški dom Rinka, Solčava. TURISTIČNI IZLET BLED BOHINJ Turistično društvo Celje prireja za svoje člane in prijatelje turistični izlet na Bled in Bohinj. Izlet bo v nedeljo dne 11. julija, pro- gram je tako razdeljen, da si bodo interesen- ti lahko ogledali v Bohinju vse kar jih zani- ma, časa pa bo tudi dovolj, da se popeljejo z novo žičnico na Vogel. Kolikor bo dovolj časa, bo na povratku še ogled muzeja v škof- ji Loki. KOLEDAR PRIREDITEV Komisija za prireditve pri Celjski turistični zvezi objavlja program letošnjih turističnih prireditev: 27. junija — pričetek turističnega tedna v Rogaški Slatini, ki bo trajal do 4. julija. 4. julija — Festival amaterskih iger na Do- brni (do H. julija). — Začetek turističnega tedna v Mozirju. — šaiiovski turnir v Vele- nju. H. julija — Dan Savinjskih ribičev v Mo- zirju. 17. juHia — Letne igre na Starem gradu — A. Novačan: HERMAN CELJSKI (do 24. 7.). 18. julija — Praznik cvetja in piva v La- Skem. SLU2BE Štiričlanska družina v Laškem išče gospo- dinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. STANOVANJE Zamenjam garsoniero za enosobno ali večje stanovanje. Naslov v upravi lista. Medicinski laborant išče opremljeno sobo v Celju. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »1. AVGUST«. Opremljeno sobo, 15 minut od celjske posta- je, oddam trem fantom. Naslov v upravi lista. Veliko sobo v centru zamenjam za večjo so- bo in kuhinjo v mestu ali periferiji. Ponud- be na upravo lista pod šifro »CENTER«. Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi li- sta, mi KUPIM Leseno barako kupim. Naslov v upravi lista. Manjši vinograd ali sadovnjak v okilici Celja kupim. Naslov v upravi lista. PRODAM Fiat 750 — 1962, v odličnem stanju prodam. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko opremo z jedilnim kotom prodam. Štefka Steblovnik, Celje, Cuprijska 10. Emajliran štedilnik — desni, prodam poceni. Elza Verčkovnik, Drešinja vas 56, Petrovce. Tovornjak »Mercedes« 5 t, 2 def. prodam za 3,400.000 din. V garancijo vzamem hišo, ali zamenjam za kobmi W. V. Informacije pri čuvaju na parkirnem prostoru za »Koprom« Celje. Motorno kolo »DUrkop Diana« 200 ccm pro- dam. Naslov v upravi lista. »Praktica 4«, povečevalnik in magnetofon »Aigi« prodam. Naslov v upravi lista. Odlični Fiat 600 ugodno prodam. Leban, Sto- re. Dobro ohranjeno omaro za obleko in perilo z vdelanim ogledalom prodam. Naslov v upravi lista. Gostilno na prometno industrijsko turistični točki v Savinjski dolini prodam. V prvem nadstropju 6 sob, gospodarsko poslopje s 4 sobami, hlev, 1.5 ha travnika, sadovnjak. Cena 5,000.000 din. Naslov v upravi lista. Moped TNZ, kuhalnik na 3 plošče in radio »Savica« prodam. Intihar, Celje, Dečkova cesta 46. Kompletno spalnico prodam.,Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen moški krojaški šivalni stroj »Singer« prodam. Naslov v upravi lista. »Goran« kabinet štedilnik naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Tudi ček«. Novo tovarniško motorno kosilnico »Alpina« prodam. Ugodno za hribovite lege. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Navedite ceno«. Kompletno otroško posteljico prodam. Zgla- site se pri Petek, Plečnikova 2. Ugodno prodam tudi na ček: divan, kuhinj- sko mizo s stoli, trodelne posteljne vložke in večjo otroško posteljo. Albin Kovač, Ce- lje, Kersnikova 52. » Kombinirano omaro — oreh prodam za din 35.000. Naslov v upravi lista. Štiri rabljena vrata in okna v dobrem sla- nju, kmečko peč (manjše ploščice) — sko- raj novo, prodam. Naslov v upravi lista. RAZNO Garažo oddam v Jenkovi ulici .št. 11. Stanovanje in hrano (tudi vrt in hlev) nudi- mo za odskrbovanje starejše osebe. Ponudr be na upravo lista pod šifro »SAVINJSKA DOLINA«. V mestnem parku izgubljena očala z zlatim okvirjem, vrnite prosim na naslov: Režun, Celje, šlandrov trg 1. Fantu ali dekletu nudim dobro domačo hra- no in opremljeno sobo za nekaj urno po- moč v gospodarstvu. J. M. Medlog 44, Celje. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 26. in 27. junija 1965 — »KAPETAN OGENJ« — franc.-ital. film Dne 29. junija 1965 — »LANI V MARIEN- BADU« — francoski film Dne 1. julija 1965 — »NEIZKORIŠČENI ALIBI« — češki film KINO »PARTIZAN« — SEVNICA Dne 26. in 27. junija 1965 — »DESANT NA DRVAR« — jugoslovanski film KINO »BOHOR« — KOZJE Dne 26. in 27. junija 1965 — »STRELEC V ZELENEM« — nen>ški film KINO »DOM« — GORNJI GRAD Dne 26. in 27. junija 1965 — »ZAKONSKI ZAVOD ANRORA« — zap. nemški film KINOSEKCIJA »VLADIMIR NAZOR« — PODČETRTEK Dne 26. in 27. junija 1965 — »PEKLENSKI KLUB« — angleški barvni film CS KINO ROGAŠKA SLATINA Dne I. julija 1963 — »NA ŽENE BOM MI- SLIL JAZ« — ameriški barvni CSC film. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA V CELJU, želi sklenili redno delovno razmerje s kandidati za naslednja delovna mesta. I. V PODRUŽNICI CELJE: 1. Šef splošnih poslov (sekretar podružnice). Pogoj: visoko- šolska izjemoma tudi višješolska izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, oziroma druge šole iste stopnje s prakso na podobnem delovnem mestu. Stalni del osebnega dohodka mesečno do 88.050 din ter dohodek po periodičnih obračunih. 2. Dva personalna referenta. Pogoj višja šola pravne, upravne ali ekonomske smeri ali druga šola iste stopnje s prakso na po- dobnem delovnem mestu. Stalni del osebnega dohodka mesečno do b{."^{) din ter dohodek po periodičnih obračunih. 5. enega kontrolorja in enega referenta v plačilnem prometu. Pogoj: srednja šola. — Za kontrolorja v plačilnem prometu. Stalni del osebnega dohodka mesečno do 46.300 din, za referenta v plačilnem prometu stalni del tisebnega dohodka mesečno do 41.850 din ter dohodek po periodičnih obračunih. II. V EKSPOZITURI SLOVENSKE KONJICE: 1. Kontrolor gospodarskih organizacij in zavodov. Pogoj: višja šola ekonomske. i)ravne oziroma upravne smeri ali druge šole iste stopnje s prakso na sorodnih delovnih mestih. Stalni del osei)nega dohodka mesečno do 65.900 din ter dohodek po periodič- nih obračunih. 2. Kontrolor v plačilnem prometu. Pogoj: srednja šola. Stal- ni (1(>1 osebnega dohodka mesečno do 41.850 din ter dohodek po periodičnih obračunih. III. V EKSPOZITURI LAŠKO: 1. Kontrolor gospodarskih organizacij in zavodov. Pogoj: ^išja šola ekojiomske, pravne ali upravne smeri, izjemoma tudi tiruge šole iste stojuije s prakso na sorodnem delovnem mestu, stalni del osebnega dohodka mesečno do din 65.900 ter dohodek po periodičnih obračunih. 2. Referent v plačilnem prometu. Pogoj: srednja šola. Stalni <'<'! osebnega dohodka mesečno do 41.850 din ter dohodek po pe- •"'odičnih obračunih. Do spomladi 1966 bo na razpolago šest novih družinskih ^^tanovanj. Kolkovane prošnje v rokopisu ter zadnje spričevalo ^aj kandidati predložijo najpozneje do 10. julija 1965: Službi f1rti/beii('(T;i knjigovodstva. Podružnici v Celju. -a RAZPIS Upravni odbor sklada za kreditiranje šolanja Žalec, razpisuje lodeljevanje kreditov za šolanje za šolsko oziroma študijsko eto 1965/66. ittlđblttflS; Krediti se razpisujejo za šolanje na srednjih, višjih in viso- kih šolah, kakor tudi za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter specializacijo. Krediti se razpisujejo prvenstveno za občane občine Žalec, izjemoma pa tudi za druge v kolikor se nameravajo po končanem šolanju zaposliti na območju občine Žalec. Prosilci naj pisneme vloge, kolkovane z 250 din državne takse naslovijo na Upravni odbor sklada za kreditiranje šolanja Žalec. Prošnji pa morajo priložiti: / 1. pisme4io izjavo staršev, skrbnikov ali določenih organizacij ter organov, da so pripravljeni prevzeti obvezo, vrnitve kre- dita, če koristnik neupravičeno ne bi izpolnil določb po- godbe ; ^ I 2. zadnje šolsko spričevalo ter potrdilo o vpisu v šolo; 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev oziroma potrdilo o osebnih dohodkih staršev; Iz prošnje naj bo razvidna višina zaprošenega kredita. Razpis velja mesec dni po objavi. KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC OBRAT »MLEKO« CELJE P rodaj a naslednja osnovna sredstva: 1 tovorni avlo TAM Pionir 1 sod od pinje za maslo 1 Iricikel — nožni 1 črpalko za gnojnico Razprodaja bo v četrtek dne 1. julija 1965 ob 8. uri zjutraj v Mlekarni Celje, Ljubljanska cesta 71. Prednost pri nakupu imajo družbene organizacije. OBVESTILO KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC obvešča vse nabiralce, da prične z odkupom borovnic, črnega ribeza in lisičk v soboto 24. 6. 