Terme Ptjj SASA HOTELS A RESORTS ■ ''sii ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \ Kronika -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si ;1 Markovci, Gorisnica • ! Spor med občinama zaradi športnega parka O Stran 32 Ptuj, petek, 30. junija 2017 letnik LXX • št. 51 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski SE Danes priloga Ptuj * Zapora dravskega mostu tik pred zdajci VSI SKUPAJ SMO ZA- enakost-prijateljstvo-sopomoč... V središču Podlehnik • Občina se duši v prometni gneči O Stran 4 Šport Nogomet • Aluminij sestavil nov par branilcev, na Dravi začeli z osmimi novinci O Stran 11 Tenis • Ko se je zagrel ruski stroj ... O Stran 12 Nihče ne ve, kaj pričakovati ... 15. junija so se začela dela na mostu čez Dravo na Ptuju, že delna zapora pa je na nekaterih odsekih povzročala precejšnjo gnečo. Kaj bo prinesla popolna zapora zaradi rekonstrukcije mostu, ki se bo pričela v ponedeljek, 3. julija, pa je dejansko nemogoče napovedati. Mnogi vsaj v prvih tednih pričakujejo izjemno gnečo, še večji prometni kolaps pa naj bi bil septembra, po dopustih. Več na straneh 2 in 3. Ind. cona i- Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik. Stajerskitednik Ptuj * Deponija gramoza sredi naselja O Stran 3 Mestna tržnica * Za naložbo 2,5 mio evrov m O Stran 3 H Podravje * Kaj prinaša reorganizacija centrov za socialno delo O Strani 8 in 9 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. Š^mfe'TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 30. junija 2017 Podravje • Daljnovod Cirkovce-Pince postaja realnost, civilne iniciative so omagale... Zakockana »igra časa in denarja « V videmski občini le še pet lastnikov zemljišč ni podpisalo služnostnih pogodb za načrtovani visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince, v tevali, da bi se trasa daljnovoda izognila naseljem, kasneje pa vsaj to, da bi vodi tekli pod zemljo. Daljnovod bodo predvidoma začeli graditi že želja... Eles z lastniki zemljišč na trasi predvidenega daljnovoda sklepa le služnostne in ne najemnih ali kupoprodajnih pogodb. Februarja letos, ko smo o tem nazadnje poročali, je bilo na celotni trasi Cirkovce-Pince sklenjenih več kot 90 % služnosti. Na Elesu so povedali, da se je odtlej realizacija sklenjenih pogodb povzpela že na 94%: »Odprte ostajajo še parcele, ki so v postopkih komasacije pri pristojnem ministrstvu (142 parcel), ter 85 parcel, kjer so v teku ali postopki pogajanj z lastniki ali dedovanja ter iskanja lastnikov.« Tako odprte primere kot omejitve lastninskih pravic bodo predvidoma »rešili« še v tem letu. S služnostnimi pogodbami bo Eles lastnikom zemljišč izplačal nadomestila za služnost in morebitno nastalo škodo. Lastnikom, ki teh pogodb nočejo podpisati, sicer ne preti razlastitev, temveč omejitve lastninske pravice. Takih primerov po zagotovilih Elesa ni veliko: »Do sedaj je bilo na upravnih enotah sproženih 15 postopkov. Razlogi so različni, večinoma je problem v neodzivnosti lastnikov zemljišč, ki živijo v tujini.« V družbi so poudarili, da se »pogovarjajo in usklajujejo« z vsemi lastniki, ki se s ponudbami za odplačilo služnosti ne strinjajo. Pogovori sicer tečejo že od leta 2013, ko je družba Eles v vseh desetih občinah, skozi katere Niti za milimeter Videmski občinski svetnik Andrej Rožman je eden izmed petih lastnikov zemljišč v tej občini, ki služnostne pogodbe z Elesom še niso podpisali, tega pa tudi ne namerava storiti.»Norca se delajo iz nas. Pri vsem, o čemer smo se dogovarjali na sestankih civilne iniciative, krajevne skupnosti in občine, nam niso ugodili niti za milimeter. Najprej smo zahtevali, da traso daljnovoda spremenijo. Ko je bilo jasno, da bo daljnovod tekel skozi Lancovo vas, Sela, Pobrežje itd., smo zahtevali vsaj to, da bi vodi v naseljih tekli pod zemljo. Služnostne pravice bi jim v tem primeru odstopili zastonj. Če naših zahtev ne bodo upoštevali, bomo šli na ustavno in tudi na evropsko sodišče, drugega izhoda nimamo,« je povedal Rožman. Po njegovem mnenju so bili tisti, ki so služnostne pogodbe že podpisali, v to skorajda prisiljeni: »Daljnovoda si nihče ni želel, a so ljudem grozili, da jim bodo zemljo vzeli in zanjo nič plačali. Šli so od hiše do hiše in prestrašili vsakega posebej. Ljudje so podpisali in vzeli dva ali tri tisočake, zdaj pa jim je žal. Meni pa je žal, da je ljudi strah. Zame je to prisiljevanje, posiljevanje. Uničili bodo ljudi, stanovanja, naravo, pa jim nihče nič ne more. Je to demokracija? Normalnega življenja več ni, ostajata samo še kapital in požrešnost...« Opozoril je na konkretne težave, ki jih bo daljnovod povzročil: »Meni osebno moja tri hektarje velika njiva ne bo vredna več nič. Po dolžini 400 metrov dolge njive bodo naredili pet metrov široko cesto, na sredini zemljišča bo stal steber; to več njiva ni. Poleg tega bom moral Eles spraševati, kdaj bom lahko škropil in kaj bom lahko delal.« Obenem je poudaril, da bodo posledice daljnosežne: »Ne gre zame, ampak za naslednje rodove. Daljnovoda ne bo nihče več odstranil. Na Ptujskem in Dravskem polju imamo veliko bolezni, pijemo najslabšo vodo, pri nas deluje bioplinarna, zdaj pa bodo postavili še daljnovod. Vse bomo uničili. Kje bomo jutri dobili svež zrak in pitno vodo?« F ¡7 | T ' |H» POZOR! VISOKA 1 NAPETOST| SMRTNO NEVARNO! Kako drago bo treba plačati cenejšo elektriko? Daljnovod Cirkovce-Pince in novo stikališče RTP Cirkovce bosta omogočila vzpostavitev prve meddržavne povezave s prenosnim omrežjem sosednje Madžarske. »S tem se bo povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, močno povečala uvozna prenosna zmogljivost in zanesljivost prenosnega omrežja v tem delu države ter izboljšala zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji ob izpadih večjih proizvodnih objektov oz. drugih nepredvidenih dogodkih in obratovalnih težavah, ko bo omogočena tudi dodatna pomoč prek madžarskega prenosnega omrežja,« so pojasnili v javnem podjetju Eles. Nov visokonapetostni daljnovod bo olajšal dostop do vzhodnih trgov z električno energijo, kar naj bi dolgoročno slovenskim odjemalcem prineslo ugodnejše cene električne energije. Foto: Črtomir Goznik poteka trasa daljnovoda Cirkov-ce-Pince, za okoli 3.300 lastnikov 4.000 zemljišč organizirala informativne dneve. Sledili so postopki cenitev za odškodnine za služnostne pravice in pričakovano škodo. »Predmet cenitve so bili nepremičnine, dostopne poti in stoj-na mesta v območju državnega prostorskega načrta,« so pojasnili na Eles. Višino odškodnine so sodno zapriseženi cenilci določili skladno z normativi Cenilne zbornice Slovenije. Za odškodnine za okoli pet milijonov kvadratnih metrov zemljišč so na Elesu doslej izplačali 11,3 milijone evrov (kar znaša več kot desetino ocenjene vrednosti izgradnje DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince - 82,5 milijona evrov). Dela naj bi se pričela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidoma že v začetku prihodnjega leta. Bob ob steno Član konzorcija civilnih iniciativ Mitja Kampuš je priznal, da je postopek zdaj že tako daleč, da bo težko še karkoli narediti: »Ostajajo samo še pravdni postopki, katerih ročnost in potencialni uspeh sta v tem trenutku neznanka. Vnema je namreč malo padla, ljudje so služnostne pravice bolj ali manj že podpisali. Vztraja še nekaj posameznikov iz videmske in ljutomerske občine, kjer koridor daljnovoda seka poselitvena območja, lastniki kmetijskih zemljišč oz. njiv in travnikov pa so finančno nadomestilo s strani Elesa večinoma rade volje sprejeli ...« Poudaril je, da je bila za Eles to pravzaprav zelo enostavna naloga: »Za okoli 80 % ljudi (to so lastniki kmetijskih zemljišč, daljnovod ne bo tekel mimo njihovih bivališč) so vedeli, da bodo vzeli nadomestilo. Večina j g i. - ji n¡ L 1 j j Ji 1 I HI T i; ií¡ Ii T /i j ■ I11 ljudi je bila zelo zadovoljnih s finančnim nadomestilom, civilno iniciativo so videli predvsem kot orodje za doseganje lastnega cilja, izposlovanja čim višjega finančnega nadomestila. Žal je na tej točki naša vloga pričela ugašati. Denar je prišel, vendar ga slejkoprej ne bo več, ta degradacija okolja pa bo ostala.« Ponoven revolt med ljudmi pričakuje tudi, ko bodo daljnovod dejansko začeli postavljati: »Proti tej trasi smo se borili tako zaradi zdravstvenih razlogov kot zaradi podobe pokrajine. V občini Videm je obstajala alternativna varianta trase ob hitri cesti, kjer en daljnovod že stoji: pred farmami v Dražencih bi daljnovod tekel ob krožišču in hitri cesti proti Puhovemu mostu, tam pa bi se obrnil proti Šturmovcu.« Na koncu so se na Elesu vseeno odločili, da bodo zgradili nov, vzporeden koridor, ki bo tekel tudi skozi naselja; daljnovod se bo hišam približal na okoli 40 metrov -kolikor pač dopušča veljavna zakonodaja. Številne civilne iniciative v Prekmurju in na Štajerskem so druga za nasprotujejo lastniki zemljišč v občinah Videm in Ljutomer. Izsušena zemlja premagala svoje obdelovalce Kampuš je pojasnil, da so v civilni iniciativi kar štiri leta neuspešno dokazovali, da je varianta ob hitri cesti optimalna: »Argumenti za drugo varianto so bili medli in prilagojeni vsakokratni situaciji. Odločujoče je bilo to, da bi projekt bistveno posegel v varovano oz. vplivno območje spomenika grad Turni-šče. Dokazovali smo, da je mogoče traso izvesti ob robu vplivnega območja, a je bila na tej točki spet izpostavljena stroka, v katere avtoriteto se ne posega. Vsaj na Pobrežju bi se poselitvenemu območju lahko umaknili, a bi morali čez hajdinsko in ptujsko občino. Menim, da gre za trgovino, ki se je zgodila pred leti. Takoj na začetku so na Mestni občini Ptuj poudarili, da si tega daljnovoda ne želijo, in res vod na območje ptujske občine ne bo vstopil niti za en kvadratni meter. Če gre za projekt nacionalnega pomena, se ne bi smelo ozirati na občine, ampak iskati najbolj optimalno in racionalno varianto. Vse je igra časa in denarja.« Na Elesu so pojasnili, da naj bi državni prostorski načrt za izgradnjo daljnovoda obravnaval vse možne variante, slednjič pa so se odločili za drugo traso in dejstvo, da bo vod v celoti potekal nad zemljo: »V svetu ni praksa, da bi 400-kilovoltne daljnovode gradili v podzemni izvedbi (kablirali) na ruralnih površinah, na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kabliranja tako zahtevnih objektov se izjemoma izvajajo le na zelo Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-maii uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 30. junija 2017 Aktualno Štajerski 3 gre h koncu Ljutomeru je takšnih okoli dvajset. V civilnih iniciativah so sprva zah-v začetku prihodnjega leta, upošteval pa ne bo nobene od omenjenih drugo potihnile, še vedno pa načrtovanemu daljnovodu Cirkovce-Pince gosto poseljenih območjih na krajših razdaljah in tam, kjer prostozračnega (nadzemnega) voda nikakor ni mogoče izvesti.« Poudarili so, da je vpliv 400-kilovoltnega kablovoda (torej v podzemni izvedbi) izmenične napetosti na okolje v večini primerov večji kot pri izvedbi z nadzemnim daljnovodom: »Kabel se položi v zemljo na globini 1,5 do 2 metra. Magnetno polje v okolici kabla je tako mnogo večje kot magnetno po- lje v okolici nadzemnega daljnovoda, saj je razdalja do vodnikov nadzemnih daljnovodov precej večja. Tudi sam poseg bi bil pri gradnji 2 x 400 kV kablovoda večji, saj je potreben ogromen izkop.« Je torej trik, kot navadno, v denarju? Ne le to. Zaradi velikih moči v kablovodu nastajajo tudi temu primerne velike toplotne izgube, ki se oddajajo v zemljo v okolici, so dodali v podjetju Eles: »Zaradi tega pride do iz- Drugod v boj bolj zagrizeno Pri projektu gradnje zmogljivejšega daljnovoda med Beričevim in Divačo sta bili v igri dve trasi, a so prebivalcih teh območij več let nasprotovali obema. Nazadnje je civilna iniciativa Zaščitimo otroke pred sevanjem, ki nasprotuje južni varianti trase, z opozorilnimi plakati po Ljubljani (tudi v bližini stavbe Elesa) sporočila, da gradnje daljnovoda v okolici Broda zaradi večje verjetnosti, da bi otroci zboleli za levkemijo, ne bo dopustila. To območje je namreč gosto poseljeno, daljnovod bi tekel tudi v bližini vrtca, šole in spalnih naselij. Morda bodo prebivalci teh območij v svojih prizadevanjih celo uspeli; na družbi Eles so namreč omenjeni projekt začasno ustavili. Pojasnili so, da bodo z njim nadaljevali, ko se bo okoljska zakonodaja spremenila in»človeka postavila na prvo mesto«, torej nad javni interes varovanja narave. Celo to so dejali, da imajo že dovolj težav z»nespametno določitvijo trase daljnovoda Cirkovce-Pince«, zato se s še eno podobno zgodbo očitno ne kanijo ukvarjati. V obeh civilnih iniciativah v borbi proti daljnovodu Beričevo-Divača še ne vedo, kako naj si ustavitev projekta razlagajo in kaj bo v resnici prinesla, prepričani pa so, da je k takšni odločitvi pripomogla prav angažiranost prebivalcev. Tudi ob načrtovanju daljnovoda Cirkovce-Pince so vzniknile številne civilne pobude, a so ena za drugo potihnile. Član konzorcija teh iniciativ Mitja Kampuš je pojasnil, da je bilo to pričakovano:»Ljubljanska iniciativa ima močno jedro in zaledje. Tam bodo daljnovod gradili na gosto poseljenem, urbanem območju, mimo vrtcev, šol in spalnih naselij, zato je potencialno ogroženih ljudi veliko. Angažirana je kritična masa, člani iniciative v aktivnosti vključujejo tudi različne medije, predvsem pa je ključna brezpogojna podpora lokalne oblasti, ki sodeluje (tudi finančno) pri vseh korakih oz. nivojih. Žal naše ruralno okolje potenciala za tako naporne tekme nima.