1965 v vseh svojih zbiralnicah proizvodnih obratov Celje, Vojnik in obratov v Savinjski dolini, dnevno od 16. do 19. ure. Odkupne cene so naslednje: borovnice 1. vrste 150 din za kg borovnice II. vrste 100 din za kg črni ribez I. vrste 200 din za kg črni ribez II. vrste 150 din za kg lisičke I. vrste 180 din za kg lisičke If. vrste 160ulin za kg Nabiralci, izkoristite ugodne odkupne cene in pohitite z nabiranjem. CINKARNA — CELJE Kadrovska komisija RAZPIS ŠTIPENDIJ Kadrovska komisija pri Centralnem delovskem svetu raz- pisuje v šolskem letu 1965-66 naslednje štipendije: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — metalurški oddelek 2 Fakulteta za gradbeništvo (visoke gradnje) 1 Fakulteta za strojništvo 1 Pravna fakulteta 1 Ekonomska fakulteta 2 Tehniška šola — oddelek za gradbeništvo 1 Prednost pri razpisu štipendij imajo otroci članov kolektiva, otroci padlih borcev NOV ter dijaki oziroma študentje višjih let- nikov. Kandidati naj k prošnji prilože naslednje: življenjepis, zadnje šolsko spričevalo oziroma frekventacijsko potrdilo (študenti ob- vezno izpisek o vseh do sedaj opravljenih izpitih), potrdilo o pre- moženjskem stanju, potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev ali skrbnika, potrdilo o višini dodatka ter izjavo, da ne prejemajo štipendije. Prošnje sprejema Center za strokovno izobračevanje delav- cev v Cinkarni Celje do vključno 24. 7. 1965. OGLAŠUJTE ^ V CELJSKI TEDNIK AVTOTURISTICNO PODJBTIB IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turUtl£iie ualuge. OrganJzlruno idete in potovanja po Jugo- slaviji i v inozemstvo ■ turističnimi avto- busi. — BUDIMPEŠTA - KRAKOV - VARŠA- VA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ — 10- dnevno potovanje z avtobusom dne 27. 7. 1965. Rok prijav 17. 6. 1965. — COP — KIJEV - LENINGRAD - MO- SKVA — 15-dnevno potovanje z vlakom in le- talom dne 28. 7. ifl U. 8. 1965. Rok prijav 25. 6. 1965. — MtJNCHEN — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na prometno razstavo dne 22. do 25. VII. 1965. Prijave sprejemamo do 25. VI. 1965.' Vožnja bo potekala po KoroSkI — Lienz — Grossglockner — Salzburg — Miinchen. Za- htevajte program. — Z osebnV>i avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALIJI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortina d' Ampczzo — Bolzano — Trento — ob Gardskem jezeru — Sirnd- one — Verona — Padova — Benetke — Trst — Celje. Prijave sprejemamo do 25. VI. 1965. — ZORICH — LONDON — PARIZ — MUN- CHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom, dne 19. — 27. VII. 1965. Prijave do 20. VI. 1965. _ ATFNE — DELFI — LARTSA — SOLUN — 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 20. — 27. VII. 1965. Prijave do 20. VI. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Gossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. ^ TRST — MIRAAIARE, stalni enodnevni Izleti z aviobusom, za kolektive in posamez- nike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965/66. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovaiuicaii v Velenju tn Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 na.sproti avtobusne postaje ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER ŠTORE razpisuje za šolsko leto 1965-66 sprejem učencev v Poklicno šolo kovinarske stroke -iia naslednja učna mesta ,za potrebe: L ŽELEZARNE ŠTORE — 42 učnih mest strojnega klju- čavničarja — 6 učnih mest kovinostrugarja — 4 učna mesta orodjarja — 1 učno mesto kovača — 7 učnih mest rezkalca 2. CINKARNE CELJE — 15 učnih mest strojnega klju- čavničarja — 10 učnih mest kovinostrugarja 3. TOVARNE EMAJLIRAJNE POSODE CELJE — 20 učnih mest orodjarja — 1 učno mesto kovača — 4 učna mesta strojnega klju- čavničarja Po!»oji za vpis: fizično in du- ševno zdravje, uspešno dovršena osnovna šola in starost do 17 let. Ugodnosti v času šolanja: me- sečna nagrada oziroma štipendi- ja po učnem uspehu in letnikih v višini od 8.000 do 14.000 dinar- jev mesečno. Učenci imajo možnost oskrbe (stanovanje, hrana) v Domu učen- cev v .Štorah in dobivajo dodatek (posebni) v znesku od 5000 do 7000 dinarjev mesečno. Rok prijave za vpis v začetni razred od 26. junija do 10. julija 1965. Prijave sprejema uprava Šolsko industrijsko kovinarskega centra Štore — po pošti ali oseb- no. Kandidati za sprejem morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 dinarjev kolkovano prošnjo (z natančnim naslovom), ter na- vedbo podjetja za katero se želi šolati; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življe- njepis. Ce se bo prijavilo za sprejem več kandidatov kot je predvide- no, bo izbira na podlagi spre- jemnega izpita, ki bo zajemal snov učnega programa za 8. raz- red osnovne štile. K IAD I VAR absolutni državni prvak Pretekli teden je prispela v Celje vesela vest. AZJ je razvrstila najboljše atletske ko- lektive v letu 1964 po njiliovih ekipnili dosež- kih, kakor tudi po uspehu posameznikov. Prvo mesto s 889,5 točkami je osvojil celjski Kladi var, drugi pa je Partizan, ki je zbral kar 269 točk manj. Kot nagrado bo naše društvo prejelo komplet ovir, katere jim bo zastop- nik osrednje atletske zveze predal ob celj- skem občinskem prazniku; ko bo na celj- skem stadionu troboj ženskih reprezentanc !§vedske. DDR in Jugoslavije! NA NEDELJSKEM FINALU »KUPA JUGOSLAVIJE« SO KLADIVARJEVI ATLETI IN ATLETINJE DOSEGLI PRI- ČAKOVAN USPEH, SAJ SO V OBEH KONKURENCAH OSVOJILI DRUGO MESTO! NAJBOLJŠA TEKMOVALKA FINALA JE BILA LUBEJE- VA, PETKRATNA ZMAGO- VALKA! VIVOD JE PREMA- GAL DRŽAVNEGA REKOR- DERJA. NAŠA TROJICA OS- VOJILA PRVA TRI MESTA V TEKU NA 5000 M! BOLJ- ŠIH REZULTATOV NA TEK- MOVANJU NI BILO! NA REPUBLIŠKEM FINA- LU EKIPNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZA STAREJŠE MLADINCE IN MLADINKE JE BIL V OBEH KONKU- RENCAH KLADIVAR NAJ- BOLJŠI! MLADINCI SO OS- VOJILl PET PRVIH, PET DRUGIH IN ŠEST TRETJIH MEST, MLADINKE PA PET PRVIH. PET DRUGIH IN TRI TRl/rjA MESTA! DVAKRAT DRUGI Za letošnje tekmovanje za »Kup Jugoslavije« je bilo zelo veliko zanimanje in zato so se tudi obetali ogorčeni boji za me- sta in točke. Borbe so bile ostre, na žalost pa ni bilo doseženih nič boljših rezultatov, kaj šele rekor- dov. Na tem tekmovanju so Kla- divarjevi atleti In atletinje osvo- jili 11 prvih, eno drugo in štiri tretja mesta. Naju.spešnejša tek- movalka je bila Marjana Lubej, ki je zmagala v teku na 80 m z ovirami v času 11,3, v teku na 100 metrov s časom 12,1, v skoku v daljino, kjer je preskočila 574 cm, poleg tega pa je še sodelovala v zmagovitih Kladivarjevih štafe- tah 4X100 in 4X60 m. V prvi so dosegle čas 49,7, v drugi pa 29,5. Dvakrat se je vpisal med zmago- valce Simo Važič. Prvi dan je zmagal v teku na 1500 m s časom 3:52,6, drugi dan pa je pritekel na čelu naše trojke v teku na 3000 m. Važič je zmagal s časom 8:13,6, Žuntar je bil drugi s 8:13,8, červan pa tretji s 8:15,6. To je bila prav gotovo najuspešnejša disciplina Celjanov. Poleg tretje- ga mesta v teku na 3000 m je bil červan prvi v teku na 5000 m. Tu je dosegel čas 14:44,2. V od- sotnosti Djanija Kovača je v te- ku na 400 m z ovirami zmagal Polutnik z dobrim časom 53,6, poleg tega pa je bil Polutnik še tretji v teku na 110 m z ovirami, kjer je do.segel čas 15,5. Tretje mesto sta še dosegla Vravnik v skoku ob palici, kjer je preskočil 410 cm in Homoki v teku na 400 metrov s- časom 49,4. Pri moških je prvo mesto osvojil še Vivod, ki je premagal državnega rekor- derja Andjelkoviča, preskočil pa je 205 cm. V isti disciplini je bil Medvešek peti s 195 cm. Enako mesto je zasedel tudi špilar v metu kopja, katerega je zagnal 61,51 m daleč. Pri ženskah se je med zmagovalke poleg Lubejeve vpisala še Urbančičeva, ki je zma- gala v metu kopja z rezultatom 47,62 m. DVAKRAT PRVI Prejšnji teden je bil v Celju republiški finale ekipnega prven- stva Jugoslavije na katerem so celjski mladinci in mladinke do- kazali, da so najboljši v repub- liki. Zmagali so tako pri mladin- cih kot pri mladinkah, poleg tega pa so skupno osvojili kar deset prvih in prav toliko drugih in osem tretjih mest. Pri mladin- cih so od Celjanov zmagali: Kli- nar v teku na 1000 m s časom 2:43,4, šketa v skoku v daljino s 668 cm, tretji v tej disciplini je bil Felicijan, ki je preskočil 654 cm. Medvešek je bil prvi v sko- ku v višini s skokom 190 cm, Kramer pa v teku na 2000 m s časom 6:06,6. Poleg tega je bila prva tudi štafeta 4 X100 m. Krajne je bil v teku na 110 m z ovirami drugi — 15,8, Kerm pa tretji. Drugo mesto so osvojili: Dajšman v metu kladiva — 43,56, Šketa v teku na 100 m — 11,2, Bregar v skoku ob palici, 370 cm in Leskovšek v metu diska — 43,68 m. Pri mladinkah je zmagala Urankarjeva v metu diska — 32,25 m, bila pa je še dmga v metu krogle — 10,85 m, Kelčeva je zmagala v skoku v višino — 145 cm, druga pa je bila Glosenč- nikova. Dvakratna zmagovalka je bila Borovšakova, saj je zma- gala v teku na 100 m — 12,9 in v teku na 60 m — 8,2. Gačnikova je zmagala v teku na 400 m — 64,6, Mlakarjeva je bila druga v skoku v daljino 456 cm, Doveča pa enako v metu kopja — 32,21. Drugo mesto je. zasedla tudi Kla- divarjeva štafeta 4X100 m. MITING V LJUBLJANI Na medklubskem mitingu v Ljubljani so sodelovali tudi ne- kateri celjski atleti. VravnHc je zmagal v skoku ob palici — 420, pred Pilihom — 405 cm. Vidma- jer je bil najboljši v metu kla- diva — 53,70, Lubejeva pa v teku na 60 m — 7,6 in 80 m ovire — 11,6. V skoku v daljino za ženske je bila Leskova druga — 478 cm, enako mesto pa je zasedel tudi F. Kovač v teku na 2000 m, 6:22,9. F. Kramer Odločitev je padla: del svetovnega prvenstva v hokeju na ledu mora biti v Olju. Devizna in dinarska sredstva morajo biti zagotovljena in dela na gradnji drsališča v parku so zopet stekla. Vprašanje pa je, če l)o spričo kratkega roka uspelo narediti vsa dela tako pri gradnji, kot v organizacijskem pogledu. Prav gotovo se je okrog sprejema te prire- ditve preveč zavlačevalo in zaradi tega se sedaj prične tekma s časom. Morda bo s pri./adevanjem cejskili športnih in turističnih funkcionarjev le uspelo organizirati prvo športno prireditev svetovnega merila v Celju. KOMENTAR NOV PROBLEM OBSTOJ Po izpadu iz II. zvezne no- gometne lige se Nogometno društvo Kladivar te dni na- haja pred novim težkim pro- blemom. Ta problem je tre-. nutno v tem, da se pri društvu pogovarjajo celo o obstoju ali razpustitvi tega nogometnega kolektiva. Gre namreč za dejstvo, da igralci še niso dobili plač za mesec maj. V tem primeru pa imajo pravico da dobe izpis- nice in zapustijo klub. Z upra- vo društva .so igralci sklenili dogovor, da počakajo do 25. t. m. (danes), kar bi naj bil skrajni rok za poravnane ob- veznosti s strani društva. Za izplačilo majskih plač društvo potrebuje ca. 2 milijona di- narjev, ki jih pa nima. Kaj sedaj? V kolikor do navede- nega datuma igralci ne bodo dobili svojih mesečnih pre- jemkov, lahko brez kakršnih- koli zadržkov odidejo iz dru- štva in se prijavijo .za drugo društvo. Po informacijah teh- ničnega vodje skoraj vsi igralci to tudi nameravajo, kar pa bi povzročilo nič dru- gega kot razpad ekipe, saj z mladinci res ne bi mogli uspe- vati prihodnjo sezono v SNL. V primeru, da bodo sredstva dobili in izplačali igralcem njihove prejemke, jih imajo pravico zadržati, oziroma jin\ onemogočiti prestop še eno leto. Izjemi sta le dva igralca (Remete in Biščan), ki sta imela posebej sestavljeni po- godbi in sta že zapustila Ce- Ije. Kako bodo rešili situacijo, v trenutku zaključitve redak- cije še ni znano. Menimo pa, da bi morali vsaj domači igralci spoznati težaven položaj, v katerem se je znaš- lo vodstvo društva. Dobro bi bilo, da bi vsaj domači,ni ki so zrasli in dosegli svoj vrh pri društvu, v teh trenutkih nogomet gledali malo manj skozi pri.zmo dinarja. V tem primeru pa tudi obstoj dru- štva ne bi smel biti problem. SPORT NA DROBNf^ V okviru .sindikalnega prvenstva žalske ob- čine so pretekli teden Imeli tekmovanje v rokometu. Zmagala je ekipa leralita prca Juteksom in keramično industrijo Liboje. Preteklo soboto so se učenci osnovnih šol žalske občine predstavili mnogoštevilnim gle- dalcem L uspelim telovadnim nastopom. Na- stopilo je preko 1.300" učencev. Nastop Je bil posvečen 20 letnici 6svoboditve in občin- skemu pra/niku. Kot gostje so sodelovali tudi telovadci iz Trbovelj in atleti žalskega Partizana. v Zrenjanlnu bodo te dni zopet športne igre v okviru prireditev »Bratstva in enot- nosti«. Celj.ski mladinci se bodo udeležili iger v atletiki, odbojki, rokometu in košarki. KO.^ARKA KONJICE : CELJE 53:62 Celjani so odigrali že 1. kolo jesenskega dela in so na gostovanju /v Slov. Konjicah premagali domačine z rezultatom 62:53 (33:29). Celjski košarkarji šo bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik, čeprav so domačini igrali zelo grobo. S tem porazom so Konjice zašle v niMarno cono za izpad iz II. košarkarske lige, medtem ko so Celjani trenutno na 4. me- stu ob dveh manj odigruMli tekmah. Koše za Celje so dosegli: Cepin 17, Kolka 13, Šeligo 13, Zorko 10, Ferlan 6, Božič 2, Leskovšek 1. SODBA (Nadolijevanje z 2. strani) je oskrbovanje tržišča po sklenitvi pred- metne pogodbe boljše kot prej, ko so kupci premog nabavljali neposredno pri obd. rudniku in da pomeni predmetna pogodba samo urejanje obstoječih odno- sov o poslovno tehničnem sodelovanju med obdol. podjetjema, vendar je ugoto- vilo, da te navedbe obrambe ne morejo imeti pravnega vpliva na obstoj dejanja, za katerega .so obdolženi proglašeni za odgovorne s to sodbo. Navedeni razlogi lahko vplivajo samo na višino kazni. Organi upravljanja Rudnika lignita Ve- lenje so mogli sprejeti sklep o ustanovitvi trgovskega podjetja, da bi se olajšal plas- ma njegovih proizvodov. Toda ni dovolje- na sklenitev pogodbe s trgovskim podjet- jem, s katero se celotna proizvodnja pre- moga dobavi enemu trgovskemu podjetju, ker se s tako pogodbo ostalim kupcem premoga onemogoča, da nabavljajo pre- mog neposredno pri proizvajalcu in ker se s tako pogodbo neupravičeno povišuje cena proizvoda. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da so obdolženi priznali dejanske navedbe obtožbe, da niso bili kaznovani za gospo- darske prestopke in da so prenehali s prodajo premoga, kakor je bilo predvide- no po pogodbi z dne 15. decembra 1964. ter je izreklo kazni in sicer: Rudniku lig- nita Velenje denarno kazen v znesku 5,000.000 din, trg. podjetju »Veletrg« v znesku 2,000.000 din, obd. Zganku v zne- sku 200.000 din in obd. Turku v znesku 100.000 din, ker smatra, da so kazni v na- vedenih zneskih skladne s težo storjenega gospodarskega prestopka in s stopnjo od- govornosti obdolženih in da se bo s kaz- nimi v navedenih zneskih dosegel namen kaznovanja. Na temelju čl. 23 zakona o gospodar- skih prestopkih je odvzeta trg. podjetju »Veletrg« protipravno pridobljena premo- ženjska korist v znesku 42,651.210 din. Ob uporabi čl. 38 in 39 zakona o ure- ditvi poslovnih razmerij na trgu je izre- čen varstveni ukrep javne objave sodbe v tisku proti vsem obdolženim in varstveni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti di- rektorja gospodarske organizacije obd. Zganku in odb. Turku za dobo enega leta, ker smatra sodišče, da se bo z izrečenim ukrepom dosegel namen tega izreka. Končno je bilo ob uporabi določbe čl. 19 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu proglasiti za nično pogodbo, skle- njeno dne 15. decembra 1964 med obdol- ženima podjetjema. Zaradi obrazloženega je bilo odločiti, kot je to navedeno v dispozitivu te sodbe. VRHOVNO GOSPODARSKO SODIŠČE v Beogradu, 31. V. 65 — Pkž-23/65 Mihailo Djordjevič, predsednik senata v 19. številki smo poobljavili sodni proces v Celju proti vojnim zločincem. Med njimi je bil tudi Karel Golob. Po- vsem logično se nam zdi, da ni šlo za Karla Goloba, strokovnega učitelja, roje- nega 21. septembra 1910, ki je umrl 9. de- cembra 1962, niti za Karla Goloba, mizar- skega mojstra v Gaberju, rojenega 1. no- vembra 1884, ki je bil kot talec ustreljen v Mariboru 21. maja 1942. ROJSTVA — POROKR SMRTI V času od 14. do 19. 6. 1965 se je rodilo 36 dečkov in 29 deklic. POROČILI so SE: Ivan Romih iz Brez- na in Hermina Kokol iz Celja. Martin Kolar iz Završ in Jožefa Golež iz Celja. Anton Borlak iz Lahovne in Vera Ve i- gust iz Celja. Viktor Ellero in Justina Obrez, oba iz Celja. Alojz Viranl iz Gori- ce in Marija Klavžar iz Celja. Anton Kom- plet iz Vojnika in Marija Novak iz Šeni lenarta. Otmar Sloser in Margareta Žerak, oba iz Celja. Štefan Finkšt in Marija Rav- nikar, oba iz Celja. Viktor Marzidovšek in Valtraud Kmecl, oba iz Celja. Mirko Nikolič iz Ivaševc in Terezija Zlof iz Štor. Ivan, Kari Mehle in Ana, Marija Pleterski, oba iz Celja. Anton Zalokar in Frančiška Grobelšek, oba iz Celja. Stanko Rotar iz Prapretn.i in Hedvika Pfeifer iz Hrastni- ka. Martin Drobne in Jožefa Aubrelit, oba iz Celja. Štefan Ulamec iz Celja in Milica Majcenič iz Kamne gorce. Vinko Juhart IZ Ljubljane in Marija Zabukovnik iz Do- briča. UMRLI SO: Nada Pančur iz Doberteše vasi, stara 30 let. Marija Koštomaj iz Ce- lja, stara 58 let. PaMkracij Skobe iz Hrast- nika, star 73 let. Franc Rednak iz Saleka, star 13 let. Ivana Medvešček iz Celja, sta- ra 76 let. Franc Kač iz Celja, star 68 let. Ana Piki iz Žalca, stara 77 let. Simon Ke- gu iz Celja, star 80 let. Marija Stante W Celja, stara 74 let. V nadaljevanju II. republiške lige v odboj- ki je moštvo Braslovč premagalo Šempeter s 3:2. Vodi Mežica pred Ljutomerom. T. T. V eno najlepših ulic našega mesta, v Ulico 29. novembra se je pred časom vrinil tale »«'' banistični okrasek«. »Objekt«, zbit iz desk in oblepljen s staro pločevino, je videti k"' sirelia tovornjaka, v resnici pa ključavnica na vratih trdno zaklepa njegov pravi pome"' Ugibanja o tem, ali gre za avtomobilsko garažo ali morda celo za kakšno večjo pasjo ut"' nič ne pojasnijo, kajti doslej iz nje najbrž ni bilo ne avtomobila ne psa. Navsezadnje tak° ali drugače; prav bi bilo, če bi recimo urbanistična Inšpekcija