« suševanja zemlje nad kablo-vodom in s tem do velikega vpliva na naravo v okolici kablovoda. Poleg tega bi nastali tudi zelo veliki vplivi kablovoda pri prečkanju vodotokov in druge infrastrukture.« Na Eles so pojasnili, da so zakonske omejitve v Uredbi o elektromagnetnih sevanjih podane v električnih veličinah, varovalni pas predvidenega daljnovoda pa pri stavbnih zemljiščih znaša 40 in pri kmetijskih 25 metrov. Zagotovili so, da je daljnovod v prostor umeščen skladno z veljavno zakonodajo, pravilniki in standardi: »Izvedeni so izračuni vplivov elektromagnetnega sevanja za najbolj neugodne primere, tj. za maksimalno obremenitev daljnovoda. Vsi vplivi so pod mejnimi vrednostmi, določenimi v Uredbi o elektromagnetnih sevanjih. Na predviden državni prostorski načrt in poseg, obdelan v poročilu o vplivih na okolje, so pridobljena pozitivna mnenja s strani pristojnih organov.« Boste zdaj bolj mirno spali? Eva Milošič Ptuj • Načrti o ureditvi mestne tržnice Za naložbo 2,5 mio evrov Mestna občina (MO) Ptuj namerava s pomočjo evropskih sredstev obnoviti prostor osrednje tržnice. »Po zgledu številnih večnamenskih tržnih prostorov v evropskih mestih želimo tudi na Ptuju razviti sodoben koncept dinamičnega javnega prostora, ki se bo dnevno in sezonsko prilagajal najrazličnejšim namenom in vsebinam,« so pojasnili v ptujski Mestni hiši. MO Ptuj je lani izvedla javni natečaj, na podlagi katerega je za pripravljavca projektne dokumentacije za ureditev tržnice izbrala arhitekturni biro Arhitektura Krušec iz Ljubljane. Trenutno urejajo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Geomehanske raziskave tal so že izvedli, prav tako tudi predhodne arheološke raziskave. »Območje ureditve tržnice zajema približno 80 arov površine. V projektu je predvidena umestitev novega večnamenskega objekta za potrebe tržnice, kulture in večjih prireditev na mestu dosedanjega dotrajanega objekta pod cerkvijo. V novem objektu so predvideni površine za skladiščenje zložljivih stojnic, skladišča za hranjenje živil, javne sanitarije in trgovski lokal (pekarna, prodajalna lokalnih mesnih izdelkov, sira ali podobno). Dotrajan oporni zid ob Slomškovi ulici se bo porušil ter nadomestil z doživljajskim večnamenskim urbanim stopniščem. Promet na Slomškovi ulici in v območju trga se bo umiril in namenil pretežno pešcem. Na celotnem območju posega se bo izvedel nov tlak. Predvideva se možnost premične strehe nad tržnim prostorom, ki jo bo možno v času vsakodnevnega delovanja tržnice zložiti. Osnovna ocena investicije je 2,5 milijona evrov, od tega bo Mestna občina Ptuj iz lastnega proračuna namenila okrog pol milijona. Začetek gradnje se predvideva konec tega oziroma v začetku naslednjega leta, odvisno od možnosti pridobivanja evropskih sredstev,« so pojasnili v upravi mestne občine Ptuj. MZ Foto: Črtomir Goznik Ptujska tržnica in Slomškova ulica naj bi že prihodnje leto zaživeli v novi podobi. Ptuj • Deponija gramoza sredi naselja Hrup in prah od jutra do večera Pred tednom dni smo poročali o težavah, ki jih zaradi bližnje industrije v svojem bivanjskem okolju čutijo krajani Anželove ulice v Rogoznici na Ptuju. Vpliv kovinskopredelovalno industrije dveh bližnjih podjetij po njihovih trditvah ni edini moteč faktor za mirno in zdravo bivanjsko okolje. »Zadaj za hišami, kjer imamo vrtove, občutimo vonj po barvi in hrup. Spredaj pred hišami od jutra do večera vozijo tovornjaki, ustvarjajo hrup in dvigujejo prah. Podjetnik Hasanagic ima neposredno ob naselju deponijo gramoza. Delo začnejo zjutraj, končajo zvečer. Hrup poslušamo ves dan, praši se neznosno. Oken na hišah raje niti ne odpiramo. Sprašujemo se, ali podjetnik sploh sme izvajati takšno dejavnost na tej lokaciji,« so potožili krajani. Z Mestne občine (MO) Ptuj so sporočili, da podjetnik na tem zemljišču pod določenimi pogoji sme opravljati gradbeno dejavnost, čeprav gre v skladu s prostorskim aktom primarno za stanovanjsko in ne obrtno ali proizvodno območje. »Dopustno je izvajati dejavnosti kmetij, dopolnilne Prostorski akti na tej lokaciji omogočajo izvajanje gradbene dejavnosti. in druge dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovino, storitvene in poslovne dejavnosti,« so povedali na MO Ptuj. Na Inšpekciji za okolje in naravo, ki deluje v okviru republiškega inšpektorata za prostor, so pojasnili, da ima samostojni podjetnik Ibrahim Hasanagic -BM Asfalt za poslovno stavbo in parkirišče z nadstrešnico za gradbeno mehanizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje. »V bližini na nezazidanem stavbnem zemljišču ima podjetnik deponijo gramoza, za kar oko-ljevarstvenega dovoljenja ne potrebuje. Inšpekcija za okolje in naravo bo v ugotovitvenem postopku preverila morebitno skladiščenje odpadkov in v primeru nepravilnosti ukrepala v skladu s pristojnostmi,« so navedli na Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Za pojasnilo in odgovore smo po elektronski pošti zaprosili tudi podjetnika Hasana-gica, vendar se na naše pisanje ni odzval. Mojca Zemljarič Foto: ČG Foto: MZ 4 Štajerski V središču petek • 30. junija 2017 Ptuj • Zapora dravskega mostu tik pred zdajci V ponedeljek gre zares, a nihče ne ve, kaj 15. junija so se začela dela na mostu čez Dravo na Ptuju, že delna zapora pa je na nekaterih odsekih povzročala precejšnjo gnečo. Kaj bo mostu, ki se bo pričela v ponedeljek, 3. julija, pa je dejansko nemogoče napovedati. Mnogi vsaj v prvih tednih pričakujejo izjemno gnečo, po dopustih. Preverili smo, kako so pristojne službe pripravljene na najpomembnejšo spremembo prometnega režima na Ptuju v zadnjih Rekonstrukcija mostu bo trajala najdlje do 30. 9. 2018, ko je rok za dokončanje del. Kdaj bodo dela dejansko dokončana, je odvisno od izvajalca. V času zapore mostu je intervencijska pot za vozila na nujni vožnji urejena prek peš mostu, sočasno s pešci in kolesarskim prometom bo tu možen prehod mestnega avtobusa ali reševalnega vozila. Peš most so ta teden že opremili z novo signalizacijo in daljinskimi zapornicami. »Na zahodnih vpadnicah so ukrepi predvideni že pri avtocestnem priključku Hajdina. Tam se bo predvidoma prekril napis Ptuj - center. Vozniki, ki bodo nadaljevali vožnjo do naslednjega priključka (Dra-ženci), so tam že po obstoječi signalizaciji vodeni za Ptuj v smeri Puhovega mostu. Za vozila, ki prihajajo s severa oziroma iz smeri iz Kidričevega, je predviden obvoz za center Ptuja pro- ti jugu do obstoječega križišča z lokalno cesto (Zagrebška), kjer je že obstoječa signalizacija za center mesta. V prvem krožišču za bencinskim servisom Petrol bodo vozniki za center mesta usmerjeni na Puhov most. Na vzhodni strani zapore mostu čez Dravo je v križišču Osojni-kove ceste z Ormoško predvidena signalizacija o zaprtju mostu čez Dravo in je promet za Haj-dino proti vzhodu usmerjen po Ormoški do krožišča s Puhovo ulico ter v nadaljevanju v smeri Puhovega mostu,« so predstavili na ptujski občini. Uredili so tudi cesto mimo Semenarne Ljubljana (Ob Dravi), ki bo predvidoma zelo obremenjena. Na obeh straneh so dodatno asfaltirali bankine, tako da skupna širina vozišča po ureditvi znaša 5 metrov, s čimer naj bi omogočili, da bo cesta normalno prevozna v obe smeri. Kako bosta vozila potniški in mestni avtobus V javnem potniškem prometu bo na Zagrebški cesti (pred trgovino Hofer) zaradi lažjega prestopanja potnikov na medkrajevni liniji Ptuj-Maribor-Ptuj začasno dodatno avtobusno postajališče. Mestni avtobus bo vozil čez peš most po nekoliko spremenjeni trasi in z drugačnimi postajališči: Zadružni trg (parkirišče) -Terme Ptuj - Dravska ulica (Miheličeva galerija) - avtobusna postaja, naprej pa po dosedanji trasi (Dom upokojencev, Rimska peč, Bratje Reš, pod gradom, mimo Prešernove). Kot pojasnjuje Ivan Hojnik, vodja operative v podjetju Arriva Štajerska, pričakujejo, da bodo tudi po zapori mostu krog, ki ga delajo, lahko z še vedno prevozili v pol ure.»Večje zaplete pričakujemo septembra, ko se vračajo šolarji in dijaki in se končajo dopusti. Menimo pa, da bomo do takrat že imeli predstavo o tem, kaj in kje lahko izboljšamo. Do takrat bomo vozili po prej predstavljeni trasi,« je še pojasnil Hojnik. Največjo gnečo v poletnih mesecih pričakujejo v Dravski ulici, ko bo avtobus pripeljal s peš mosta mimo Miheličeve galerije proti avtobusne postaje Ptuj. Na pot prej, na krajše razdalje peš Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu MO Ptuj priporoča predvsem strpnost in umirjenost voznikov ter svetuje pravočasno odpravo na pot. Opozarja, da bo treba upoštevati spremenjene prometne ureditve, ter predlaga pešačenje in kolesarjenje za krajše razdalje po mestu. Svetujejo tudi uporabo večjih parkirišč na obrobju mesta. Redarji bodo na več lokacijah, pričakujejo gnečo Na zaporo mostu se intenzivno pripravljajo tudi v Medobčinskem redarstvu SOU Spodnje Po-dravje. Vodja redarstva Robert Brkič pojasnjuje, da so opravili pogovore z vsemi, ki skrbijo za urejanje in varnost v cestnem prometu, in da bodo delali z Ptuj • Pobude mestnih svetnikov Postaja kliče po prenovi Vodja svetniške skupine NSi v ptujskem mestnem svetu Janez Rožmarin je na zadnji seji mestnega sveta izpostavil problem neurejenosti nekaterih predelov mesta Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Avtobusna postaja na Osojnikovi cesti ni in ne more biti ponos Ptuja. Med drugim se je obregnil ob neurejenost in zanemarjenost avtobusne postaje na Osojnikovi cesti. Vprašal je tudi, zakaj občina ni pristopila k ureditvi rova pod gradom. Tega je namreč lani očistil in za javnost odprl umetniški ustvarjalec Samo M. Strelec. Zaradi vlage je bil ves inventar v rovu uničen, tako da je rov letos zaprt. Rožmarin je predlagal, da bi rov v svojo ponudbo vključil Zavod za turizem. »Lahko bi ga obnovili, uredili, saj ljudje izražajo zanimanje, da bi si ga ogledali,« je dejal svetnik in vodstvo občine tudi opomnil, da bi v mestu morala na več mestih in pogosteje viseti zastava. Župan Miran Senčar je pojasnil, da bodo na Arrivo, ki upravlja s ptujsko avtobusno postajo, poslali zahtevo, naj sanitarije odprejo za javno uporabo. Po županovih besedah bodo razobesili tudi več zastav, oživitev rova pa bo ostala na mrtvi točki. »Kaže, da se ideja Sama M. Strelca ni obnesla. Klima v rovu je zahtevna, ne občina in ne zavod za turizem nekih posebnih načrtov v zvezi s tem nimata,« je dejal župan. MZ roko v roki. Prva dva tedna bodo redarji redno prisotni na lokalni cesti Ob Dravi in na Zagrebški cesti. Tam bodo predvidoma od jutra do poznega popoldneva, njihov osnovni cilj pa je pomoč pri varnem vključevanju vozil s stranske na glavno cesto. Osredotočili se bodo na vozila, ki se bodo pri Puhovem mostu vključevala s ceste Ob Dravi na Zagrebško. Hkrati bodo redno nadzorovali dogajanje na peš mostu. »Svoje naloge bomo prilagodili potrebam. Tudi na Osojnikovi cesti bomo redno prisotni, kajti Zapornice na peš mostu so že postavljene. To bo ena izmed točk, ki jo intenzivno kontrolirali. Vožnja čez most je dovoljena le za intervencijska motorjem!) in pešce. tam so štiri vpadnice. V začetku tam sicer ne načrtujemo usmerjanja prometa, upamo pa, da bodo vozniki korektni in bodo po principu zadrge spuščali vozila, ki bodo prihajala s stranske ulice na glavno. Občasno bomo tudi v Cafovi in Dravski ulici, kjer bo predvidoma prihajalo do gneče, posebej ko bodo pred vozili, ki bi nadaljevala pot na Osojnikovo cesto, vozila, ki bodo zavijala levo v podvoz. Že doslej se je pojavljala kolona, poslej bo gneča še večja. Posebej v Cafovi ulici pozivamo, da vozniki parkirajo le na označenih mestih, saj bo tam potekala tudi pot intervencijskih vozil, nepravilno parkiranje pa zožuje cestišče in je vožnja rešilcem lahko celo onemogočena,« je pojasnil Brkič. V redarski službi pričakujejo v naslednjih tednih številne pritožbe in predloge občanov, saj se bo promet, kot pravi Brkič, bistveno povečal na vseh lokalnih cestah. Izpostavlja predvsem Rogaško cesto, cesto Ob železnici, Vodo-vo ulico, Ulico Jožefe Lacko ... Ptuj • Nova oblika prevoza Po mestu vozi Zapeljivec! Od ponedeljka naprej se lahko po mestnem središču Ptuja (brezplačno) vozite z vozilom na električnim pogon, ki so ga poimenovali Zapeljivec. Namera ptujske občine, da nabavi električno vozilo, ki bi olajšalo mobilnost občanov in turistov po mestnem jedru, je zorela že nekaj let. Letos so idejo realizirali in od tega tedna naprej zagotovili po mestu še eno zanimivo obliko prevoza. l.IMf fMkf »Staro mestno jedro Ptuja je bogatejše za okolju prijazno in brezplačno obliko prevoza. Vozilo na električni pogon, za katerega so prebivalci Ptuja izbrali pomenljivo ime Zapeljivec, bo mobilnost po mestu olajšalo predvsem starejšim, gibalno oviranim osebam in turistom. Prijazni voznik vas bo z vozilom, ki sprejme do pet potnikov hkrati, z veseljem popeljal po mestnem središču,« so pojasnili na ptujski občini. Prevoz med 9. in 7. uro lahko naročite po telefonu na številki 05120 40 20, zaradi nizke hitrosti pa ga lahko ustavite tudi med vožnjo. Kot pravijo na občini, je uvedba električnega vozila eden od ukrepov za povečanje trajnostne mobilnosti v urbanem središču. Otroci, mlajših od 12 let, se lahko vozijo le v spremstvu staršev, vinjenim osebam je vožnja prepovedana, vsi drugi pa so dobrodošli, da jih zapelje Zapeljivec. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 30. junija 2017 V središču Štajerski 5 pričakovati ... prinesla popolna zapora zaradi rekonstrukcije še večji prometni kolaps pa naj bi bil septembra, desetletjih in kje bodo tekli obvozi. sicer predlagamo uporabo koles ali koles z motorjem, pa pešačenje, kjer je to možno. Na ta način se lahko izognemo gneči in nejevolji,« še svetuje Brkič. Parkirajte na obrobju mesta Na zadnji seji mestnega sveta je bila sprejeta sprememba, po kateri je možno celodnevno parkiranje na parkirišču v Čučkovi ulici, ob stadionu. Tam v redar-ski službi predlagajo parkiranje dnevnim migrantom, ki se pripeljejo s tiste strani, saj se tako lahko izognejo gneči v križišču pri podvozu. Kot pojasnjuje Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, sta na desnem bregu Drave na voljo dve veliki parkirišči: Ob Dravi in na Zadružnem trgu. Obe parkirišči sta in ostajata plačljivi, na njih pa se parkirnina zaračunava skladno s cenikom, ki ga je potrdil mestni svet. Slišati je sicer bilo predloge, naj se na parki- rišču Ob Dravi v času zapore mostu dovoli brezplačno parkiranje. »Da, pobuda je bila dana, vendar je to parkirišče že nekaj časa abonmajsko, le da do sedaj ni bilo aktualno. Tega brez sprememb odlokov in cenika ni mogoče spremeniti,« je še pojasnil Hodnik. Za parkirišče ob Dravi je sicer še možno kupiti mesečno dovolilnico, za parkirišče na Zadružnem trgu pa so že pošle. Vprašali smo ga še, ali je dejstvo, da so zapornice na Zadružnem trgu že nekaj tednov dvignjene in se parkiranje ne Foto: Črtomir Goznik bodo posebej v prvih tednih redarji vozila, za kolesarje (ne pa kolesa z »Občanom priporočamo, da imajo s seboj vedno vodo, da ohranijo mirne živce in spoštujejo prometna pravila. V Dravski ulici ne bi želeli videti, da se po levem pasu vozijo mimo kolone, potrebna bo strpnost. Čas zapore je lahko kdaj zelo dolg, zato si vzemite več časa za pot. Prebivalci Ptuja bodo najbrž po 14 dneh našli poti, kjer bodo najmanjši prometni tokovi. Večjo gnečo je pričakovati ob začetku šolskega Za parkirišče na Zadružnem trgu že razprodane vse dovolilnice Po besedah Alena Hodnika, direktorja Javnih služb Ptuj, na desnem bregu Drave razpolagajo z dvema parkiriščema. Za parkirišče P&R na Zadružnem trgu so prodali vse razpoložljive dovolilnice. Parkirišča kljub temu ne bodo zaprli, saj bo nekaj parkirnih mest od skupaj 110, kolikor jih je, še vedno na voljo ostalim. Teoretično se po Hodnikovih besedah lahko zgodi, da bo parkirišče zasedeno za abonente, vendar pa ne morejo jamčiti in se ne zavezujejo, da bo parkirno mesto abonentu na voljo vselej in ga ne bo prej zasedel kdo drugi. Dovolilnice so Javne službe Ptuj uvedle tudi za parkirišče pri Dravi oziroma Pomaranči, kjer je na voljo 150 parkirnih mest. Po Hodnikovih besedah so še na voljo. Parkirišče naj bi uredili do konca tedna, ograje ne bo, vendar bodo za nadzor parkiranja v času zapore mostu skrbeli redarji. AK leta; takrat, če bo le možno, pospremite otroke v šolo peš. Tudi Načrt predvidenih obvoznih poti v času zaprtja ptujskega mostu čez Dravo plačuje, morebiti povezano z ukrepi zapore mostu. Pojasnil je, da to ne drži in da je razlog zgolj v tem, da so zapornice trenutno v okvari. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Podlehnik • S16. redne seje občinskega sveta Občina se duši v prometni gneči Podlehniški občinski svet je na junijski seji potrdil potrdil pravilnik o sofinanciranju nabave in gradenj in se seznanil s poročili. zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto, malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Računsko sodišče občini izdalo mnenje s pridržkom Računsko sodišče RS je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Podlehnik v letu 2015 in ji izreklo mnenje s pridržkom, saj na nekaterih področjih poslovanje ni potekalo v skladu s predpisi. Nepravilnosti je sodišče odkrilo pri sklepu o začasnem financiranju, načrtovanju likvidnosti občinskega proračuna, upoštevanju zakonskih plačilnih rokov in podobno. Podlehniška občina je javnemu uslužbencu obračunala in izplačala 562 evrov dodatka za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah, a ga zakonodaja ne določa (župan Marko Maučič je pojasnil, da je šlo za opravljanje zimske službe). Na javnem razpisu na področju turizma je občina 4.000 evrov dodelila in izplačala prejemniku, ki ni izpolnjeval merila za sofinanciranje iz javnega razpisa (po županovih besedah godbi na pihala Kulturnega društva Podlehnik), enemu prejemniku (Društvu upokojencev Podlehnik) pa 2.000 evrov dodelila, ne da bi prej sploh izvedla javni razpis. Računsko sodišče je občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ugotovljene nepravilnosti pa so bile, kjer je bilo mogoče, že odpravljene. Razprava se je, kot navadno, razvnela predvsem ob nevšečnostih pri gradnji bodoče avtoceste Draženci-MMP Gruškovje in njej vzporedne ceste. Vodja medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Robert Br- kič je povedal, da se kljub gradnji število ukrepov redarjev v lanskem letu ni povečalo, v celem letu pa so našteli 25 prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti (pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so promet v celem letu nadzirali le 16 ur). Župan Podlehnika Marko Maučič je opozoril, da v novi turistični sezoni že nastajajo nove težave. Huda gneča se na pod-lehniških cestah navadno prične že ob petkih, turisti pa se kljub navigacijskim napravam (ki Na seji podlehniškega občinskega sveta se je razprava vnela predvsem pri težavah zaradi gradnje avtocestnega odseka med Draženci in mejnim prehodom Gruškovje. vseh gradbišč, obvozov in zapor cest ne pokažejo) pogosto izgubljajo. Že lani so ob koncih tedna promet pomagali usmerjati policisti, letos se jim bodo pridružili redarji. Župan je pojasnil, da se bodo prilagajali trenutnim razmeram na terenu, odzivali naj bi se tudi na klice občanov, ki bi opazili zastoje ali druge težave. Sredi julija naj bi se z odprtjem nadvoza pri Novi cerkvi prometne razmere izboljšale. Govor je bil tudi o tem, da kar polovica hidrantov v podlehniški občini ne deluje; na intervencijah se je zato že zgodilo, da so morali vodo voziti od drugod. Gasilci bodo zato pripravili seznam hidrantov in jih oštevilčili, nato pa izdelali kataster in finančno konstrukcijo za obnovo hidrantnega omrežja. Stroške bo morala kriti občina. Občinski svetniki so tudi dokončno potrdili občinski pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav: subvencija bo pokrila 80 % upravičenih stroškov z DDV oz. bo znašala največ 1.600 evrov na posamezno napravo. Sofinanciranje bodo lahko izkoristili tako gospodinjstva kot podjetniki - tudi tisti, ki so čistilne naprave od 1. januarja letos morda že vgradili. Eva Milošič Foto: EM 6 Štajerski Podravje petek • 30. junija 2017 Juršinci • Sprejem za zlate odličnjakinje „Ne smemo se bati ljudi, ki nekaj hočejo" Vseh devet let je bilo odličnih pet učenk OŠ Juršinci: Anja Čuš (Gabrnik), Sandra Kumer (Juršinci), Petra Gabrovec (Rotman), Sanja Kukovec (Hlaponci) in Ema Tacoš (Sakušak). Zlate odličnjakinje je 23. junija sprejel juršinski župan Alojz Kaučič ter na sprejem povabil tudi ravnateljico OŠ Juršinci Jelko Svenšek in razredničarko Ksenjo Žmauc. V krajšem pogovoru je spoznal, da so dekleta zelo komunikativna, samozavestna, dobre poznavalke kraja in da vedo, kaj hočejo; predvsem pa so ponosne, ker jim je uspelo, da je bil ves vložen trud poplačan. Veseli jih, da je v kraju vedno več objektov in območij, namenjenih mladim. Nanje sta ponosni tudi ravnateljica in razredničarka, celo njiju so presenetile s svojimi poznavalskimi odgovori. Tri bodo šolanje nadaljevale na gimnaziji, ena je izbrala predšolsko vzgojo, ena srednjo oblikovalno šolo, vse pa bodo pozneje tudi študirale. Župan jim je čestital za dosežene uspehe in zaželel uspešno šolanje naprej. „Želja lokalnih politikov je, da bi tako uspešni mladi ljudje ostali v lokalnem okolju. Še večja želja državne politike pa bi morala biti, da bi perspektivne, uspešne mlade ljudi uspeli zadržati doma. Zastrašujoč je podatek o tem, koliko mladih uspešnih ljudi z različnih področij zapušča Slovenijo. Vsi bomo morali razmišljati o tem, da bomo še bolj cenili in spodbujali mlade ljudi, zlate odličnjake, in jim zagotovili možnosti, da se bodo zaposlili doma, s tem pa jim dali možnost za uspešno delovanje oz. sodelovanje v razvoju lokalnega okolja in v lokalni politiki. Ne smemo se bati ljudi, ki nekaj hočejo, vedno jih je treba poslušati. Od vsake ideje, želje ostane nekaj, kar se da uresničiti. Ponosen in vesel sem, da imamo letos pet zlatih odličnjakinj, lani sta bila dva. Naša želja mora biti, da jih bo prihodnje leto še več." V spomin na sprejem pri županu so zlate odličnjake prejele knjigo o velikem Juršinča-nu in tehničnem umu Janezu Puhu. Že dan prej pa so na slovesnem zaključku šolskega leta, ki je bil praznik šole in s katerim so hkrati proslavili dan državnosti, prejela nalivna peresa, prav tako darilo župana. MG Foto: MG S sprejema zlatih odličnjakinj pri juršinskem županu Alojzu Kaučiču; na fotografiji z ravnateljico OŠ Juršinci in razredničarko Cirkulane, Zavrč • Zaključek šolskega leta 2016/2017 Končali s pridihom Južne Amerike Šolsko leto 2016/2017 so na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč zaključili še posebej slovesno, s prireditvijo pa se obenem spomnili na dan državnosti. Po podelitvi spričeval so na cirkulanski lokaciji šole pripravili zaključni kulturni program. Ravnateljica Suzana Petek je v nagovoru spomnila, da je dan državnosti praznik vseh, ki v srcu nosimo ljubezen do domovine. Najboljše učence, najboljše športnike in tiste, ki so se odlično odrezali na različnih tekmovanjih in nacionalnem preizkusu znanja, so nagradili s knjižnimi nagradami in sladkimi presenečenji, odličnjaki pa so se vpisali v Zlato knjigo. A to še ni bilo vse. Največje presenečenje prireditve je bil nastop priljubljenega argentinskega (pravzaprav zdaj že tudi slovenskega) pevca Isaaca Palme. Profesorica slovenščine Irena Vesenjak je povedala: »Med učenci je završalo, pevca so sprejeli z bučnim aplavzom. Prišel je zelo sproščeno in s prijetnim nasmehom na obrazu. Učenka Taja Potočnik je zanj pripravila kratek intervju, v katerem smo izvedeli nekaj zanimivosti iz njegovega življenja. Kako lepo je odgovoril na vprašanje, kaj ga je privedlo v našo deželo, bolje rečeno - kaj ga je tu zadržalo: ljubezen. To je sila, ki ne pozna ovir in premaga sleherno težavo.« Učenci so v Isaacovem nastopu uživali, mu ploskali, plesali in se smejali, veselo druženje pa končali s plesnimi točkami učencev 5. a in 7. a razreda ter skupine učencev iz podaljšanega bivanja v Zavrču. Je zaključek šolskega leta lahko še lepši? EM Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč je sicer veselo vse šolsko leto, ob njegovem koncu pa so se učenci razveselili še posebnega presenečenja. Ptuj • 15. festival sodobne umetnosti Art Stays Še tretji veliki festival Ptujsko poletje zaznamujejo trije veliki festivali in nekaj manjših, ki skupaj poskrbijo stivalu in pesniških Dnevih poezije in vina smo bili tokrat povabljeni na predstavitev Razstave ne bodo zastonj Za oglede posameznih razstav bo letos treba plačati vstopnino (brezplačne bodo vse otvoritve razstav, pa tudi nekatere razstave). Ljubiteljem vizualnih umetnosti je na voljo abonmajska vstopnica za vse dogajanje po 12 evrov (dijaki, študenti, upokojenci 6 evrov). Art Stays letos praznuje 15-letnico in velja za najpomembnejši festival sodobne umetnosti v Sloveniji ter za enega najpomembnejših v tem delu Evrope. Vse od leta 2003 prinaša na Ptuj in v okolico vrhunsko produkcijo domačih in tujih umetnikov, od najbolj znanih do najperspektivnejših. Do danes je gostil več kot 600 umetnikov, med njimi velika imena sodobne umetnosti, kot so Yoko Ono, Gilbert & George, Allora & Calzadilla, Ivan Navarro, Ann & Patrick Poirier in Hannah Collins. Jernej Forbici, umetniki direktor festivala, je na predstavitvi festivalskega dogajanja med drugim povedal: »Festival sodobne umetnosti Art Stays se za razliko od podobnih projektov ne zapira v posamezne veje umetnosti. Poudarek je na vizu- Festival Art Stays so na tiskovni konferenci predstavili: (od leve) kustos Senčar, umetniški direktor Jernej Forbici, kreativna direktorica Marika alni umetnosti, a je njegov program poln tudi multimedijskih, glasbenih in drugih projektov. Ob tako pomembni obletnici bo seveda letošnji program primerno bogat: več kot deset izjemnih razstav, več kot 150 umetnikov z vsega sveta in več kot 30 dogodkov, ki se bodo zgodili skupaj z mestom, v starodavnih stavbah in na čudovitih trgih Ptuja in okolice.« Petnajsta edicija festivala Art Stays, poimenovana Natur-al(l), se bo osredotočila na umetnike, ki se angažirano ukvarjajo z naravo, s posledicami človeškega malomarnega rav- Sveti Tomaž • Z odprtjem pisarne do turističnega razvoja Turizem - tomaževski izziv pr Sveti Tomaž ima turističnoinformacijsko točko. V lepo urejeni Cajnkarjevi domačiji v Savcih znovanja ob 11. občinskem prazniku slovesno odprli informativno pisarno, katere naloga bo »Verjamem, da je današnji dogodek ne samo za Savce, ampak za občino v celoti izreden za našo prihodnost in bo ostal zapisan z veliki črkami. Danes sem tukaj, da uradno odpremo našo turistično pisarno, ki bo v prihodnje naredila tisto, o čemer smo v preteklosti na veliko in široko razpravljali. Občina Sveti Tomaž lahko in prvenstveno sme računati na svojo prihodnost izključno v turizmu. Če hočemo, da za to naredimo nekaj več, potem je takšen pristop, kot smo mu priča danes, nujno potreben in pravzaprav začetek turističnega delovanja na našem območju. V tej pisarni se bo sklepalo marsikatero pomembno delo in turistično prepoznav- no delovalo ne samo v sklopu naše občine, ampak tudi prek naših meja,« je na sobotni slovesni otvoritvi turistične pisarne zbrane nagovoril župan Mirko Cvetko in bil glede razvoja turizma v občini precej optimističen: »Želimo si turiste, popotnike in tukaj je začetek - v tej mali pisarni, ki lahko rodi zelo velike rezulta- V Cajnkarjevi domačiji v Savcih po novem deluje turističnoinformativna pisarna. Foto: THB petek • 30. junija 2017 Podravje Štajerski 7 razkril svoje adute za pestro dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Po glasbenem Arsaninem fe-tretjega - festivala sodobne umetnosti Art Stays. rega mestnega jedra bo festival združil vrhunske umetnike širokega ustvarjalnega spektra - od slikarstva, fotografije, kiparstva, instalacij do videa, performansov in glasbe. Manjkala ne bosta niti bogat kino program in delavnice sodobnih umetnosti (Poletna akademija Art Stays). Presežki letošnjega festivala Presežki programa so vsekakor razstave, posvečene letošnji temi Natur-al(l), ki bodo postavljene na Ptuju, v Kidričevem in Majšperku. Med ptujskimi razstavami organizatorji izpostavljajo: poklon Josephu Beuysu - razstava v dominikanskem samostanu Beuysovih projektov, posvečenih ekološkim temam; retrospektivno razstavo z naslovom Les, posvečeno avstrijskemu kiparju Johannu Feilacherju, v dominikanskem samostanu; skupinsko razstavo Nasprotni kanon v Miheličevi galeriji; fotografsko razstavo Zemlja in beton v Mestni galeriji z izborom del več kot šestdesetih mednarodnih umetnikov, tako tistih z začetka 20. stoletja kot sodobnih, ki so s pomočjo fotografije preučevali pokrajino in različne oblike njene odklonskosti; razstavo Veliko je lepo, ki bo največja predstavitev slovenske umetnosti na festivalu doslej. Na več kot 2500 kvadratnih metrih v Q-centru bodo na ogled veliko-formatna dela skoraj 50 slovenskih likovnih umetnic in umetnikov, ki segajo v zadnja desetletja prejšnjega stoletja pa vse do najnovejših likovnih produkcij. Ker gre za slovenske avtorje, jih naštejmo: Igor Banfi, Nikolaj Beer, Emerik Bernard, Suzana Brborovic, Tina Dobrajc, Mitja Ficko, Dušan Fišer, Jernej Forbici, Mito Gegič, Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Irwin, Marko Jakše, Zmago Jeraj, Boris Jesih, Duša Jesih, Jurij Ka-lan, Simon Kajtna, Sergej Kapus, Dušan Kirbiš, Aleksij Kobal, Metka Krašovec, Gani Llalloshi, Robert Lozar, Albin Lugarič, Dominik Mahnič, Ira Marušič, Dva meseca sodobne vizualne umetnosti 15. festival sodobne umetnosti Art Stays se pričenja 7. julija ob 19. uri z razstavama Les Johanna Feilacherja in Poklon Josephu Beuysu, ki jima bo sledil koncert skupine Patetico na Slovenskem trgu ob 21. uri. Trajal bo vse do 15. julija z dogodki na Ptuju in v okolici. Razstave bodo na več kot desetih razstaviščih odprte do 5. septembra. Dušan Fišer, direktorica Zavoda za turizem Katja Gonc, župan Miran Vicari in predsednik KUD Art Stays Vladimir Forbici. nanja z njo in s črno prihodnostjo, ki nas morebiti čaka za naslednjim vogalom. Festivalski program sta pripravila umetniški direktor Jernej Forbici in kreativna direktorica Marika Vicari skupaj s tujimi in domačimi galerijami, zbirkami ter mednarodno eki- po kustosov, ki jo letos sestavljajo Italo Bergantini, Gaia Conti, Dušan Fišer in Carlo Sala. Na trgih in v stavbah sta- Denar ni vse - je pa pomemben Stroške za organizacijo festivala Art Stays organizatorji ocenjujejo na 100 tisoč evrov. 40 tisoč jih bo prispevala občina Ptuj, 6 tisoč ministrstvo za kulturo, 30 odstotkov bodo organizatorji zbrali sami, preostanek pa je prispevek sponzorjev. Živko Marušič, Franc Novinc, Karel Pečko, Polona Petek, Uroš Potočnik, Gregor Pratneker, Mirko Rajner, Viktor Rebernak, Jasna Samarin, Silvester Plotajs Sicoe, Apolonija Simon, Andraž Šalamun, Maruša Šuštar, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger, Jure Zadnikar in Joni Zakonjšek. V galeriji Magistrat bo na ogled razstava italijanskega umetnika Walterja Trecchija Archi - Nature, v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa intimna multimedijska razstava Knjižni molj japonske umetnice Noriko Obara. Dve razstavi bosta postavljeni tudi v okolici Ptuja: Vidno polje v Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem, ki bo pravo potovanje v naravo, in samostojna razstava slovenskega umetnika Marka Tuška V naravi v Tovarni umetnosti v Majšperku. Drugi festivalski dogodki in projekti Med drugimi festivalskimi dogodki omenimo projekt z naslovom Nezakonit namen nemega opazovanja naraščajoče katastrofe, ki jo je povzročil in za sabo pustil človek umetnika Jaša, ki je nadaljevanje projekta Help Us, izvedenega na festivalu leta 2011. Dvestometrski napis, vrisan na haldah - nekdanjem odlagališču rdečega blata, bomo ob spremljavi godalnega tria lahko opazovali iz toplozračnega balona. Stalnica festivalskega programa je kino program v dvorani Mestnega kina Ptuj, ki bo obsegal bogat program dokumentarcev in filmov največjih umetnikov prejšnjega stoletja. V glasbenem delu dogajanja omenimo koncert in multivizi-jo Lada Jakše in otvoritveni koncert skupine Patetico, popestritev dogajanja pa bodo tudi pogovori z umetniki in kustosi. Mesto bo prav tako polno umetniških intervencij: od Slovenskega trga, ki bo popolnoma prekrit z zeleno travo in drevesi, do dvorišča ptujskega gradu, videomapiranj italijanskega dvojca Movimento, instalacij in skulptur mednarodnih umetnikov in otrok Poletne akademije ART STAYS (v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj). Podrobnejši program si lahko preberete v festivalskem katalogu in na spletni strani društva Art Stays. jš Videm • 20 let Planinskega društva Haloze ihodnosti so minulo soboto v okviru pra-spodbujanje turizma. te.« Ob otvoritvi so pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili: KD Sv. Tomaž, Ljudske pevke od svetega Tomaža in tro-bilni kvintet Glasbene šole Ormož. Zbrane je poleg župana Cvetka med drugimi nagovoril predsednik Turistične zveze Slovenija in župan občine Podčetrtek Peter Misja. Pisarna, v kateri bodo sprejemali najavljene skupine ter turistom in pohodni-kom posredovali uporabne informacije, bo odprta od ponedeljka do petka. Občina je za njeno ureditev namenila 6.000 evrov. Vodi jo domačinka Blanka Kosi Raušl, ki je zaposlena za polovični delovni čas. Ob otvoritveni slovesnosti je poudarila pomembnost nove pisarne; priložnost za turistični razvoj občine vidi predvsem v ljudeh in njihovem povezovanju. Monika Levanič Pot med vinogradi tudi uradno odprli Na slovesnosti, ki so jo ob 20-letnici Planinskega društva (PD) Haloze pripravili v videmski občinski dvorani, so podelili zahvale zaslužnim članom društva, predstavili jubilejni zbornik in rabi predali planinsko Pot med vinogradi. Marjan Jelen, ki haloškemu planinskemu društvu predseduje od leta 2012, se je vsem, ki se trudijo, da društvo živi in diha že 20 let, zahvalil: »Želim, da se trudijo še naslednjih 20, potem pa bo že kdo drug nadaljeval ...« Zamisel o ustanovitvi planinskega društva, ki bo pro-moviralo Haloze, se je porodila leta 1996 v organizacijskem odboru za promocijo turizma v občini Videm in med ljubitelji narave, uresničili so jo septembra 1997. Prvi predsednik društva Ivan Božičko je pojasnil, da so se z leti vse bolje organizirali, na pohode pa se niso odpravljali le v bližnjo okolico, temveč tudi v sredogorje in tujino. Danes društvo šteje več kot pol stotnije članov. Vse od začetkov delovanja društva so haloški planinci razmišljali o planinski poti, ki bi potekala po osrednjem delu Haloz. Uredili in označili so Pot med vinogradi, ki so jo lani uradno registrirali pri Planinski zvezi Slovenije, zdaj pa še slavnostno predali uporabi. Krožna pot se začne s kontrolno točko ob videmski občinski stavbi in se čez Dravinjski in Majski Vrh, Podlehnik, vrh svetega Avguština, mednarodni mejni prehod Zgornji Leskovec, Belavšek, Gradišča, Repišče in Dravce čez Dravinjski Vrh vrne na izhodišč- no točko. Za okoli 36 kilometrov je potrebnih 13 ur zmerne hoje. Haloško planinsko društvo je ob jubileju s pomočjo Občine Videm izdalo zbornik, uredniški odbor so sestavljali Ivan Bo-žičko, Majda Forstnerič, Marjan Jelen in Marjan Škvorc. Publikacija na skoraj sto straneh predstavlja zgodovino in simbole društva ter raznovrstne dogodke, postreže celo z literarnimi potopisi. Ob jubileju so v PD Haloze vsem zaslužnim članom podelili zahvale. Slovesnost so z glasbo popestrili društveni Najdenčki in Ljudski pevci iz Jablovca, s humornimi skeči pa Cila in Liza (Marica Repinc in Zdenka Golub) iz Turističnega društva Podlehnik ter Urška in Janko z glasbeno skupino Društva za ohranjanje kulturnega izročila Šiirc iz Zgornjega Le-skovca. Eva Milošič Vidovi dnevi V občini Videm občinski praznik praznujejo le vsaka štiri leta, ob koncu mandata župana in občinskega sveta, tradicionalne Vidove dneve pa pripravijo vsako leto. Letos so občina in domača društva ponudili kar 13 različnih prireditev. Praznovanje se je začelo 10. junija z dobrodelnim občinskim nogometnim turnirjem, nadaljevalo z dnevom odprtih vrat Djočanove kmetije, blagoslovom prostora za raztros pepela, popoldnevom z ljudskimi pevci Mejaši iz Repišč, sprejemom odličnjakov pri županu, predstavitvijo prvakov in šampionov ocenjevanja vin na Dobrotah slovenskih kmetij, turnirjem v kegljanju na vrvici, Večerom pod zvezdami, tekmovanjem v športnem ribolovu, odprtjem razstave Vojna za Slovenijo 91, slovesnostjo ob 20-letnici delovanja Planinskega društva Haloze, orgelskim koncertom, Vidovo nedeljo in malo likovno kolonijo. Vidove dneve so 25. junija sklenili s prvim tekmovalnim srečanjem pionirjev gasilcev za pokal občine. Zupan občine Videm Friderik Bračič in predsednik Planinskega društva Haloze Marjan Jelen sta slavnostno prerezala trak Poti med vinogradi, blagoslovil jo je pater Jože Petek. Foto: CG Foto: EM 8 Štajerski Podravje petek • 30. junija 2017 Ptuj • Modna revija Obleka naredi človeka Preteklost kot inspiracija za oblačila sedanjosti Ptujska Muzejska poletna noč je letos razveselila tudi z modno revijo o sodobni modi s pridihom prazgodovine pod naslovom Obleka naredi človeka. Kot sta povedali nosilki projekta Aleksandra Nestorovic in Eva Ilec, je bila