ali liLakšna za to pristojiš komisija skušala najti lastnika te nenavadne »kolibe« In ga prepričati, da jo urbanisti^ estetiki ua ljubo odstrani ter postavi tja, kamor sodi, na primer za Aljažev brib. jl „inarodna atletika Jutri in pojutrišnjem bo na atlet-. skem stadionu Borisa Kidriča zopet prizorišče kvalitetnega atletskega tekmovanja. Tokrat bomo namreč lahko prisostvovali zanimivemu mednarodn^'mu dvoboju reprezen- tanc Zah. Nemčije in Jugoslavije v mnogobojih. Po štirje predstavniki vsake države se bodo pomerili v de- seteroboju ter ženske v peteroboju. Moško ekipo Zah. Nemčije bodo zastopali Heise, Grube, Drygalski in Knut — manj znani nemški desete- robojci. Ženska ekipa gostov pa bo imela v konkurenci dve odlični tek- movalki Hoffmanovo in Beckerjevo, poleg njiju pa še Geurtzovo in Kiaf- Zanimivo je, da bo jugoslovanska ekipa deseterobojcev sestavljena iz štirih Kladivarjevih atletov: Kolni- ka, Vravnika, Lučica in Bolcta, po- leg njih pa bo nastopil še Sarajev- čan Vilic. Ženska ekipa Jugoslavije bo nastopila v postavi Lubej, Urban- čič, Jutronjič, Peče in Mrinjek. Tek- movanie se bo pričelo v soboto ob pol štirih popoldne, v nedeljo pa ob 15. un. Pri Neptunu živahno Zadnje lepo vreme je prebudilo tudi plavalce celjskega Neptuna, ki so na svojem bazenu že pričeli z rednimi treningi prve ekipe in pio- iiiijev. Pod vodstvom domačega tre- nerja so v lanski sezoni le redko tekmovali, saj- so delali predvsem na zamenjavi generacije, kajti po prenehanju nastopanja nekaterih aktivnih tekmovalcev so na plan stopili iuladi, ki v lanskem letu še niso bili zreli za sodelovanje v re- publiški ligL l.ctos so se celjski pliivalci prija- vili za tekmovanje v ilrugi repub- iiški ligi. v kateri so bili iU)l()čeni T skupino s trboveljskim Rudarjem in Slavijo iz Vevč. Poleg tekmo- vanj v ligi se bodo udeležili tudi drugih republiških prvenstev. En del republiškega prvenstva v wa- terpolii za inlatlince bo tudi v Celju. \ sekakor bo letos plavalni šport z mladimi močmi spet zaživel in bodo morebitni uspehi vlili mladini novega navdušenja za gojitev tega koristnega šporia. -.eji R. REGIES: GOSPA PELINO Gospa Pelina je po štiridesetih letih zakona postala vdova. Njen mož je bil dober človek. Čeprav je tudi gospa Pelino skrbela zanj, se vendarle ni mog- la sprijazriiti z velikimi izdatki ob njegovi bolezni. Bala se je, da ne bi morala nekega dne trositi za zdravila tudi svoje prihranke. Moževa smrt jo je osvobodila te more. Ko je tako ostala sama s svojo služabnico v nekoliko prazni hiši, je njeno žalost blaži- la misel, da bo zdaj lahko urav- novesila dohodke in izdatke. Pri- čela je živeti svoje nekdanje živ- ljenje, pri čemer je skrbno sprav- ljala denar v nogavico ter po- pravljala svoje stare klobuke, da ji ne bi bilo treba kupovati no- vih. Ker ji je uspelo dobro pro- dati stare obleke pokojnega mo- ža, je pričela razmišljati, če mor- da ne bi izvlekla še kakšen sold za druge reči, ki ji niso več po- trebne. V neki omari je našla vse polno stekleničk z zdravili, škat- lo praškov in tablet, ki jih je uži- val pokojni mož. Lekarnar jih ni hotel odkupiti, kar je gospo Peli- no razjezilo. Ni se mogla sprijaz- niti s tem, da bi bila ta zdravila za vselej izgubljena, ko pa jih je tako drago plačala! Gospa Pelino, stara šestdeset let, je bila zdrava žena. Toda da bi preprečila bolezni, ki lahko še pridejo, je pričela redno jemati preostala zdravila svojega moža. Spočetka se je počutila dobro, še toliko bolj, ker je zmagala njena varčnost; toda kmalu je začutila vrtoglavico in krče v želodcu. Kljub temu je s terapijo nadalje- vala. Tekočine v stekleničkah je bilo vedno manj, praškov in ta- blet v škatlah pa tudi. Nekega dne si je morala priznati, da je v resnici bolna, toda ni hotela po- klicati zdravnika, ker si pač ni hotela delati stroškov. Vseeno pa se je zbala za življenje in ga po- klicala. — Vi boste doživeli sto let, je rekel zdravnik, — toda paziti mo- rate, kaj uživate. Strah pred smrtjo je bil večji od sramote, zato mu fe priznala, da je uživala zdravila pokojnega moža. — Pa to je neumnost! je vzkliknil zdravnik. — Kako je mogoče, da uživate zdravila, ki niso za vas? Potrebno vam je ne- kaj dni diete in bolečine bodo prenehale. Ko je zdravnik odšel, je gospa Pelino dolgo razmišljala. Čeprav je razumela, kaj ji je hotel po- vedati, ji je bilo vseeno žal, da hi zdravila propadla. Če bi jih vrgla na smetišče, kot ji je sve- toval, bi to pomenilo z.avreči de- nar. Poklicala je svojo služabnico Melanijo. — Melanija, je rekla, — doktor je pravkar odšel. Pomiril me zastran mojega zdravja, toda iz.- koristila sem fijegov obisk, da bi poskrbela za tvoje zdravje. Opa- zila sem, da si v zadnjem času postala bleda in da si shujšata. Povedala sem to zdravniku, ki ti priporoča zdravila za okrepitev. Imam prav to, kar potrebuješ. Iz omare je prinesla največjo steklenico in rekla: — Evo, tole boš jemala zjutraj in zvečer in pomagalo ti bo. Ko je Melanija odšla brez be- sede, je gospa Pelino pomislila: — Po tem zdravilu bom našla priložnost, da ji dam še druga zdravila. Tako bo vsaj manj jed- la! VLADIMIR BASLE TROJKA Hrast se je smrtno ranjen naslo- i^il na košato smreko in z motnimi oč/ni do poslednjih moči zrl v do- hno. Noge je s petami zakopal v in jih v kolenih zravnal, rekoč ~~- »da bo umrl stoje«. Prosili so 9a, naj leže, a zaman. Ostal je zvest *vo/emu sklepu in v nekaj trenut- kih je umrl stoje, dostojno svoje- '"u partizanskemu imenu. Umrl je ^(ikor pravi hrast, tri dni po tem, je praznoval svojo dvajseto po- '^^lad. Sele ko je bil že mrtev, je P/ičel z zgornjim delom telesa po- •^"S' drseti na stran. Tovariši so ga fttestregli in skoraj z golimi roka- naglo pokopali pod košato ^'^reko. Kruha, ki ga je bil prine- iz vasi s seboj, se iz spoštova- '^io do njego in njegove hrabrosti dotaknil nihče. Nekdo mu ga je stisnil v roke in pokopali so ga z ^yim vred, čeprav so nekateri že ^'^irali od lakote. ^d junaške trojke je dočakal ^^obodo en sam, ki sedaj v imenu •Se/l treh, skupaj z milijoni sobor- ij vsega sveta skrbi, da se taki '^■^i ne bi nikoli več ponovili. KONEC -9 - Bilo pa je takole. Mici si Guzaju, ki jo je tako zvesto in vdano gledal, ni upa- la povedati, kako in kaj, da ga je pač imela samo malo za nor- ca, Guza j bi se bil sicer upal, pa Mici razen za kratke trenutke sploh ni videl, nikar da bi jo dobil na štiri oči, Klančarica pa je morala nujno v Celje na sodnijo, — strašno rada se je tožba- rila z ljudmi in gorje mu, če se ji je kdo zameril! Sodnike in odvokate je imela vse na svoji strani, saj jim je pa tudi po- stregla, kakor se spodobi, kadar so ob sobotah ali nedeljah pri- šli na lov ali pa kar tako na majhen izlet v Dobrno. Ni vrag, da bi potem ne bili na njeni strani! Ob desetih dopoldne, ko še ni bilo gostov, je velela Klanča- rica Guzaju nastaviti pivo. Zelo dobre volje je bila in silno pri- jazna z njim in ko je dvignil sodeč in ga jfiotel naravnati na le- žaje, mu je hotela še sama pomagati, — to se ni doslej še nik- dar zgodilo! Prijela je na eni strani, Guzaj na drugi, pa ji je na mokrih tleh nekako spodrsnilo in jc s celim zgornjim spred- njim delom .svojega telesa priletela Guzaju naravnost v naroč- je. In čisto nič narahlo! Guzaju je bilo precej nerodno, pa jo je le zagrabil, da bi ne padla po tleh, in na vsem lepem — ga je poljubila! Dvakrat celo, če ne trikrat, preveč je bil presenečen, da bi bil štel. Za prvo je Guzaj mislil, da spada to pač k padcu in da je bilo slučajno, drugič se mu je pa le posvetilo. Rahlo jo je odrinil od sebe, ne on ne ona nista spregovorila niti besedice ves čas, še pogledala se nista v redu, za trenutek je Klančarica še počakala, potem pa mu je nekam čudno hripavo rekla, naj zabije pipo. Prvi vrček je bil po starodavnem običaju njegov. Guzaj ga je popil na dušek in že hotel oditi iz točilnice, ko mu je Klančarica ukazala, naj si natoči še enega. — Pij! Sploh si lahko sam natočiš, kadar te bo volja! Po- vej, da sem jaz dovolila! Močan si in priden in zelo sem vesela in zadovoljna, da sem te dobila k hiši. Ce bi bil moj dedec tak kot si ti?! Zelo lepo se mu je nasmehnila in stopila še bliže k njemu, zdaj ji ni prav nič spodrsnilo, naenkrat ga je z obema rokama objela čez pleča in si ga stisnila k prsim in ga začela cmokati in bolj ko se je Guzaj odmikal, bolj je rinila vanj in teže je di- hala in močneje ga je stiskala k sebi. Na pragu pa je stala Mici in je vse videla. Ne vse, samo to, kar je bilo nazadnje, sicer pa ji je bilo tudi tega dovolj in celo preveč. Naslednji trenutek se je neslišno obrnila in je ni bilo več. Guzaj je Klančarico končno le nekako odrinil od sebe. Kar grobo jo je moral odpahniti. To je bilo seveda zelo narobe. — Čakaj, ti hudač! To mi boš drago plačal, je sikala. Njene oči so sipale ogenj. To