za izhodišče letošnje modne revije na Muzejsko poletno noč arheološka razstava Gospodarji prehodov, ki oživlja ptujsko preteklost izpred treh tisočletij, na prehodu bronaste v železno dobo, na kateri so želeli prikazati tudi noše tistega časa. Rezultat sta dve opravi - moška in ženska, v kateri so odeli „prvega ptujskega kneza" in „mlado varuhinjo tradicije". Ob snovanju tekstilnega dela razstave se jima je porodila tudi ideja za modno revijo; hkrati z njo pa tudi vprašanje, ali je prazgodovina lahko inspiracija za sodobnega kreatorja. Kreatorki Sanja Veličkovic in Sabina Hameršak Zorec, znani po svojstvenih kreacijah, polnih domišljije, drznosti in drugačnosti, sta izziv sprejeli. Delo pri projektu je trajalo leto dni, saj je interpretacija mode neskončna. „Znani oblikovalki sta spretno posodobili prazgodovinske oblike noše, jih naredile nosljive, uporabne, igrive, elegantne, primerne za sodobno žensko. In prav to je del vloge dediščine oziroma muzeja, ki navdihuje, išče navdih v preteklosti in smernice za prihodnost, promovira tudi lokalne ustvarjalce, obuja staro znanje, povezuje preteklost s sedanjostjo in generacije ljudi. Obenem promovira svoje zbirke, spodbuja pozitiven odnos lokalne skupnosti do lastne kulturne dediščine in omogoča prijetno druženje," sta ob letošnji modni reviji ob ptujski Muzejski poletni noči izpostavili Aleksandra Nestorovic in Eva Ilec, nosilki projekta. Kreatorki Sanja Veličkovic in Sabina Hameršak Zorec sta bili zelo veseli povabila za sodelovanje v tem prepletu sodobnosti in preteklosti in tega, da so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož spoznali, da se v bistvu lahko s povezovanjem naredi nekaj drugačnega. Vsaka izmed njiju je iz preteklosti vzela del inspiracije in ga skušala prenesti v oblačilno sedanjost. Ustvarili sta vsaka po deset modelov, ki jih bodo ljubiteljice kakovostnih modnih kreacij z veseljem oblekle in z njimi opozorile nase. Njune kreacije so navdušile že na muzejski poletni noči. MG Foto: zasebni arhiv Utrinek z modne revije ptujske Muzejske poletne noči Obleka naredi človeka - sodobna moda s pridihom prazgodovine Dornava • Aktivni v vrtcu in šoli Odprtje ekovrta Da bi v vrtcu in šoli podprli vzgojo staršev naših otrok v globalno ozaveščene ljudi, smo letos pričeli urejati ekovrt. K sodelovanju smo povabili Inštitut za trajnostni razvoj in se prijavili k projektu EAThink2015 ter si pridobili dodatna finančna sredstva. Ob soglasju in pomoči Občine Dornava smo obdelali zemljo in s pomočjo zaposlenih zgradili ograjo. Otroci so s svojimi mentoricami začeli obdelovati zemljo. V veliko pomoč so nam tudi starši in zunanji donatorji. Junija 2017 smo se skupaj z vsemi otroki vrtca in učenci šole zbrali okrog vrta, kjer je ravnatelj Iztok Hrastar povzel dosedanje delo in predstavil nadaljnje načrte. Popoldan smo gostili strokovnjakinjo s področja permakulture Jožico Fabjan. Zaposlenim in prisotnim občanom je predstavila pomen in način kompostiranja. Želimo, da naš ekovrt postane učilnica v naravi, da otroci in učenci vzljubijo naravo, ohranijo željo po obdelovanju zemlje in nadaljujejo dediščino svojih dedkov, babic ter staršev. Tudi v naslednjih letih vabimo vse, ki čutijo posebno skrb za naravo, da se nam pridružijo pri oblikovanju zdrave in pisane prihodnosti. Tanja Horvat Baum Foto: THB Slovenija, Podravje • Z novim zakonom se uvaja 16 območnih Kaj prinaša reorga S sprejetjem zakona, ki vpeljuje novo organizacijo centrov za socialno nanašajo tudi na testne informativne odločbe, ki bodo poslane konec 1. junija je Vlada potrdila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. S tem vpeljuje novo organizacijo centrov za socialno delo, kakšne novosti se obetajo, pa so predstavniki ministrstva na regijskih predstavitvah pojasnjevali več mesecev. To je prva sprememba strukture CSD od osamosvojitve naprej. V času od februarja do junija 2017 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organiziralo serijo lokalnih posvetov v izbranih krajih po Sloveniji. Na njih so predstavljali projekt same reorganizacije, s sprejemom zakona pa se ta tudi začenja. Med glavnimi cilji so: poenostaviti upravne postopke, poenotiti delovanje CSD, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, uvedba informativnih izračunov ter večja dostopnost do storitev. Zagovorniki zakona so prepričani, da novosti prinašajo koristi tako za zaposlene na CSD kot uporabnike. Za vse naj bi veljal enak standard, izboljšana bo predvidoma tudi časovna dostopnost, uvajajo se različne meto- Konec vsakoletnega oddajanja vlog Po novem zakonu bodo od konca tega leta naprej CSD izdajali informativne odločbe, podobne dohodninskim. Namen je razbremeniti stranke oddajanja vlog za podaljševanje pravic z izdajanjem odločb po uradni dolžnosti in razbremenitev centrov za socialno delo z avtomatiziranim izdajanjem. Določene pravice, predvsem letne, bodo tako obravnavane avtomatsko in ne bo treba vsako leto oddati vloge. Izdaja testne oblike avtomatizirane informativne odločbe je načrtovana za konec leta 2017, nova organizacijska struktura centrov za socialno delo pa naj bi se začela izvajati 1. oktobra 2018. Do takrat pa, pravi direktor CSD Ptuj Miran Kerin, imajo čas, da se organizirajo in uredijo medsebojno sodelovanje med centri v regiji. de dela, kot eno ključnih prednosti pa vidijo v vračanju dela socialnih delavcev na teren. 62 centrov za socialno delo bo še vedno vstopna točka za uporabnike, na njih bodo sprejemali vse vloge, je pa načrtovano, da bodo zaposleni razbremenjeni administrativnih postopkov in bodo več časa delali na terenu, z uporabniki. Kar nekaj nalog se po novem prenaša na 16 območnih centrov, ki bodo imeli še več dela kot doslej. Zadolženi bodo za pravne, finančne in računovodske zadeve, obenem pa še za koordiniranje, izvajanje storitev in nalog v regiji. Vsak center bo imel strokovni mobilni tim in interventno službo. Sprejetje predloga je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak komentirala z besedami: „To je dobra novica za stroko, vse socialne delavce v centrih za socialno delo in tudi za uporabnike. Gre namreč za spremembo mreže 62 CSD, ki ni bila spremenjena zadnjih 25 let, čeprav so se v vmesnem času močno povečale in vsebinsko spremenile naloge CSD. Po neuspešnih preteklih poskusih reforme CSD smo zdaj prišli najdlje. Novela zakona bo predložena v obravnavo Državne- Slovenija, Ptuj • Donirana hrana od 3. julija tudi na Ptuju Od trgovca do uporabni Lionsi že 100 let dokazujejo, da skupaj zmoremo več, da smo s sodelovanjem večjih, v njem pa s sodelovanjem članov Lions klubov, drugih prostovoljcev, k boljši izrabi hrane, kar bistveno izboljšuje prehrano socialno šibkih in hkrati je v imenu Zveze lions klubov Slovenije povedala Maja Krušič Šega. Foto: Črtomir Goznik Ptujsko razdelilnico hrane so uredili v Vošnjakovi ulici 10, delovati pa bo začela 3. julija. petek • 30. junija 2017 Podravje Štajerski 9 centrov CSD nizacija centrov za socialno delo delo, se vseh 62 centrov, kolikor jih deluje v Sloveniji, ohranja, uvaja pa se 16 območnih centrov, med njimi tudi na Ptuju. Spremembe se letošnjega leta. Po novem torej ne bo treba vsako leto znova oddajati vlog. Kljub precej glasnim polemikam in političnemu nasprotovanju nekaterih je bil zakon, ki omogoča reorganizacijo dela centrov za socialno delo, sprejet. mu zboru na junijski seji. S tem korakom je koalicija tudi bližje izpolnitvi prvega ukrepa v poglavju socialne politike v koalicijskem sporazumu." Med pomembnejšimi prednostmi reorganizacije je navedena tudi socialna aktivacija, katere cilj je opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje k trgu dela, preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjšanje neenakosti. V okviru poskusnega uvajanja sistema socialne akti-vacije bo zaposlenih 48 oseb, ki bodo delovale na centrih za socialno delo. Spojitev centrov Znotraj vsakega izmed 16 območnih centrov bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo. „Pri centrih za socialno delo bo oblikovana skupna strokovna služba, v katero bodo ob izvedbi reorganizacije vključeni delavci, ki sedaj opravljajo vlogo koordinatorja obravnave v skupnosti in koordinatorja za izvajanje nadomestne kazni. Predvideva se, da bo kasneje skupna strokovna služba vključevala mobilno strokovno enoto, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov (psiholog, pravnik, specialni pedagog itd.). Mobilna strokovna enota bo na razpolago vsaki izmed enot centra za socialno delo. Znotraj centra za socialno delo bo ustanovljena enota za odločanje o pravicah iz javnih sredstev (t. i. letnih pravicah), v pristojnosti katere bo vodenje postopkov in odločanje o pravicah iz javnih sredstev, in sicer o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in ka v 24 urah lahko vsi srečnejši. »Projekt Donirana hrana je eden lokalnih skupnosti in oblasti pomembno prispevamo zmanjšuje količine zavržene hrane, ki so velikanske,« Zdene Podlesnik, pooblaščenec guvernerja, ki skrbi za koordinacijo, nadzor in pridobivanje novih donatorjev, poudarja, da bo treba še veliko usklajeval-nega in izobraževalnega dela, da se bo z vidika varne hrane projekt kakovostno razvijal. Najti bo treba merila in načine, kako omogočiti varno uporabo kar največje količine hrane, ki so jo donatorji pripravljeni oddati, da ne bi končala v smeteh. Lioni si prizadevajo, da bi se to zgodilo čim prej, saj je potreb po zagotavljanju donirane hrane veliko. Na Ptuju bo projekt donirane hrane zaživel 3. julija, ko bo začela delovati razdelilnica hrane Zaradi lakote na svetu danes trpi' 800 milijonov ljudi, letno pa se zavrže kar 1,3 milijarde ton hrane. Letno se v EU zavrže več kot 90 kg hrane na prebivalca. Donirano hrano danes v Sloveniji prejema že več kot 2500 različnih posameznikov v 27 krajih, prednost imajo družine. Prejemnike določajo CSD, RK in Karitas. V projektu poleg Zveze lions klubov Slovenije sodeluje 18 različnih organizacij, društev in zavodov. V štirih letih, odkar poteka projekt, so razdelili že 1000 ton hrane, ki bi sicer končala v smeteh; samo lani so je razdelili 280 ton. Zbirajo jo že v 70 slovenskih trgovinah. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ocenili, da je projekt izjemen, nujen in da potrebuje ustrezno zakonsko podlago, da bi mu lahko zagotovili delovanje na dolgi rok. Rezultat tega sodelovanja je dopolnitev zakona o kmetijstvu s poglavjem o donirani hrani, ki je v proceduri sprejema v državnem zboru. subvenciji kosila za učence. Pri vsakem centru za socialno delo bo delovala interventna služba, pri nekaterih pa tudi krizni centri za otroke in mladostnike," pojasnjujejo na ministrstvu. Spremembe pa se očitno obetajo tudi v sami organizaciji dela: enote bodo sicer poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, a na njih več ne bo direktorjev, tem- več bodo pomočniki direktorja centra. Nova organizacijska struktura centrov za socialno delo naj bi se začela izvajati 1. oktobra 2018. Dženana Kmetec v Vošnjakovi ulici 10. Vanj bosta v začetni fazi vključeni dve trgovini enega trgovca. Hrano bodo zbirali vsak dan v tednu, skladno z odpiralnim časom trgovin. Po njihovem zaprtju jo bodo prepeljali do razdelilnice in jo v 24 urah od prevzema v trgovini razdelili upravičencem z napotilom pristojnega CSD v koordinaciji z Rdečim križem in Karitasom. Kot poudarja koordinator za donirano hrano v okviru Lions kluba Ptuj Jurij Šarman, gre izključno za še vedno uporabno in s tem varno hrano, pri čemer pa razdelilni-ca hrane ne deluje kot ljudska kuhinja. Koordinacijo projekta izvaja Lions klub Ptuj ob sodelovanju z MO Ptuj, društvom Ars Vitae, ki je izvajalec projekta, Območnim združenjem RK Ptuj, s Karitasom, ki deluje na območju dekanije Ptuj-Zavrč, CSD Ptuj, prostovoljci iz drugih humanitarnih organizacij ter posamezniki. Brez donatorjev trgovcev projekt ne bi bil izvedljiv, še pove Jurij Šarman. Prostore je izvajalcu društvu Ars Vitae z brezplačnim najemom zagotovila MO Ptuj, prav tako sredstva za delovanje prostora in dve zaposlitvi v okviru javnih del, Lions klub Ptuj pa je skupaj s sponzorji in donatorji zagotovil avtomobil za prevoz hrane in opremo za delovanje razdelilnice. Zbiranju teh sredstev je bila namenjena tudi letošnja obarjada. MG Kerin: „Dela bomo imeli čez glavo, že zdaj smo kadrovsko podhranjeni!" Direktor CSD Ptuj Miran Kerin pravi, da za stranke reorganizacija prinaša na nekaterih področjih vidne izboljšave. Prednost vidi v informativnih odločbah in tesnejšem sodelovanju med centri, za kar bo kot eden izmed direktorjev regijskih centrov zadolžen tudi sam: „Mi smo sicer tudi do zdaj imeli odlično sodelovanje z manjšimi centri. V primeru posvojitev, recimo, smo jim napisali oceno, pomagali z našim pravnikom, psihologom... V manjših centrih ni vseh profilov, je pa marsikaj odvisno tudi od politike zaposlovanja. Poslej bodo pač nekateri kadri v mobilnem timu, ki bo obiskoval manjše centre. Za stranke to pomeni prednost, saj jim na primer iz Lenarta ne bodo treba hoditi na Ptuj, ampak bo naš psiholog prišel tja." Kerina pa nekoliko skrbi kadrovska slika, saj bi že sedaj na ptujskem CSD potrebovali kakšnih 10-12 strokovnih delavcev več. Koliko, kdaj, ali sploh bodo dejansko dobili odobreno dodatno zaposlovanje, Kerin ne ve. Letos je ministrstvo sicer razpisalo nekaj novih delovnih mest, a Ptuj dodatnih zaposlenih ni dobil. Trenutno je na ptujskem CSD zaposlenih 41 delavcev. Skupaj z javnimi delavci in tistimi, ki delajo na programih, jih je 76. Kljub temu da socialni delavci ne bodo imeli toliko dela z vlogami o pravicah iz javnih sredstev, zaradi česar jim je doslej zmanjkovalo časa za terensko delo, je prepričan, da bodo še vedno imeli veliko administrativnega dela. „Letno na Ptuju rešimo okrog 80.000 vlog. Zelo veliko sprememb je med letom, pa pritožb, pojasnjevanj, telefonskih klicev ipd. To so stvari, ki jih bodo naši delavci delali tudi v prihodnje. Zanimivo je še nekaj, in sicer, da imamo na Ptuju najmanjšo brezposelnost v samostojni Sloveniji, število vlog pa se ne zmanjšuje. Ljudje imajo zelo nizke plače, zato dobivajo dodatek do minimalke, kar prav tako rešujemo pri nas. Dela bo tudi v prihodnje več kot dovolj," še dodaja Kerin. Ptuj • Obnova centralne kuhinje vrtca Bolj lepotni popravki kot celovita prenova Mestna svetnica Tatjana Vaupotič Zemljič z Liste župana dr. Štefana Čelana, tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je na junijski seji ptujskega mestnega sveta izpostavila vprašanje obnove osrednje kuhinje v Vrtcu Ptuj. Zaradi nedoseganja standardov je inšpekcija odredila sanacijo, v nasprotnem primeru bi se lahko celo zgodilo, da bi bil Vrtec primoran kuhinjo zapreti. Vaupotičeva, ki že desetletja dela na področju vzgoje in izobraževanja ter vodi enega izmed največjih šolskih zavodov na Ptujskem, je vodstvo občine povprašala, zakaj se obnove kuhinje ne lotijo celostno. »Za obnovo boste sedaj namenili 40.000 evrov. Zamenjala se bo kera- mika, ne pa tudi instalacije, ki so vgrajene pod njo in so prav tako dotrajane. Zakaj bomo na stare instalacije polagali novo keramiko? Ali ne bi bilo bolj racionalno, da s sanacijo še malo počakamo, v proračunu zagotovimo višji znesek denarja in potem kuhinjo obnovimo celostno? Verjetno je še čas za takšno odločitev. Odgovor, da bo vrtec v treh, štirih letih dobil novo kuhinjo, zame ne pije vode,« je poudarila. Foto: Črtomir Goznik Občina bo za obnovo vrteške kuhinje namenila 40.000 evrov. Direktorica uprave Mestne občine (MO) Ptuj Andreja Komel in župan Miran Senčar sta odgovorila, da je nekatera dela v kuhinji treba sanirati čim prej. Komelova je dejala, da bodo zamenjali stensko keramiko do višine 1,6 metra, instalacije v kleti, načrtujejo oplesk stropov in podbojev, tla pa bodo sanirali samo v delih, kjer so poškodovana, saj opreme ne nameravajo premikati. »Inšpektorica se je strinjala, da je vse našteto dovolj za zagotovitev standarda, ki ga zahteva zakonodaja.« Župan Senčar je dodal, da bi za popolno obnovo kuhinje potrebovali tudi več časa, kot ga imajo sedaj na razpolago. Obljubil je, da bodo pripravili projekt za celovito sanacijo in da bodo finančna sredstva za ta namen zagotovili v proračunu 2018. V času obnove med poletnimi šolskimi počitnicami bodo obroke za Vrtec Ptuj pripravljali v kuhinji OŠ Ljudski vrt. Mojca Zemljarič Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 30. junija 2017 Ptuj • Kino brez stropa Filmske delikatese pod milim nebom Nocoj, 30. junija, se bo na dvorišču ptujskega gradu pričel Kino brez stropa. Ljubitelje filmske umetnosti bo z najbolj nepozabnimi delikatesami pretekle kinematografske sezone razvajal že osmo leto zapored. »Program Kina brez stropa bodo tudi letos sestavljale žanr-sko, geografsko in po avtorskih poetikah raznolike mojstrovine sedme umetnosti, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov vredne, da si jih občinstvo pozorno (ponovno) ogleda. Osrednji del projekta bo v sedmih dneh ponudil devet večernih projekcij na prostem,« je povedala vodja projekta Mateja Lapuh iz Mestnega kina Ptuj. Letni kino bodo nocoj ob 21.30 odprli z južnoko-rejskim filmom Služkinja, bogat sedemdnevni program pa bodo z »zatvoritvijo« s filmom Dežela La La sklenili 6. julija. Vmes so bo za vsakogar kaj našlo: drame, romance, komedije, kriminalke, animirani in dokumentarni filmi ... Z dopoldanskimi projekcijami in ustvar- jalnimi delavnicami v ptujskem mestnem kinu bodo na svoj račun prišli tudi otroci in družine, posebna projekcija bo namenjena obiskovalcem z dojenčki. Spored so objavili v posebni zloženki in na spletni strani www.kinoptuj.si. Projekcije bodo v primeru dežja prestavili v ptujski kino; obvestilo bodo vsak dan do 21. ure objavili na spletni strani in na prizorišču. Ogled vseh projekcij bo brezplačen. Organizatorji so poudarili, da je letni kino pravzaprav podaljšana roka Mestnega kina Ptuj, ki kot član slovenske Art kino mreže in globalne mreže Europa Cinemas odlične filme vrti vse leto. Kot eden najuspešnejših korakov v smeri popularizacije in promocije filmske umetnosti ter filmske vzgoje vseh generacij Foto: Saša Krajnc Dopoldanski program v Mestnem kinu Ptuj bo namenjen otrokom in družinam. občinstva se je izkazal prav Kino brez stropa, pri tem pa organizatorjem največji izziv predstavlja »klestenje (pre)dolgega seznama odličnih filmov« ... Lani so na večernih in dopoldanskih projekcijah našteli skoraj 1.800 gledalcev, podobnega obiska se nadejajo tudi letos. EM Kidričevo • Koncert pihalnega orkestra Talum Godbeniki znova navdušili Nedeljsko pozno popoldne sredi junija že vrsto let pripada članom pihalnega orkestra Talum Kidričevo, ki številne ljubitelje 'glasne godbe' povabijo na svoj predpoletni koncert. Letošnji koncert so godbeniki izvedli v nedeljo, 11. junija; novost je bila nova lokacija - športna dvorana Kidričevo. Po besedah vodje Primoža Krajnca je bil letošnji koncert v športni dvorani generalka za odmevno prireditev v prihodnjem letu, ko bo pihalni orkester Talum Kidričevo proslavil 70-letnico. Koncert nameravajo godbeniki prirediti prav v omenjeni dvorani. Nedeljski koncert je bil tokrat nekoliko drugačen od običajnih. Dirigent Tom Hajšek je na Foto: Stanko Kozel Utrinek z letošnjega koncerta programski list zapisal skladbe različnih glasbenih zvrsti, v ospredju so bile priredbe pop in soul skladb; med njimi je zagotovo izstopala skladba Bohemian Rhapsody legendarne skupine Queen, v kateri prideta do izraza predvsem uigranost in kvaliteta orkestra. Tudi sicer se je pihalni orkester precej pomladil, mladi godbeniki so s seboj prinesli mladostno razigranost, živahnost in nov ritem, ki ga je bilo moč prepoznati prav v vsaki odigrani skladbi. Za nekoliko drugačne glasbene minute so sredi koncerta poskrbeli člani mlade ptujske zasedbe Infected, ki so s svojimi avtorskimi pesmimi obiskovalce popeljali v svet alternativnega ročka. Pihalni orkester Talum Kidričevo že po tradiciji sodeluje s številnimi znanimi in uveljavljenimi imeni slovenske glasbene scene, k sodelovanju pa povabijo tudi nova imena, ki si s tovrstnim glasbenim sodelovanjem utirajo pot v glasbeni svet. Oči in misli kidričevskih godbenikov pa so že usmerjene v nove projekte, s katerimi bodo navduševali zveste poslušalce. Zlatka Lampret Vurberk • Tretja slikarska kolonija Na platnu zanimivosti Drave Minulo soboto, sicer pa v okviru praznika občine Duplek, je na gradu na Vurberku potekala slikarska kolonija, ki jo organizira domače turistično društvo. Ob snidenju slikarjev naivcev na grajskem dvorišču je udeležence pozdravil domači župan Mitja Horvat in med drugim dejal: »Ob številnih dogodkih, ki potekajo v občini ob občinskem prazniku, so svoj prispevek dodali tudi slikarji, ki so se udeležili letošnje tretje slikarske kolonije, kar je vsekakor obogatitev dogodkov v občini, ki sicer potekajo vse dni v tednu in v različnih krajih. Z letošnjo temo slikarske kolonije -Življenje na in ob reki Dravi -gre tudi za obuditev spomina na ran-carstvo, ki je bilo v preteklosti v naših krajih še kako razvito.« Letošnjega slikarskega druženja se je udeležilo kar 43 slikark in slikarjev, poleg 11 članov domače likovne sekcije še 13 s Haj- dine, pa tudi iz Dupleka, Maribora, Makol, Oplotnice, Slovenske Bistrice, Ptuja in Koroške. Vodja vurberških likovnikov Marjan Špingler nam je po končanju kolonije zaupal, da so z odzivom na slikarski koloniji nadvse zado- voljni, iz leta v leto je več udeležencev, med njimi precej mladih. Slikarji s svojim ustvarjanjem bogatijo svoje likovne sposobnosti, poleg tega pa prispevajo k odkrivanju zanimivosti Vurberka in njegovih naravnih lepot. Na temo Življenje na in ob reki Dravi so nastali zanimivi motivi, na ogled pa bodo na jesenski razstavi, ki jo bodo pripravili v kulturnem domu na Vurberku. Janez Toplak Niti visoka vročina ni bila ovira za ustvarjanje na platno. Foto: Ivan Zižek-Wanch Tednikova knjigarnica Čas iger in zabave Besedo igrati je možno uporabiti za marsikaj in mar-sikako. Lahko pomeni poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Pri tem lahko mislimo na poustvarjanje dramskega teksta, glasbenega dela. Igranje lahko pomeni povzročanje glasbe s pomočjo instrumenta. Igrati pomeni tudi soudeležbo v športni ekipi, v skupini, ki se kratkočasi z družabnimi igrami. Naj spomnim na igralce lota in drugih iger na srečo .. .Igračar je tisti, ki izdeluje ali prodaja igrače, Igračarstvo je obrt za izdelovanje igrač .Igrača je predmet, ki ga uporablja otrok za igranje. Več pomenov, sopomenov in oblik besede igranje in podobnih najdete v prej omenjenem slovarju na straneh 458 do 460. V splošnih knjižnicah pa najdete knjige, ki govorijo o igrah in igranju, na policah s poučno (strokovno) literaturo z UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) oznako 793 (Družabne igre. Ples), 794 (Namizne igre. Miselne igre) in tako naprej, od na primer priročnikov za rekreacijo in igre na prostem do iger z žogo, alpinizma, avtomobilizma, jadranja, šahiranja ... V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča so te in druge poučne knjige v prvem nadstropju in v času počitnic sodijo med bolj zaželeno knjižnično gradivo. Zdi se, da nekoč otroci sploh niso potrebovali tovrstnih knjig. Igralno izročilo je odsevalo družinske in krajevne navade, vsaka generacija otrok pa je imela svoje priljubljene igralne običaje in vsaka se je domislila ali povzela kakšno igralno novotarijo. Nekoč je bilo zelo skromno število igrač in igralnih pripomočkov, zato pa je bilo veliko ustvarjalnega igranja v naravi. Med knjigami, ki spodbujajo in spominjajo na številne igralne možnosti, je tudi 1000 imenitnih iger, sicer z nekoliko starejšo letnico izdaje (2007) in ni izvirna slovenska, toda ponuja široko paleto kratkočasenja v počitniškem času. Tobias Günther je zbral igre na prostem, v vodi, v gozdu, doma, pa igre s pripomočki in brez njih, pa take za prijateljski krog, za pare in igre na samem. Takole si sledijo posamezne igre in jih navaja kazalo vsebine pred začetkom knjige: Lovljenje in podobno, Za čofotala in obrežne pirate, V gozdu se skriva veliko idej, Na travniku je pravi direndaj ... V knjigi najdete igre z žepno svetilko in poglavje Nočni duhovi v razdelku Na poti ponoči in v megli. Predstavljene so tudi igre v avtu, igre na parkirišču . Na strani 174 piše: Igre z žogo in pravi, da se s pravo, trdo žogo ne gre igrati v stanovanju, kjer je prostora premalo in še kaj se lahko razbije, lahko bi motili sosede . Toda žoga sodi med najpriljubljenejše igralne pripomočke! Za hišne igre je mogoče trdo žogo nadomestiti z balončkom ali žogico za namizni tenis, pa tudi pravila igre so drugačna kot na prostem. Sobni rokomet igrata dve ekipi z balončkom. Igralci sedijo na dveh vrstah sedežev in so obrnjeni drug proti drugemu. Vsako moštvo dobi balonček in ga skuša spraviti čez glave nasproti sedečih. Če pade balonček na tla za nasprotniki, šteje eno točko. Pri tem je pomembno, da igralci obsedijo na mestu. Če poskočijo, vstanejo, so izključeni. Pihanje žogice poteka na mizi, ki je tako postala miniaturno igrišče z dvema polovicama. Nasprotniku je treba pihniti čez polovico žogico za namizni tenis ali pa kosem vate. V tej knjigi boste lahko obnovili pravila starih iger, kot so na primer razdelitev zemlje (zemljo rubit), gumitvist, pismo, polžek, nebesa in pekel . A še vedno je najimenitnejša tovrstna