mi boš prekleto drago plačal, zapomnil si boš, kdaj si mi to storil! Samo to je še rekla in že je ni bilo več in potem ves dan ne na spregled. Tudi Mici ni bilo nikjer. Ko so bili gostje, itak ni mogel -1§ - govoriti z njo, kakor se je bil namenil, drugače je pa tudi ni mogel dobiti. Kakor da se mu nalašč izmika. Potem pa se je le zgodilo, kar se je moralo zgoditi, hudo mi je, ampak tako je pač bilo! Guzaj je končno le našel Mici na samem in brez prič. Spet se mu je hotela umakniti, — kaj pomaga! Usodi se umakniti ne moreš! — Kam pa se ti tako mudi, Mici! Počakaj no malo!, — — Kaj pa je? Kaj pa hočeš od mene? — Prav nič se mu ni nasmejala, slabe volje je bila. Ni dobro naletel, ga je prešinilo, imel je pač smolo. -— Veš Mici, — nerodno mi je — Rad bi govoril s teboj — Mici — — Saj govoriš! Hitro povej, kaj imaš, mudi se mi! — — Mici — Ce bi — Si resno mislila tisto zadnjič, ko je bil oni debeluh poleg? Bi — Mislil sem, da bi bilo — tako lepo, če bi bilo — Bi me res vzela? — Zdaj je bila beseda izrečena. Mici ni rekla prav nobene, samo prebadala je Guzaja z očmi in \vsa tresla se je od jeze. šele čez trenutek se ji je od- prlo grlo. — Kaj bo pa teta rekla, če jo tako na lepem pustiš!? Hi- navec nesramni! Sama na svoje oči sem videla, kako sta se poljubovala! — Zdaj je odrevenel Guzaj. Nekaj časa je trajalo, da se je spomnil, kako gredo stvari skupaj. — Hahaha! Počakaj, da ti povem, čisto drugače je bilo. Tisto ni vse nič res! Mici! Če ti povem, da nisem prav nič kriv, niti toliko ne, kolikor je črnega za nohtom! Vse to bom po vrsti povedal, poslušaj, Mici! — Ona pa ledeno: — Me čisto prav nič ne zanima. Takih hlapcev na vsak,, prst deset! Fuj, hinavec! Lažnjivec! — Suho se je nasmejala in se hotela obrniti, pa jo je Guzaj prijel za roko, naj ostane. Da ji pojasni zmedo. Iztrgala se mu je s silo iz rok in ko jo je hotel le zadržati in jo je še enkrat prijel, mu je prismolila krepko zaušnico in zbežala. Na koncu hodnika so se odprla vrata in gospod šlajnpihler je stal na pragu. — Kaj pa je? — ^ Guzaju zdaj na Dobrni ni bilo več obstanka. Takoj drugo jutro je odpovedal službo. Gospodinja ga niti pogledala ni v obraz. Ni mu bilo za mar. Začel se je pripravljati za odhod. Še od Bošteleta se je moral posloviti, z njim si je bil dober ves čas, kar je bil tu. Ko se je vrnil domov, so ga že čakali orožniki. — Odhajate, je povedala gospa Klančar? — — Da! — — Zakaj? — — Ker nočem več ostati, kaj vas briga! — — Bomo šele videli, ali nas briga ah ne. Pokažite kov- ček! — — u — Guzaj je dvignil oči. — Tu je! — — Odprite ga! — — Saj je odprt! — Orožnik je dvignil pokrov in stresel vsebino po ležišču. Praznična srajca, dva para nogavic, umazan predpasnik, robci, razna drobna šara, in na dnu precejšen zavoj. Orožnik ga je odmotal. — Oho! Kaj pa je to? Je vse vaše, kar je v kovčku? Guzaj, ki je gledal vstran, ko je orožnik brskal po kovčku, je vzrojil: — Čigavo pa! Nisem nikomur nič ukradel! — — Pa ta -srebrnina tule?! — Guzaju je vzelo sapo, ko je zagledal, kaj je žandar našel pri njem. Potem je divje izbruhnil: — To so mi podtaikniH! To mi je naredila ta prokleta ba- ba! — In kje imate denar, ki je gospej Klančar tudi izginil? Tri tisoč!? — — Kakšen denar, za božjo voljo?! Menda nc mislite — Pe- sti so se mu v silnem besu .skrčile, zakričal je na vse grlo: — Vse, kar imam, sem si pošteno zaslužil! To mi je sku- hala ona, da se mi maščuje, ker je nisem maral! — -— Seveda, seveda. Vse pošteno zaslužil! Hahaha. 2e po- znamo to pesmico. Vprašam vas, kje imate denar, kam ste ga skrili?! — Orožnik je brskal še dalje. Cisto na dnu kovčka je bilo v star časopis zavitih 3000 goldinarjev v samih večjih bankovcih. — Fran Guzaj, v imenu postave ste aretirani! — Guzaj je divje planil. Hotel se je iztrgati orožnikom iz rok, pa je takoj sprevidel, da bi mu nič ne pomagalo in da bi bilo še slabše. Orožnik je segel v torbo in vzel iz nje železno veri- žico. — Roke sem! — In ga je vklenil. Guzaj je zdaj vedel, kaj je mislila Klančarica, ko je rekla, da si jo bo zapomnil. Torej to mu je skuhala! Naj jo satan vzame in naj jo živo cvre na dnu pekla! Maščevala se je, ker je zavrnil njeno ljubezen! Njeno ljubezen?! Hahaha! Ampak gorje ti, ti pošast stara v ženski podobi! Dobil te bom, bo že prišel čas, ko bova spet .skupaj! Ce bi do sodnega dne moral čakati na maščevanje, dobil te bom! Lahko se skriješ na konec sveta, — dobil te bom in takrat gorje tebi, ti hudoba peklen- ska! Dobil te bom in takrat ti bom stopil na glavo in ti jo bom stri, ti .satan, ti kača strupena! Na porotni razpravi, ki je bila nekaj mesecev pozneje v Celju, je glavna priča Klančarica izpovedala in s prisego po- trdila, da je bila okradena, da ji je že dalj časa izginjal srebrni jedilni pribor, ki ga je bil čistil prav Guzaj. Tudi denarja ni mogel ukrasti nihče drug kakor on, saj je imel po vsej hiši - 12 - prost dostop, ona pa je veliko zdoma. In kako mu je zaupala! še misliti bi si ne bila mogla, da je zmožen kaj takega. In vse to v zahvalo! Še to mu je bila dovolila, da si sme sam natočiti piva, kadar bo hotel! Tudi Mici je potrdila, da je videla Guzaja, kako je hotel gospodinji storiti silo in jo je tiščal k sebi. Gospod Šlajnpih- ler je izpovedal, da je slišal iz svoje sobe ženski krik na pomoč in ko je hitro odprl vrata, da vidi, kaj je, je videl, kako se je natakarica Mici pravkar iztrgala hlapcu iz rok in zbežala. Šele ko je zagledal njega med vrati, je odnehal. Orožništvo je tudi poizvedovalo. Izjave Šarklovih sosedov so bile kakor že po navadi nekoliko pretirane, če bi bili Šarkli vse to vzeli in pokradli, kar so jim očitali, bi bili morali že zdavnaj imeti graščino, pa so bili še vedno prav tako ubogi kakor prej. Kradli so turščico iz lat, nekomu je bila obtrgana cela vrsta fižola, tretjemu je zginilo šest desk izpod kozolca, ali pa mu je bilo izkopano najmanj za pol ogona krompirja, z eno besedo, samo voda v štepihu jc bila varna pred njim, drugega pa na svetu nič ne! Cisto vsega jim sodišče sicer ni verjelo, slab vtis pa je tako pričevanje le pustilo pri porotnikih. Državni pravnik je zahte- val najstrožjo kazen po zakonu, tem bolj, je utemeljeval svojo strogost, ker jc tatvino zagrešil bivši orožnik, ki se je moral še bolj zavedati teže svojega kaznivega dejanja. Guzaj je bil obsojen na sedem let. Njegov branilec je sicer vložil medel priziv, ki pa je bil bolj ponižna prošnja za znižanje kazni kakor pa pravi priziv. In še zanj ni bilo kaj prida upanja, da bi bil ugodno rešen. Guzaj pa si je mislil, pomagaj si sam in je že prve mesece iz zaporov pobegnil. Kolikokrat jim je bilo potem žal, da niso bili malo bolj pazili nanj! 2. POGLAVJE SPET V SVOBODI Guzaj podari svoj edini klobuk — Tudi večerji se odreče, čeprav je lačen — Nove litanije — Dober prijatelj je zlata vre- den. Guzaj jim jo je torej pobrisal. Sicer so bili pa sami krivi, zakaj pa niso bolj pazili nanj! Ko bi bili prej rešili priziv, ki ga je bil vložil njegov advokat, bi vseh teh komedij nikoli ne bilo. Vse dotlej namreč, dokler priziv ni bil rešen, sodba še ni postala pravomočna in je Guzaj smel nositi še svojo obleko. Pravzaprav v zaporu niti ni bilo tako strašno, samo svobodo je pogrešal bolj kot ne vem kaj. Kakor da bi škrjanca zaprl v kletko; prej bi poginil kakor se navadil. Tu in tam so ga uporabili za razne drobne opravke iz pisarne v pisarno in iz sa- mega dolgega časa jc vsako tako naročilo opravil kar se da temeljito in natančno, tako, da .so ga spoznali za zaupanja vrednega in ga včasih niti paznik ni več .spremljal. Komu bi potem prišlo na misel. AKCIJA CELJSKIH ORGANOV PROMETNE VARNOSTI NEODGOVORNOST IN MALOMARNOST AKCIJA, KI JE ODKRILA SKRAJNO POVRŠNOST, SLABO VZDRŽEVANJE VOZIL V PODJETJIH IN USTANOVAH. DRUŽBENA VOZILA SO V VEČINI PRIMEROV PREPUŠČENA ŠOFERJEM, KI PO MI- LI VOLJI IZPOLNJUJEJO POTNE NALOGE. Akcijo so organizirali varnostni organi in komisija za varnost pro- meta pri celjski občinski skupščini, vendar si ni nihče mislil, da bo re- zultat takšen. Že dolgo so varnostni organi opozarjali na slabo vzdrževa- nje vozil, ki so danes v uporabi, ven- dar niti najbolj črnoglede napovedi niso bile tako črne kot rezultati. Od 158 vozil, kolikor so jih prometni or- gani zaustavili, je bilo kar 67 vozil z večjimi okvarami. Ko smo pred akcijo ugibali, s ka- tero skupino naj bi se odpravili, da bi bili priča kakšnemu pregledu vo- zila, nismo niti pomislili, da bo sko- raj vsako drugo napoteno v delavni- co. Prometni miličniki so namreč ustavljali vozila brez kakega pred- hodnega opozorila. Večina voznikov, ki so zavili ob prometnikovem znaku k desnemu robu cestišča, se je začela nenado- ma potiti, kljub temu, da tistega dne ni bilo preveč vroče. Ce ne bi poslušal, ne bi verjel, da se lahko toliko raznovrstnih okvar med vož- njo pripeti na drugače dobro vzdr- ževanih vozilih (po izjavi voznikov). »Ne razumem, kako je to mogo- če,« je zatrjeval starejši voznik. »Malo pred vami sem prehiteval in sta mi smerokaza še pravilno delo- vala. Sapramiš, pa te ustavi milič- nik in eden izmed njiju zataji. Ali ni to smola?« Govoril je in govoril. Imel je res smolo. Kmalu za pokvarjeno lučjo je strokovnjak ugotovil, da mu kr- milne naprave ne delujejo v redu. Začudenje je bilo nepopisno. Nato se je začelo preklinjanje. Prekleta tovarna, ki izdeluje tako slabe avto- mobile, tako slabe luči, švabi gor, Švabi dol, strahota. Miličnik ni mo- gel do besede. Ko mu je mirno po- vedal, naj to čimpreje uredi, je voz- nik za hip zazijal, izbuljil oči in na- to postrani zlezel v avtomobil. Še dolgo smo gledali za njim. Oprosti- te, pozabil sem povedati tip in let- nik vozila: Opel 01ympija, model 1949. Radiotelefon se je kar naprej oglašal v komandnem avtomobilu. V Petrovčah so ustavili služben av- tomobil, kjer je namesto voznika vo- zil potnik, voznik pa se je zabaval s sopotnico. Ali vam naj posredujem komentar, ki ga jc izduhovičil voz- nik: »Sreča, da nimam doma televizor- ja, tako žena ne bo zvedela.« Tako torej. To je bilo zanj dovolj. Avto- mobil je bil pravi čudež dvajsetega stoletja: brnel je kot tank, škripal kot vlak, peljal pa si se kot Haba- kuk, ki so ga angelčki nesli v Babi- lon. Toda varnostni organi so mu določili krajši, nepredviden posta- nek v Celju. Takrat si je voznik ver- jetno odškrnil malo časa, da je iz- polnil potni nalog. Tokrat verjetno s klicajem na koncu. Od 67 vozil, kolikor so jih varnost- ni organi s spremstvom napotili v mehanično delavnico, so jih mehani- ki napotili deset na ponoven tehnič- ni pregled zaradi večjih napak. Med temi so bila tudi vozila z registraci- jo: CE 52-40, CE 88-69, CE 67-42 in CE 14-75. Sčasoma smo že lahko ugotovili, kaj je najpogostejša okvara, ki uni- čuje brezhibnost vozila: ZAVORE! Torej to, kar naj bi po logiki rav- no vsepovsod bilo brezhibno. In ko- likokrat smo že lahko prebrali tale zanimiv stavek: VOZNIK KLJUB ZAVIRANJU NI MOGEL!!! PRE- PREČITI NESREČE... Bilo mi je kakor, da bi sam sedel za krmilom, teh vozil. Ali pa celo, kakor da bi nenadoma sam stal na prehodu za pešce ...! Med vozili, ki so jih napotili v de- lavnico, so bila kar tri, katerim so zaradi previdnosti odvzeli celo RE- GISTRSKE TABLICE. Med temi je bilo eno vozilo pravi čudež. Kolega, ki je skupaj z mano buljil v ta AV- TOMOBIL, je komaj slišno sam za- se zinil: »Sedaj mi je jasno. Ce sk to lahko pelje po cesti, potem lahko kozmo- navti plavajo po vesolju! Zakaj pa ne? Zakoni fizike so zakoni...« Zanimiva je bila ugotovitev, da mnogo slabše vzdržujejo vozila v podjetjih in ustanovah. Verjetno bo držalo: kjer sta dve babici, jc otrok po navadi kilav ... Vsekakor bi se lahko ob teh po- datkih zamislili. Vsa akcija je traja- la manj kot osem ur. Seveda ni za- jela vsa vozila; in pa še nekaj, kar je tudi bistveno: izvedli so jo popol- dne, torej v času, ko je promet slab- ši. Kljub temu so rezultati porazni. Akcija je bila sicer preventivna, kar so celo vozniki odobravali; le redko kateri voznik je bil kaznovan, toda stanje vozil se je'pri tem tako raz- galilo, da človeka sili k razmišlja- nju. Težko in krivično bi bilo, če bi trdili, da so bila vozila, ki so jih po- šiljali v delavnico — stara. Ne! Ven- dar bodo ravno zaradi slabe skrbi prehitro zastarala in prehitro odslu- žila. J. Sever »NE GORI. MALO PRED TEM JE šE GORELA,« JE DEJALA VOZNICA TEGA FICKA v ZAČUDENJU. »SICER SE PA PELJEM TAKO SAMO ŠE STO METROV DALEČ . . .« TAKSNE IN PODOBNE IZJAVE SO DAJALI VOZNIKI PROMETNIM ORGANOM IN STRO- KOVNJAKOM, KO so UGOTOVILI, DA VOZILO NI V REDU. , FOTO: J. SEVER MALO PRED TEM JE BIL TA AVTO ŠE FIAT 1300. PO PREHITRI VOŽNJI PA JE OSTA- LO OD NJEGA SAMO ŠE TO, KAR PRIKAZUJE POSNETEK. SOPOTNIKA JE SUNEK VRGEL IZ VOZILA, VOZNIK PA JE OSTAL V NJEM. ŠELE POZNEJE SO OBA PREPE- LJALI s TEŽKLMI POŠKODBAMI V CELJSKO BOLNIŠNICO., TO JE REZULTAT PRE- HITRE VOŽNJE. FOTO: T. MAGRIC UTOPIL SE JE MED MNOŽICO KOPALCEV Preteklo nedeljo se je pripetila težja nesreča v kopalnem bazenu v Rimskih Toplicah, kjer se je v po- poldanskih urah utopil MARTIN VREČKO. Pokojni MARTIN VREČKO, doma iz Boletinc pri Ponikvi, ic tega dne odšel z učiteljico ALOJZIJO GOLEČ in njenim bratom na kopanje v Rimske Toplice. Malo pred šestnaj- sto uro sta Golčeva odšla v bazen. Ko sta se vrnila. Vrečka ni bilo ni- kjer. Čakala sta nekaj časa, nato sta ga začela iskati. Ker ga nista na- šla med kopalci v bazenu, sta ga za- čela iskati po bližnji okolici. Iska- nje je bilo neuspešno. Kopališko u- pravo sta naprosila, naj ga kličejo s pomočjo zvočnika. Okrog tričetrt na šest ko so praz- nil^ bazen, so na dnu odkrili trup- lo sedemindvajset let starega MAR- TINA VREČKA, ki se je iz neznane- ga vzroka utopil po ugotovitvah ko- misije okrog četrte ure. Pri tem je nenavadno to, da je bilo v nedeljo popoldne, ko se je nesreča pripetila, v bazenu veliko število kopalcev in je naravnost čudno, da ni nihče vi- del in jo preprečil. STRELA UDARILA V ANTENO Minulo nedeljo, v času hude ne- vihte, ki je zajela Savinjsko dolino, je strela udarila v televizijsko ante- no in kozolec posestnika JOŽETA VAŠA iz Zgornje Hudinje pri Celju. Kozolec je pogorel do tal. Razen te- ga je strela udarila v televizijsko an- teno, po kateri je šinila v televizor in skozenj v kopalnico, škode je za dva milijona dinarjev. ZGORELO DVOJE POSLOPIJ Minulo soboto jc izbruhnil požar na gospodarskem poslopju FRANCA FURMANA, posestnika iz Šentjerne- ja pri Ločah. Zaradi vetra se je po- žar razširil na gospodarsko poslopje VINKA FURMANA. Komisija, ki je raziskovala vzrok požara, je ugotovila, da je ogenj iz- bruhnil najprej na gospodarskem poslopju Franca Furmana, od tu pa ga je veter prenesel še na sosednje gospodarsko poslopje preko stano- vanjskega, ki je bilo krito z opeko. Ogenj jc izbruhnil zaradi kratkega stika na trofazni električni konzoli. Zgoreli sta obe poslopji. Škodo na poslopju FRANCA FURMANA ceni- jo dva milijona dinarjev, na poslop- ju VINKA FURMANA pa osemsto tisoč dinarjev. GOSPODARSKO POSLOPJE ZGORELO Minulo nedeljo je v dopoldanskih urah izbruhnil požar na enonad- stropnem gospodarskem poslopju FRANCA VEDENIKA iz Doberteše vasi 25. Predvidevajo, da je požar povzro- čila žarnica, ki je zanetila suho ža- govino v prostoru, kjer je imel last- nik nameščeno električno valilnico. Franc Vedenik je imel namreč pet valilnic, v katerih je bilo več infra žarnic. Požar je uničil celotno poslopje, tako da znaša škoda okrog tri mili- jone dinarjev. tRTVB PROMETA ZAVOZIL PRED AVTOMOBIL Kolesar DANIFL DIKLIC je v Žalcu za- peljal s stranske ceste na cesto I. reda, hrcz da bi sc prepričal, če jc ta prosta. Kolesar Diklič, doma iz Dobrtcše vasi, je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik oseb.nega avtomobila LI 306-37 JANEZ MARKIC. Voznik nesreće kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Kolesar je pri trčenju utrpel težje poškodbe in rane po obrazu. Na \o- zilih je škoda ocenjena na 140 tisoč di- narjev. VOZNIK SE JE ZMEDEL Na cesti II. reda pred vasjo Loka pii Zidanem mostu je prišlo do težje pro- metne nesreče v nepreglednem zavoju, ko je pravilno po desni strani pripelja^ voz- nik TOMO BALJESIC iz Zagreba, njemu nasproti pa voznik avtobusa CE 56-64 FRANC GRANC. Voz.oika sta opazila drug drugega na prekratki razdalji, kar je zmedlo \oznika Balješića, da je zapeljal v levo in trčil v avtobus. Pri trčenju k sreči ni bil nihče telesno po.škodovan. na vozilih pa je za 250.000 dinarjev škode. ZARADI VINJENOSTI PADEL Med vasjo Hotunje in Ponikvo pri Gro- belnem je med vožnjo s kolesom padci na cestišču vinjen kolesar J02E OTORE- PEC doma iz Lutarja 37. Pri padcu je utrpel pretres možganov in odrgnine po obrazu. Prepeljali so ga v celjsko bolniš- nico. OTROK Vred vozilo v bližini Čateža je voznik osebnega av- tomobila, ameriški državljan NORBERT . URBERSCHAAR iz Clevelanda z vozilom podrl med \ožnjo iz Ljubljane proti Za- grebu pri hišni številki 32 sedemletno ANICO ZEVNIK, ki je neprevidno skoči- la na avtocesto. Otrok je želel čez cesto, vendar se m prepričal, če je cestišče pro- sto. Avtomobil je zbil ponesrečenko 25 metrov daleč, kjer je obležala mrtva. TRČIL V OBCESTNI SMERNIK v vasi Debro med Celjem in Laškim se je pripetila težka prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 74-52 AVGUST VOGRINC doma iz Globokega pri Rimskih Toplicah iz neznanega vzro- ka zapeljal v obcestni smernik. Po trče- nju v smernik, katerega je prelomil, je avtomobil odbilo na drugo stran cestišča, kjer ,'ie jc prevrnil na streho in nato še nazaj na kolesa. V avtomobilu sta bila tudi sopotnika, zakonca MARIJA in AN- TON PRATNEMER s petletnim sinom MARJANOM. Med prevračanjem sta mati in sin padla iz avtomobila ter utrpela lažje poškodbe. Varnostni organi predvidevajo, da je do nesreče prišlo zaradi prehitre vožnje m utrujenosti voznika. Na avtomobilu je škoda ocenjena na 700.000 dinarjev. PADEL Z MOTORJEM Na cesti 111. reda malo iz/,;i Konjiške vasi je motorist CE 14-185 STANKO KOV- ŠE iz Vinske gorice pri Velenju med vož- njo v blagem zavoju padel. Pri padcu si jc zlomil zgornjo čeljust, dobil pretres možganov in več odrgnin. V kritičnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnišni- co. Zaradi suma, da je bil med vožnjo vinjen, so mu vzeli kri za preiskavo. ZALETEL SE JE Težko jirometno nesrečo je pred dnevi povzročil voznik motornega kolesa CE 16- 279 ANTON DOBNIK doma iz Raven naH Šoštanjem, ko se je zaletel v stoječe vo- zilo CIRILA MISLiJA, ki je ustavil, da bi dal prednost lokalnemu avtobusu na kri- žišču Kajuhove in Cankarjeve ceste v Šo- štanju. Motorist je bil brez vozniškegi dovoljenja. Med nesrečo se je lažje teles no poškodoval, na vozilih pa je povzročil za približno 300 tisoč dinarjev škode. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Iz Marije gradca proti Laškemu se pred dnevi peljala z mopedom SON.fA STARC doma iz laškega 315. Ko je pri- peljala v Laško, ji je nenadoma z nekeg:t dvorišča pripeljal RUDOLF STRAUS / osebnim avtomobilom CE 49-97 in jo z vo- zilom podrl. Starčeva je med nesrečo h\U lažje poškodovana. Voznik STRAUS je Vo- zil brez vozniškega dovoljenja, ker mu je bilo le-to že začasno odvzeto. PREVRNIL SE JE V SAVINJO V naselju Modric pri Laškem je po poljski cesti prevažal voznik tovorneg) avtomobila CE 58-83 FRANC JANCIC iz Obrežne 16 opeko. Med vožnjo se mu jc pod vozilom nenadoma udrla cesta, tako da se je s tovorom vred prevrnil v Savi- njo, kjer je obstal na kolesih. Na vozilu je imel 8 ton opeke, ki se je v glavnem poškodovala, tako, da cenijo škodo na vozilu in to\oru na milijon dinarjev. ZASPAL ZA KRMILOM \oznik EGON ŽITNIK doma iz Dela\- skc ulice v Mariboru je med vožnjo po cesti pr\ega reda malo pred Trojanami \ \asi Zajesovnik zaradi preutrujenosti zi krmilom zaspal. Zapeljal je s ceste in trčil v štor, odkoder se jc vozilo odbilo še štiri metre daleč. Po trčenju je vozni- ka \rglo pod \ozilo, kjer je obležal z hu- dimi telesnimi poškodbami. Na vozilu je za 300 ti.soč dinarjev škode. ZARADI VINJENOSTI TRČIL Po cesti tretjega reda v Sevnici je voz- nik ZVONKO SERBEC iz Brestanice za- \ozil na .sravsko cesto, kjer ga je na ost- lem zavoju zaneslo v kamnito ograjo- Upravljal je osebni avtomobil CE 121-73. last AMD Krško. Varnostni organi so ugo- tovili, da je bil voznik vinjen. Na vozilu jc za 350 tisoč dinarjev škode. PODRL KOLESARJA IN NATO KAPELO Voznik ALEKSANDER KENCIJAN Slovenj Gradca se je peljal z osebnim av- tomobilom MB 48-32 po šaleški cesti v Velenju. V Saleku mu je pred vozilom ne- nadoma zavil v levo kolesar FRANC šTU- KOVNIK doma iz šaleka, in mu zapi' pot. Voznik ni mogel preprečiti nesreče, s prednjim delom vozila ga je zadel i"" zbil v obcestno kapelo, odkoder ga jc od- bilo na travnik. Trčenje jc \oznika lak" /medlo, da je zavil v levo, kjer je trčil v kapelo in jo zrušil. Kolesar je bil mett nesrečo težje poškodovan, medtem ko j*^ bil sopotnik ALOJZ MITRANC lažje po- škodo\an. Na voziliri in kapeli je škod-^ ocenjena na 450 tisoč dinarjev. 4 UKRADENI Medtem je pričel intelligence Service iskati princa Abrahama in njegovo plemnito družino po Egip- tu. Agenti so pretaknili vse, kar je vsaj od daleč spominjalo na plemstvo. Če bi se bil takrat v Egiptu kdo urezal in bi se kakš- nemu prenapetemu agentu zazde- lo, da je videl kapljico modre kr- vi, bi prav gotovo postal predmet kar najtemeljitejših raziskav. Skratka: celotna britanska obve- ščevalna služba se je posvetila princu Abrahamu. Toda vse jc ka- zalo, da je princ Abraham sposob- nost skrivanja podedoval in da ni- so bili njegovi predniki nič manjši ljubitelji skrivanja, kot njihov po- tomec. Med obveščenimi krogi so se pričele širiti vesti, da se bo v kratkem času v notranji politiki Egipta nekaj spremenilo. Angleži so se bali, da se bo princ Abra- ham, ki je trenutno še živel v Ri- mu, vmešal v notranjo politiko Egipta. Ti sumi so dobili stvarno osnovo, ko je princ na vsem lepem izginil iz Rima. Vkrcal se je na jahto Abas Helmija in se pričel prevažati od ene sredozemske hi- ke do druge. Nekajkrat so izgnbilU sled, a so ga vedno spet odkriliJi^ Pojavljal se je v družbi Egipčanov,^ ki so jih spoznali kot odločne na- sprotnike Velike Britanije. Dvesto agentov se je dan in noč pojalo za nevarnim princem, čigar plemiški izvor je bil prav tako skrivnosten kot njegovi »sredozemski opravki«. Edini človek, ki je v tistem času dvomil v pristnost princa Abraha- ma, je bil šef carigrajskega obve- ščevahiega biroja. Zgodba mu Že od vsega začetka ni šla v račun, če- prav se je nekajkrat sam vprašal, kako more dvomiti v abrahamsko afero — spričo številnega gradiva, ki so ga iz dneva v dan množili njegovi agenti. Odkrili so celo več- je količine orožja, skritega v kleti prinčevega stanovanja v Rimu. To- da carigrajski šef, ki je bil orien- talist in odUčen poznavalec orien- talske psihologije, je dvomil tem bolj, čim bolj so se dokazi o so- vražnih namenih skrivnostnega princa do Velike Britanije množili po policah njegovega arhiva. »Do- kazov je bilo preveč«, je pozneje izjavil. »Kadar sem o njih logično razmišljal, res nisem našel ničesar, na kar bi lahko oprl svoj sutn. Vendar mi zgodbica ni dišala. Ori- entalsko mentaliteto sem predobro poznal, da bi delovanju princa Abrahama meni nič tebi nič nase- del. Afera je bila preveč enostavna in raztmiljiva; pogrešal sem tisto tipično orientalsko kompliciranost in zastrtost. ,Orientalec', sem si re- kel, ,je preveč prebrisan, da bi bil tflkšna neroda!' Razen tega smo zaman iskali Abrahamove predni- ke. Cela rodovina se pač ne more tako trdovratno skrivati, kot se je Abrahamova!« Princu Ahmedu Seifedinu je v londonski umobolnici stregla se- stra Bessv, mlado, sanjavo, vendar vedro in prijazno bitje, ki je pre- biralo romanc in zahajalo v gleda- lišče. Bila je precej osamljena in v tistih l^tih, ko si povprečna žen- ska ne želi ničesar bolj kot primer-' nega moža. Sanjarila je o resnem,'- uravnovešenem človeku, ki bi imeV tolikšne dohodke, da bi lahko ob; ti jem skromtto živela do konca svo-> jega skronmega življenja. Bila je\ bistrounma, stvarna ženska, vett-i dar tnalone brez potnetnbnejšihl Življenjskih izkušenj. Zaradi vsega] tega ni imel ttiister Bo\vt2, ki je tie-, kega večera kupil sedež poleg rije-- nega (igrali so Hamleta), poseb- nih težav, da se je z njo seitiattiL\ Govorila sta o Shakespearu, ki sta] ga oba dobro poznala, iti še tnarsi-] četn, kar je dalo Bessv tnisUti, da' je gospod Bo\vn pameten tnlaS, gentleman iti da ni prav tiič tiedo^^ stojtio, če sprejme njegovo povabi--, lo na večerjo. Gospod Bo\vn jo je\ ves večer ittienittio zabaval. Sedela sta v posebni loži prvovrsttie lon-\ donske restavracije, pila dragc^ portsko vitio in pospravila restuč- na kraljevsko večerjo, s j AHMED ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • Ž ENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM « M DOPUST A KAM? s poletjem je prišla sezona letnih dopustov — za prenekaterega, ko- maj dočakani dopust. No, preden se odločite kje boste letovali, dobro premislite kje bi bil res najprijet- nejši kraj ?:a to, in kje bi se tudi zdravstveno najboljše počutili. Do- pust mora biti dobro izkoriščen — imeti moramo dosti počitka in tudi rekreacije. MORJE — če se niste posebej po- svetovali z zdravnikom o vašem do- pustu, morate sami vedeti, da son- čenje — vsaj premočno sončenje ni za osebe, ki so občutljive za svetlo- bo, na sonce, ki imajo kakšno kož- no bolezen in za one, ki so tuberl^u- lozni. Seveda pa se sončenje pripo- roča anemičnim, rahitičnim, rekon- valescentnim, onim, ki imajo astmo, revmo in pa kostno tuberkulozo. Če- tudi ste popolnoma zdravi se ne ko- pajte in ne sončite že koj po prvi dan, vsaj dolgo ne, če se niste pred odhodom še doma vsaj enkrat son- čili. Idealno bi bilo, če bi pred do- pustom nedelje in proste popol- dneve izkoristili za sončenje (pri nas imamo s tem probleme, ker stalno dežuje) in prišh tako na mor- je že s kondicijo. Pred sončenjem si obraz in ostale izpostavljene de- le temeljito namažite s kremo, na glavo pa poveznite velik slamnik. Ce pa kljub temu le hudo pordečite prenehajte s sončenjem, boleča — preveč opekla mesta pa namažite z raztopino 1 žlice sode bikarbone na 1 deciliter vode. Tudi s kopanjem ne pretiravajte prve dni; v vodi ne bodite dlje kot 5 ali 10 minut hkra- ti, ker se mora organizem tudi n^^ kopanje privaditi. Predvsem ni dol- go zadrževanje v vodi priporočlji- vo za suhe in