knjiga za otroke naše dežele tista z naslovom Ali je kaj trden most, ki jo je izdala ista založniška hiša (Mladinska knjiga) in ima podnaslov Najlepše igre iz otroške zakladnice. Igre sta zbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, ilustriral pa Zvon-ko Čoh. V njej so najprej izštevanke, nato pa med drugim: ravbarji in žandarji, škarjice brusit, rihtarja biti, kdo se boji črnega moža, rinčice talati, kapucinar, slepe miši, petelinji boj, kovtre šivati, samokolnica, kozo zbijati, ristanc, lov na zajčke, Rdeče češnje rada jem, lepa Anka ... Hm. Na koncu so še predlogi za »kazni« ob posameznih igrah! In kot je zapisano v uvodu knjige Ali je kaj trden most, daje otroška igra vsakemu otroštvu svojstven pečat. V njej, v igri, ne iščemo pravilnosti in dokončnosti. Svoboda, širina, ustvarjalnost, domišljija - te očarljive odlike otroštva - naj v otroštvu živijo naprej. Preprosto: igrajte se! Četudi niste več otroci. Liljana Klemenčič Tenis Ko seje zagrel ruski stroj... Stran 12 Ormoški ulični tek Kljub dežju drugi najštevilčnejši tek Stran 12 Rokomet Novi trener Gorišnice je Jaka Lozinšek Stran 12 Kegljanje Dravca II ubranila naslov prvakov Strani 21 Mali nogomet Okrepčevalnica pri Žigi slavila v Gabrniku Strani 22 Reportaža Mopedisti in kolesarji iz Ptuja na otok Pag Strani 23 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Sestavljen nov par centralnih branilcev Vodstvo Aluminija po odhodu treh centralnih branilec (Zeba je odšel v Romunijo, Turkalj na Islandijo, Damiš klub še išče) ni stalo križem rok in je hitro našlo zamenjave zanje. Za mesto bo zagotovo kandidiral domačin, 20-le-tni Tilen Ahec, dve okrepitvi pa so pri Aluminiju poiskali v tujini. Našli so jih na Hrvaškem in v Črni gori: iz Omiša prihaja 22-letni Luka Čagalj ( o tem smo že poročali v torek), iz Cetinja pa 23-letni Ilija Martinovič. Oba bosta dobesedno »visoki oviri« za tekmečeve napadalce, saj sta visoka več kot 190 cm. Martinovič je doslej nastopal za FK Lovčen, najstarejši klub v Črni gori in drugi naj- V nedeljo s Clujem Kidričani so v četrtek popoldan igrali prijateljsko tekmo z romunskim klubom Viitorul, ki ga vodi sloviti Gheorghe Hagi, v nedeljo pa jih ob 18. uri čaka obračun z romunskim Clujem. starejši na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, zaigral pa je tudi v državni selekciji Črne gore U-21. Je dober prijatelj Marka Jankoviča, nekdanjega igralca Maribora, ki pa v Sloveniji ni pustil močnejšega pečata. »Talentov je v Črni gori veliko« »Veliko mi pomeni, da sem postal igralec Aluminija, ki je stabilen klub. To štejem kot nov korak naprej v nogometni karieri, saj je črnogorska liga v praktično vseh pogledih slabša kot slovenska. Prestop v Slovenijo zame pomeni velik izziv, lotil se ga bom z novim samozaupanjem in samozavestjo. V Kidričevo sem prišel delat, želim si napredek v svoji igri, obenem pa upam, da bom ekipi lahko pomagal k dobrim rezultatom,« je ob podpisu pogodbe dejal Martinovič, ki ima vzornika v ekipi aktualnih evropskih klubskih prvakov - Sergiu Ramosu iz madridskega Reala. »Sedaj je najpomembnejše, da se preizku- sim tukaj, kaj bo prinesel čas, pa bomo še videli. Verjamem v svoje kvalitete, vsekakor pa so moje največje sanje te, da bi nekoč postal član državne A-reprezentance. Iz Črne gore izhajajo številni odlični nogometaši, spomnimo se samo Dejana Savičeviča, Predraga Mijatoviča, Stevana Jo-vetiča, Stefana Saviča, Mirka Vučeniča ... Zagotavljam vam, da je talentov pri naš še veliko, problem pa je slabo delo v mlajših klubskih selekcijah. Klubi razpolagajo z minimalnimi finančnimi sredstvi, infrastruktura je slaba . Kljub temu verjamem, da se lahko to z leti uredi in da bomo prišli vsaj do podobnega nivoja, kot je to pri vas v Sloveniji,« je zaključil Ilija Martinovič. »Pozornost fizični pripravi« Predstavil se je tudi nekoliko bolj zadržani Dalmatinec Luka Čagalj. »Zaenkrat sem tukaj dober teden, vse je v najlepšem redu. Zadovoljen sem z atmosfero in delom na treningih, res se vidi resnost Luka Čagalj in Ilija Martinovič - novinca v dresu Aluminija vseh, predvsem pa velika želja igralcev, da napredujejo iz dneva v dan. Na vsakem koraku se vidi organiziranost kluba in res sem zadovoljen, da sem del tega okolja,« je dejal 22-letnik iz Omiša, za katerega je to prvi transfer v tujino. Doslej je igral za klube v 2. hrvaški ligi, nazadnje ga je pri Hrvaškem Dragovoljcu vodil slovenski trener Iztok Kapušin (Celje, Krka). Tudi ta je pomagal, da je prišel na preizkušnjo v Kidričevo, kjer so bili s prikazanim zadovoljni. »Če primerjam treninge na Hrvaškem in tukaj, potem se tukaj veliko več pozornosti namenja fizični pripravi. Nivo je zagotovo višji tudi v drugih prvinah. Vsekakor mi pri tem veliko pomaga dejstvo, da s trenerjem nimava težav v komunikaciji, tudi z vsemi drugimi ta poteka povsem brez težav. To mi veliko pomeni, tako da se lahko povsem skoncentriram na to, zaradi česar sem prišel - napredovat v nogometni igri. Sam bom storil vse, da to uresničim in pomagam Aluminiju do dobrih rezultatov,« je zaključil Luka Čagalj, ki pa ima prav tako zanimivega prijatelja med nogometaši. Njegov sosed v Omišu je namreč Ivan Knezovič, ki je v Sloveniji igral za Koper, Domžale in Rudar. Jože Mohorič Nogomet • NK Drava Priprave začeli z osmimi novinci Del novincev, ki so v prestopnem roku okrepili zasedbo Drave Trener članske ekipe NK Drava Simon Sešlar je na uvodnem treningu pripravljalnega obdobja na mestnem stadionu Ptuj pozdravil 15 igralcev, med njimi precej novincev. Nekateri igralci so na prvem srečanju sicer manjkali zaradi upravičenih razlogov. Kot je pri Sešlarju v navadi, v pripravljalnem delu ne bo vse temeljilo na strogi fizični pripravljenosti, ampak delo poteka skozi nogometne vaje in igro. Nekdanji odličen nogometaš in sedanji vodja članov bo odslej lahko računal na pomoč, saj je njegov pomočnik postal Igor Vorih. Izmed novincev izstopata povratnika iz Mure David Tomažič Šeruga in David Lonzarič. Poleg njiju so k Dravi prišli še nekateri mladinci: Niko Vajda iz Maribora, Andraž Kolar in Anej Kolar iz Dravinje ter Anej Milič, Miha Pšajd in Jakob Mesarič iz Aluminija. Gre za osem novincev, ki se jim bo v nadaljevanju nedvomno priključil še kakšen nogometaš. Obstaja verjetnost, da se bosta iz Celja na Ptuj ponovno vrnila znanca iz minule sezone Matic Marcius in Jon Šporn. Ogrodje ekipe za tekmovanje v 2. ligi je tako v glavnem sestavljeno. Do začetka tekmovanja bodo igralci vadili vsak dan od ponedeljka do sobote, tako da bodo imeli proste le nedelje. Do pričetka lige bo Drava predvidoma odigrala osem prijateljskih pripravljalnih tekem, prva jih čaka že v sredo, ko bo na Ptuju gostoval madžarski ZTE. Spisek prijateljskih pripravljalnih tekem: 5. 7. - ZTE 8. 7. - Wildon 15. 7. - Polana 18. 7. - Rakičan 22. 7. - predvidena tekma s turškim prvoligašem 25. 7. - Maribor (mladi) 29. 7. - Odranci 1. 8. - Dravinja David Breznik Foto: JM Foto: DB 12 Štajerski Šport, rekreacija petek • 30. junija 2017 Tenis • Wimbledon 2017 Rokomet • Moškanjci-Gor. Ko se je zagrel ruski stroj ... Slovenski teniški igralci in igralke trenutno ne zasedajo mest, ki bi jim zagotavljale uvrstitev v glavni žreb turnirjev za grand slam, zato pa iščejo svoje priložnosti skozi kvalifikacije. A te so izjemno zahtevne ... To je na svoji koži tudi občutila tudi 19-letna Tamara Zidanšek (208. na WTA). Članica TK Terme Ptuj se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem odpravila v London, kjer se bo naslednji teden začel najprestižnejši izmed vseh turnirjev sveta - Wimbledon. Tradicija se je tam začela pisati leta 1877 ... Kvalifikacije sicer ne potekajo na igriščih, kjer se igra glavni turnir, ampak v bližnjem Roehamptonu v športnem centru Bank of England. Žreb je Tamari v 1. krogu je namenil 10 let starejšo tekmico Allo Kudrjavcevo (224). Ta je svoj premierni nastop v glavnem žrebu opravila leta 2007, svoje bogate izkušnje pa je unovčila tudi v torkovem in sredinem dvoboju na igrišču št. 6. (dvoboj se je začel v torek, zaradi dežja so Wimbledon, kvalifikacije: 1. krog: Tamara Zidanšek - Alla Kudrjavceva (Rusija) 4:6, 1:6. ga prekinili pri rezultatu 1:1, nadaljevali pa v sredo). Po uvodnem »otipavanju« je Tamari uspel break (3:1), ki ga je potrdila za rezultat 4:1. V tistem trenutku se je Rusinja očitno dovolj ogrela, da je nadaljevala silovito. Zapored je namreč dobila 9 iger - 4:6, 0:4! Dvoboj je nato le še rutinirano opravila do konca ... A brez priložnosti v tem obdobju ni bila niti Tamara, ki je imela žogico za 5:4, a je ni uspela unovčiti. Prav deveta igra je bila ključna, po številnih izmenjavah in 12 odigranih točkah pa je slavila Rusinja. Ključ do zmage je bil agresiven pristop na drugi servis Tamare, ki je v teh primerih osvojila le 26 % točk, Kudrjavceva pa 65 %. Odziv iz tabora Tamare Zidanšek je bil miren: »Po avstralski turneji na začetku leta smo sedaj prvič opravili 10 dni neprekinjenega treninga brez bolečin. Občutki se vračajo, tudi hitrost, bilo je Novi trener je Jaka Lozinšek V torkovi številki ste lahko prebrali pogovor s sedaj že nekdanjim trenerjem Moškanjcev-Gorišnice Robertom Bezjakom. Sedaj je dokončno znan tudi njegov naslednik: to je postal Jaka Lozinšek, ki se tako poslavlja od aktivnega rokometa in bo poslej prvi mož stroke rumeno-črnih. Odločitev upravnega odbora kluba ni bila težka, saj gre za domačina, ki si je nekaj trenerskih izkušenj že nabral pri delu z mlajšimi rokome- taši. V 2. ligi bodo tako Mo-škanjci-Gorišnica nastopili pod novim vodstvom, spremenjen pa bo tudi igralski kader. Po nekaj odhodih so se v klubu odločili, da še več priložnosti ponudijo igralcem svojega podmladka, obenem se bodo za sodelovanje skušali dogovoriti s ptujsko Dravo. Tako se bodo rumeno-črni z izzivom igranja med drugo-ligaši spoprijeli predvsem z dodobra pomlajeno domačo plejado rokometašev. tp Tamara Zidanšek in trener Zoran Krajnc sta nekaj dni trenirala na travnati površini, ki je za Slovence aktualna praktično le en teden v letu. celo nekaj manevrskega prostora za mentalno pripravo. Igranje na travi je posebno v vseh segmentih, gibanje mora biti zelo mehko, saj sicer hitro sledi zdrs. Izkušnje so v takšnih razmerah pomembne in teh je imela Rusinja bistveno več. Tamara bi sicer lahko z višjo stopnjo agresivnosti dobila prvi niz, a vodstva 4:1 ni uspela zadržati. To je bil v celoti davek prvega nastopa na travi.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Jaka Lozinšek se poslavlja od igralske kariere in se podaja v trenerske vode. Atletika • Ormoški ulični nočni tek Kljub dežju drugi najštevilčnejši tek Atletski klub Ormož je v aprilu izpeljal že 16. mali maraton, dva meseca kasneje pa še ormoški ulični nočni tek. To je bil že 14. tek po ulicah Ormoža, ki ga AK Ormož prireja skupaj z občino Ormož. Tudi letos je obveljala tradicija iz preteklosti, znova jim jo je zagodlo vreme. Kljub vsemu so vztrajni organizatorji izpeljali tek, na katerem je nastopilo 116 tekačev. To je bil drugi najmnožičnejši tek v zgodovini ormoških uličnih nočnih tekov - rekord je iz leta 2015, ko se je na progo podalo 121 tekmovalk in tekmovalcev. Prvi so se na progo podali najmlajši, rojeni leta 2006 in mlajši, ki so morali preteči en krog oz. 550 metrov. Pri dekletih se je zmage veselila Maša Polanec (1:48,7) pred Evo Jurkovič in Loro Krajnc. Med dečki je bil v napetem finišu najhitrejši Lucas Vo-čanec (1:37,1) pred Janom Trstenjakom (1:37,5) in Aljažem Janežičem. Sledil je tek na 1100 metrov, v katerem so tekmovala dekleta in fantje, rojeni leta 2002 in mlajši. Zmag sta se veselila Lina Rotar Paušič (3 39,5) in Blaž Vozlič (2:57,4), sre- bro je pripadlo Tini Gojčič in Filipu Janežiču, bron pa sta si pritekla Alina Planinc in Rok Vukovič. Na družinskem teku je sodelovalo šest družin. Najhitrejša sta bila Jure Kosi in njegov stric Franc Polič, drugo mesto sta zasedla Ro-žle in Aleš Jurčec, tretje pa družina Rotar Paušič -Lina, Tin in Ivo. V teku društev je sodelovalo 7 ekip: dve iz OŠ Miklavž pri Ormožu, PGD Savci in Cvetkovci ter tri kadetske ekipe RK Jeruzalem Ormož. Zmage so se veselili učenke in učenci od Miklavža pri Ormožu, savski gasilci so bili drugi, ormoški rokome-taši pa tretji. Zmagovalci so odlično izkoristili 30 sekund prednosti, saj so nastopili z dvema tekmovalkama (za vsako članico 15 sekund bonusa). Ob 21. uri je bil na sporedu glavni tek, kjer so tekmovalke tekle na 4200 metrov, tekmovalci pa na 4800 metrov. Med atletinjami je ves čas vodila Madžarka Livia Toth, ki je v Ormožu slavila že lani. Čas zmagovalke je bil 14:57, kar je bilo za kar 18 sekund hitreje kot leto dni poprej. V zadnjem krogu se je na 2. mesto prebila Jasmina Ilijaš, ki je prehitela