slabotne ljudi. Voda zelo izčrpa in namesto, da bi se na dopustu popravili bodo slabši kot pred odhodom. Pri prvem skoku v vodo preizkusite vodno temperatu- ro, da ne bo hudih posledic; najbo- lje je, da se predhodno poškropite z vodo in se tako polagoma prilago- dite na drugo temperaturo. Pa še nekaj: tudi na kopalno obleko mo- rate polagati pozornost. Najslabše so ela,stične kopalke ker se na vro- čini njih tkanina zelo segreje in se *boste počutili neugodno. PLANINE — Meja med srednje visokimi in visokimi planinami je nadmorska višina 800 metrov. Tak- šna klima je priporočljiva za ljudi, ki so nervozni in ki imajo astmo. Visoka nadmorska višina, okrog 1.200 metrov jc prikladna za tuber- kulozna obolenja, povišanje krvne- ga pritiska, arterisklerozo itd. Ni pa primerna za težja obolenja srca. Če nameravate v planine ne sme- te pozabiti, da je dobro imeti kon- dicijo, ker vam lahko preveliki na- pori več škodujejo kot koristijo. Tu- di tu pazite na obleko, predvsem o- butev. Ne imejte preveč ponošenih in tudi ne čisto novih čevljev. TOPLICE -- če ste se odločili za toplice, se v vsakem primeru pogo- vorite predhodno z zdravnikom. Bo- lje je, da se pogovorite dvakrat, kot, da bi z napačno izbiro napravili hu- do napako. Vsake toplice pač imajo svoje koristi. Kot vidite se je kar težavno odlo- čiti za dopust, ki nam bo res vse- stransko zadovoljil naše potrebe. Se en nasvet pred zaključkom: če ste bolni čisto »majčkeno« ne hodite na dopust v kraje, kjer ni zdravstvenih ambulant, kjer ni zdravnikov, ki bi vam pri kakšni težavi lahko poma- gal. CE IM.ATE SINtČKA IN MU ŽELITE KUPITI ALI NAREDITI LAHEK POLETNI KOM- PLET, VAM PREDLAGAMO TEGALE. JE IZ TANKEGA BOMBAŽA ALI VOLNE. OSNOVA JE MODRA BARVA, OBROBKI PA IZ RDEĆE, ZELENE, BELE, ČRNE BARVE. MS OTROK m ZAVIST v vseh tistih družinah, kjer po navadi skrbno pazijo na vsako spremembo pri sose- dovih ali pri sorodnikih, so otroci prav kma- lu vešči za neverjetne primerjave. Tako je za- nje značilna nejcvoljnost do vsega tistega, kar imajo, in posvečajo svojo pozornost sa- mo tistemu, kar sami ne posedujejo. Otrok, vzgojen v takšni sredini, bo zavidal svojim sošolcem nalivno pero, šolsko torbo, jopico, kolo in podobno. In četudi sani ima te stvari, bo takšen otrok trpel, ker nima prav takšno pero, prav takšno šolsko torbo kot njegov prijatelj. In če mu bomo ustregli ter kupili prav takšne stvari, bo našel druge predmete pri tovarišu, ki mu jih bo zavidal. Ker je takšen otrok preveč za\zet z vsem tistim, kar nima, niti ne uživa ob tistih re- čeh, ki jih ima, izgubi smisel za pravo, pre- prosto radost in se nikakor ne more vživeti v pogoje svojega življenja. Ti zavidljivci ga ne vidijo v očeh drugih, ki bi čestokrat imeli upravičen razlog, da jim za\idajo. Ce hočemo našega otroka obvarovati pred tovrstno psihološko zmaličenostjo. ni le do- volj, da sami razčistimo s tem; moramo jih učiti ceniti to,' kar imajo, da ne prezirajo so- cialne pogoje lastne družine, da ločijo pra\e človeške vrednote od materialnih dobrin, ki nikakor niso osnova sreče. Kajti sreča in modrost sta sposobnost, da izkoristimo mož- nosti, ki nam jih življenje nudi. Biti srečen, pomeni biti vedra osebnost, ki ji je zavist tuja. Zavist je nelagodno počutje, ki človeko- yo osebnost uničuje in ji jemlje vse tisto, kar je neposrednega in lepega v njej. Zavist razjeda in črpa človeka s primerjavami, z grenkobo, z obtoževanjem, s preračunljivost- jo. Zavist vodi k negaciji hrabrosti, k nega- ciji osebnega napora in k neplemenitosti. Mar ni bolje, da našega otroka že v najra- nejši mladosti učimo, da smo predvsem mi sami odgovorni za svojo srečo in da je naj- boljši način, da se čimprej usposobijo za življenje z-znanjem, ki jim bo omogočilo željene dobrine. Za to pa je potrebna vztraj- nost in hrabrost; lastnosti, ki iu zavist raz- zira m uničuje. REKVIZITI ZA PLAŽO SE LETOS V NAŠIH TRGOVINAH K.AR DOBIJO V LEPI IZBIRI. PREDVSEM JIH IMAJO PRI »ŠPORTU« V STANETOVI ULICI, IN TO OD NAVADNIH POMAGAL ZA UČENJE PLAVANJA, DO TAKŠNIH LEPŠIH S PRIKUPNO LABODJINO GLAVO. KANTICE ZA VODO IN MALA VEDRA PA LAHKO DOBITE PRI »LJUDSKEM MAGAZI- NU«. V dolini je bilo še vse tiho. Nad Raduho je že svetilo sonce, pod njenimi rebri pa se je v jutranjem somraku počasi in previdno pomi- kala drobna partizanska kolona. Ni jih plašilo, da na vsakega odpade več kot pet švabov. Prišli so na mesto. Komandant jih je zausta- vil in dejal: ;»Udarili bomo po njih z Bevškove- ga klanca in s Kačjeka. Tu bosta dominirala mitraljeza. .Švabom ostane cesta in Savinja.« »To ho ropotalo!« se je navduševal Džoni. »Naj le pridejo!« je pribil Johan. In že so partizani začeli iskati najboljša me- sta za zasedo. Položaj je bil dobro izbran: strma pobočja nad- ozko sotesko, po kateri sta zdriižoo viju£A- li Savinja in cesta. Kačjek in pred njim strmo, v nebo segajajoče ostenje Raduhe. Švabi so to*' rej prišli, da bi prečesali Niemandsland, a so s« ujeli v past. Videk je živčno prekladal ročne bombe. Dan pa se je vlekel, a švabov ni bilo. Jutranje ror Kcnje se je sprevrglo v trajajoči delt, ki je škrdr putal po listju. LETOŠNJE LF.TO SO ČIPKE »VFLIKA PO- LETNA MODA«, ZATO JE TALE OBLEKA IZ ^FLIH CIPK TUDI ZA VAS NAJLEPŠI KOS ^^'^RDEROBE. PRI NAS JE PRAVZAPRAV ŠE ^EZKO DOBITI TAKELE MALCE DEBELEJ- ŠE TKANE ClPKE — TODA Z VEC ISKA- JIH BOSTE, CE NE V CELJU PA V ^LBUANI LE NAŠLE. TALE OBLEKA S ^LAScKOM ISTE KVALITETE Z DOLGIMI ^^KAVI V PRINCES KROJU. ALI PA IZ ^■^^^SNEGA DRUGEGA BELEGA GLADKEGA BLAGA S SAMO ISTIM ČIPKASTIM OVRAT- ^^KOM BI RILA LEPO OBLACILCE ZA "VSlOp i>iA NOVO žiVLJENSKO POT«. BOGAT IRGOVEC NA ANGLEšKLM SE UKVARJA S SVOJSTVENIM HOBI- JEM: ZBIRA NAJDRAŽJA VOZILA NA SVETU. ROLCE ROVSE. IMA JIH MEN- DA VEC KOr 30. KDAJ PA KDAJ KATE- REGA PRODA — A LE DOBRI STRANKI. mAGUlJI IN ZLATO VANGLEŠKEM MUZEJU V znameniten^ londonskem muze- ju Tovverju hranijo v posebnih vi- trinah iz debelega brušenega stekla nakit in najlepše dragulje sveta, ki so bili v preteklosti last angleških kraljev. Kronski nakit, sestavljen iz 56 de- lov, pomeni ogromno bogastvo. Med dragulji je znameniti Kohinor, za katerega trdijo, da je star vsaj dva tisoč let, dragulj Velika afriška zve- zda in Druga afriška zvezda, ki sta izbrušena iz diamanta Kahnan s 3.106 karati. Kronski nakit, ki ga uporabljajo ob kronanju britanskih suverenov. poteka iz XVII. stoletja. Krona kra- lja Edvarda je po.suta z dragim ka- menjem in tehta 2,3 kilograme. Im- perialna državna krona ima 3.000 diamantov in 300 drugih draguljev. Med njimi je tudi rubin, ki ga je Pedro di Castilia podaril Črnemu princu in ki ga je Henrik V. nosil na svoji čeladi v bitki pri Aginkortu. V kroni je prav tako Druga afriška zvezda izrezana iz doslej največjega diamanta, ki so ga našli v Pretoriji 1905. leta. Med temi dragulji so štir- je dolgi viseči biseri, znani kot »uha- ni kraljice Elizabete L«. Poleg tega je v muzeju še vrsta drugih predme- tov, okrašenih z diamanti in zlatpm, kot zlata jabolka, meči in drugo. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da doslej še nihče ni mogel zanesljivo izračimati celotne vrednosti zbirke. llagija denarja Da je denar pomembna stvar življenja, pač nihče ne dvorni. In prav se nam dozdeva, da je normalno, če čestokrat govorimo o denar- ji'- Totia to, da na različne načine postaja de- nar prava obesedenost našega časa, to postaja prav zaskrbljujoče. Posebej še, če se to do- gaja v družbi, ki bi poleg denarja morala imeti skrbi še za vse kaj drugega. Prava navada je že, da iz časopisov režemo raznovrstne kupone, da rešujemo križanke, da skušamo ugotoviti, kdo je na tej ali oni sliki, kajti v vseh teh primerih se v ozadju skriva denar; denar, ki' nas privlači, denar, ki ga imenujemo srečo. In ta epidemija se širi z neverjetno hitrostjo. Prav neverjetno, če pogledaš naslove številnih časopisov: »Ali kopališča zdravijo bolezen ali denar?« »Nogometaši — jugoslovanske BB« in pod- naslov: »Koliko bi naši nogometaši lahko za- služili v inozemstvu?« »Dinar, ki prinaša milijarde.« »Kako bogat je Johnson?« »Za podobno oddajo je Gigliola Cinqtreti dobila dva milijona, jaz pa le 35.(X)0!« »Nevesta na kredit.« »Smrt se imenuje trgovina.« Pfi vsem tem vsekakor manjka še naslov: »Ni vse v denarju!« Franc Fost Iz Zibike: Vesel »No, gospa Smid, če je resnično, kar pri- povedujete, bodo tisti uradniki kaznovani; če pa to ni res, boste vi odgovarjali zaradi obre- kovanja naših uradnikov,« .e mrko odvrnil Mahole. Po Maholetovcm odhodu me je Stahihut po- klical na zaslišanje. V pisarni je bila tudi ge- stapovska uradnica Hilda, njihova priležnica in pijanka. Najprej ji je narekoval moje osebne podatke, pa jih ni mogla natipkati, preveč je bila opita. Večkrat je morala iz- menjati papir. Samovoljno je narekoval izja- vo, ki bi naj bila moja. ,