Bredo Škedelj. Organizatorji so finančno nagrado podelili tudi četr-touvrščeni Mateji Mlinar. Skupaj se je teka pri članicah udeležilo 24 tekmovalk. Med člani je nastopilo 35 tekačev. Dolgo časa je vodila skupina štirih do petih tekačev, v zadnjem krogu pa je prestavo višje prestavil Aleš Zver in se s časom 15:18 veselil lepe zmage: „Tempo do zadnjega kroga ni bil premočen, kar mi je ugajalo, in v zadnjem krogu sem prehitel konkurenco,« je ob zmagi povedal Zver, ki je reševal slovensko čast, saj so več kot polovico nagrad na glavnem teku osvojili tujci, predvsem Madžari. Drugega mesta se je veselil Madžar Renato Bertalan, tretjega Hrvat Tomi-slav Kukec, ki je vodil skoraj celotno dirko. Na 6. mestu je končal Blaž Orešnik, najvišje uvrščeni član AK Ormož, ki je po teku povedal: „Zaradi poškodbe je bil moj nastop še tik pred startom vprašljiv. Zadovoljen sem z uvrstitvijo, saj so se pred mano uvrstili tekmovalci, ki jim ležijo krajše proge. Sam imam rajši daljše proge - male in velike maratone. V nadaljevanju sezone načrtujem v Ljubljani odteči veliki maraton, ki šteje za državno prvenstvo." Od Ormo-žanov sta se med deseterico uvrstila še Danilo Magdič na osmo in Bojan Vozlič na deseto mesto. Kljub slabemu vremenu so bili s prireditvijo zadovoljni tako tekmovalke in tekmovalci kot tudi organizatorji: „Gle-de dežja smo se nekomu res grdo zamerili. Vseeno je bil tek glede števila udeležencev lepo obiskan. Časi zmagovalcev so bili boljši kot lani, ampak daleč od tistih rekordnih iz preteklosti. Vseeno ocenjujem konkurenco kot zelo solidno," je zaključil predsednik AK Ormož Ivan Golob. Za leto 2017 so v AK Ormož končali organizacijo velikih dogodkov, v letu 2018 pa vse spet na novo: 17. mali maraton in 15. ulični nočni tek. Uroš Krstič Najboljše ekipe na družinskem teku Start ormoškega uličnega teka je znova zaznamoval dež. VSI SKUPAJ SMO ZA- enakost-priiatelistvo-sopomoč^ Zgodba solidarnosti je bila za mnoge dogodek leta! V Termah Ptuj je 27. junija pokalo od pozitivne energije. Družba Radio-Tednik Ptuj je skupaj s sodelavci, partnerji, sponzorji in donatorji projekta Vsi skupaj smo za ... enakost - prijateljstvo - sopomoč še enkrat dokazala, kako pomembno je biti človek, imeti posluh za soljudi. Ljudi z drugačnimi potrebami z različnih koncev Slovenije in iz Hrvaške je povezal izjemen skupen dogodek, uživali so v celodnevnem druženju v bazenih in ob njih, vrhunec pa je bil nepozaben koncert, na katerem so letos nastopili: Mia Pernat, zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v mlajši kategoriji, Nika Belaj, zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, Modrijani, Poskočni muzikanti, Tanja Žagar, Tara- pana Band, Nina Donelli, Ines Erbus in Dejan Vunjak. Za več kot 1200 ljudi je bil to dogodek leta. Zbrana dobrodelna sredstva bo družba Radio-Tednik letos razdelila med dva prejemnika: OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Center za vzgojo in iz- obraževanje Tomislav Špoljar Varaždin. Direktor Drago Slameršak je zadovoljen, da se je še en dogodek projekta Vsi skupaj smo za, tokrat četrti, iztekel po najboljših pričakovanjih. Kot je poudaril, ni težko biti njen del, če imaš dobre partnerje in sodelavce, ki vedo, kaj sta solidarnost in človečnost. Zahvalil se je vsem, ki so se prepoznali v tej zgodbi, ki se družijo, uživajo in so prijatelji ter se še kako zavedajo pomena malih stvari v življenju, ki pa so hkrati velike, ker so narejene z dobrim namenom, da bi bilo vsem lepo. Tudi politiki bi se lahko iz sporočila tega projekta naučili veliko, predvsem tega, kaj je bistvo življenja, je izpostavil Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj. MG 14 Štajerski BO^MARK Best in Leather I n t e r i o r BOXMARK LEATHER d.o.o. Industrijsko naselje 10, 2325 Kidričevo, Slovenija ® B O ^L MAR K Best in Leather Interior BOXMARK LEATHER d.o.o. Gospodarska ulica 12, 42202 Trnovec Bartolovečki, Hrvatska ® Foto: Črtomir Goznik Dejan Vunjak: "Vedno sem vesel, ko pridem v svoje rodno mesto; vesel, ker skupaj delamo nekaj dobrega, da sem spet med vami. Že četrto leto je odlično, fenomenalno. Vedno je prisotna dobra energija, vsa leta doslej nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Vidi se, da so naša druženja nekaj posebnega, tudi zato smo že četrto leto skupaj. Skratka, spet smo se zbrali, da bi nam bilo lepo in nepozabno." Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.g RADIOPTUJ 89,8 = 98.2 °I04t3 www. ra d i o-ptu j. si Mi recikliramo! Vi tudi? Začnite še danes. Foto: Črtomir Goznik Poskočni muzikanti - Lovro Sadek: „Letos smo prvič na tej prireditvi. V prvi vrsti nas je pripeljal čut za dobrodelnost. Zelo veliko igramo po celi Sloveniji in srečujemo najrazličnejše ljudi, vemo, da nekateri med njimi potrebujejo pomoč, zato z veseljem pomagamo. Tudi to je hrana za našo dušo. Letno nastopimo na okrog 20 dobrodelnih prireditvah. Po eni strani ti srce zaigra, ko vidiš ljudi, kako so veseli, da pokažejo svoja čustva, po drugi strani pa ti je pri srcu malo hudo, ker vidiš, da imaš ti na neki način urejeno življenje, zdravje, skratka vse, oni pa vsega tega nimajo. Zaradi tega je v nas nekaj žalosti, a njihova pozitivna energija in veselje, ki ga izkazujejo, na koncu vse izniči." Projekt Vsi skupaj smo za ... enakost - prijateljstvo - sopomoč so omogočili: Terme Ptuj, Arriva, Zavarovalnica Triglav, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Talum Kidričevo, Energija Plus, Komunalno podjetje Ptuj, Teleing, Sava - Pokojninska družba, Zerox, Dravske elektrarne Maribor, Boxmark Leather, MO Ptuj, Dominko Ptuj, Občina Majšperk, Avtoservis Turnšek, AH Terbuc, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, Kager hiše, Čisto mesto Ptuj, Mirko Letonja, Motane, Rajmund Krepfl, Kaass avto Ptuj, Varaždinske vijesti, Sazas, Larix GT, Mark Metal, Boxmark Hrvaška in Radio-Tednik Ptuj. Štajerski 15 Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: „Ni problem delati dobrih zgodb, če imaš ob sebi dobre partnerje, ni težko biti dober, če imaš dober kolektiv, dobre sodelavce in partnerje, ki te podpirajo in spodbujajo. Udeleženci naše prireditve uživajo, vsako leto bolj. To nas dodatno navdihuje, prepričan sem, da bomo doživeli še veliko lepih trenutkov. Morda bomo s projektom šli tudi v Evropo, vse je mogoče; s partnerjema, kot sta Arriva Štajerska in Terme Ptuj, je to mogoče doseči." Foto: Črtomir Goznik Pomaranča Hotel in restavracija Ob Dravi 3 a, Ptuj *** p Ptuj. podjatjain Arnva ¡enakost-prijateljstvo-sopomoč... Pridružite se nam 27. junija ob 17.30 v Termah Ptuj in se zabavajte v naši družbi. Miuiopik nado: Tuja Žagar, Modrijani. Potkuini miKlJunli. Dejan Vunjah, Inn E rinit, Nina Donelll, Tarapana band, Cabrijtla Hr4*njak in »masovnih! prtred!»w Otn)cl pojejo tlav«nfct ptrvfll in M «seliio Ml» P»r»utl ¡0 Mika Bfllaj, tm C3 á h Prost vstop na priredite«! www.pomaranca.si Si ne upate iz avta? Kar brez skrbi. ■ Več kot le avtomobilsko zavarovanje. (&> (Cd -V- S Pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja izkoristite dodatne ugodnosti v akciji Sprosti čas: • zavarovanje prtljage, • zavarovanje odgovornosti in asistence za kolesarje, • zavarovanje rehabilitacije po prometni nesreči in kar • do 30 EUR popusta pri letnem turističnem zavarovanju. Več na triglav.si. Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net V našem podjetju nudimo: - celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov - izvedba rednih in nujnih vzdrževalnih del - kakovostno in pravočasno opravljanje storitev - računovodska in knjigovodska opravila - pravno in tehnično svetovanje - izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja - vodenje rezervnega sklada - uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov - izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo Vse bo v redu. triglav www.triglav.si 16 Štajerski PRVI PRIDEŠ, PRVI PELJEŠ! If 1 INnSH MIFT » ^ T^H - \ j^v TAKOJ DOBAVLJIVA VOZILA PO HUDOBHNAH. KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 12, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva: 3,4 - 7,2 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa VEČ NA: pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno a povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. SK^^D^VbSI Foto: Črtomir Goznik Tanja Žagar: „To je dogodek, kjer se vsako leto začuti, da se vsi povežemo v eno. Čutim ga kot pristno druženje, kjer smo zbrane vse generacije, kjer se vsi sproščeno družimo in uživamo. Predvsem je pomembno druženje, kot je pomembna glasba, ki nas povezuje. Vesela sem, ker vidim in občutim, kako se me vsi razveselijo, ko pridem. Tudi udeleženci te prireditve vedo, da vsa leta rada prihajam mednje, da smo lahko spet skupaj, uživamo in se veselimo. Energija je resnično izjemna, tako da smo na koncu vsi zadovoljni in komaj čakamo naslednje leto, da se ponovno srečamo. To je tradicija, sploh si več ne predstavljam, da te prireditve ne bi bilo več." Foto: Črtomir Goznik Nika Belaj, zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji: „Nastop na prireditvi Vsi skupaj smo za mi pomeni veliko. Vesela sem, da čim več nastopam. V zadnjem letu se je marsikaj zgodilo, od pevske zmage v prireditvi Otroci pojejo do uspehov v namiznem tenisu, kjer sem trenutno četrta v kadetski konkurenci. Sem tudi članica slovenske namiznoteniške A-repre-zentance. Končano pa je tudi poglavje moje osnovne šole, v jeseni bom začela obiskovati športni oddelek ptujske gimnazije. Želim pa postati tudi ena treh najboljših mladink Slovenije v namiznem tenisu. Petje bo ostalo stalnica v mojem življenju in ga bom še nadgradila, saj želim postati profesionalna pevka." Foto: Črtomir Goznik Ines Erbus: „Letos sem prvič na tem dogodku, zelo sem vesela, da smo se zbrali v takšnem številu in v tako enkratnem okolju in vzdušju. Druženje je vse, kar nam ostane. Zelo lepo je videti, da smo Slovenci še 'pravi', da znamo prisluhniti drug drugemu in si pomagati. S svojim nastopom želim vsem polepšati dan, da bodo skupaj z menoj peli in uživali. Zagotovo bom še prišla, če me boste le povabili. Na Ptuju sem sicer že nastopala, pred leti tudi s skupino Foxy Teens. Pa tudi moje korenine delno izhajajo s Ptuja." km i.vP^-e Foto: Črtomir Goznik Mia Pernat, zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v mlajši kategoriji: „V zadnjem času sem veliko nastopala, bila sem tudi na Slovenskem pozdravu in prireditvi Polk in valček. Nastop na prireditvi Vsi skupaj smo za mi pomeni veliko, vedno je lepo, ko nastopiš pred tolikšno množico. Ljudje, ki so drugačni, mi ne delajo težav, so edinstveni ljudi, kot smo mi. Z odličnim uspehom sem zaključila 4. razred OŠ Markovci, v preteklem šolskem letu sem se veliko naučila. Za zdaj si še vedno želim postati pevka, seveda pa se lahko še kaj spremeni. Čakajo me lepe počitnice, nestrpno pa tudi čakam na snemanje pesmi in videospota, kar sem dobila za nagrado kot zmagovalka." Novi Renault CAPTUR Izberi drugačno pot. G® 5 let podaljšanega jamstva 1? 5let brezplačnega rednega servisa 1 leto brezplačnega obveznega Poraba pri mešanem ciklu 3,6 - 5,6 1/100 km. Emisija CO2: 95 -127 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0144 - 0,0407 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00006 - 0,0021 g/ km. Število delcev (x1011): 0,02 - 39,97. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM2, ter dušikovih oksidov. AH TERBUC d.aa Domava 1 I fih, SI-2252 DOKNAVA Tel.: 02 754 DO 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. 17 Štajerski Foto: Črtomir Goznik Od vsega začetka sta partnerja projekta Arriva Štajerska in Sava Turizem - Terme Ptuj). Zahvalo za sodelovanje sta prevzela Vilma Angel (Terme Ptuj) in Ivan Hojnik (Arriva Štajerska). Vilma Angel: „Zelo smo veseli, da se je Radio-Tednlk Ptuj odločil za ta projekt. Pomembno je, da osebam, ki si ne morejo privoščiti vsega, kar bi si želeli, to skupaj omogočimo, pripravimo takšen poseben dogodek, kot je projekt Vsi skupaj smo za. Vse se je čudovito izteklo, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Za Terme Ptuj je dogodek dodana vrednost našega dela, saj okolju vrnemo nekaj nazaj." Ivan Hojnik, vodja prometne operative Arriva Štajerska: „Veseli me, da je Arriva Štajerska že od vsega začetka del tega projekta. Letos sem se tega srečanja s koncertom prvič udeležil. Priznati moram, da sem ganjen: koliko dobre volje, koliko neobremenjenosti, koliko čustev je prisotnih na tem srečanju! Neponovljivo. Vesel sem, da smo bili povabljeni v to družbo, in upam, da bomo v okviru možnosti to sodelovanje še nadaljevali. Posebna zahvala gre direktorju družbe Radio-Tednik Ptuj Dragu Slameršaku, ker nas je povabil k sodelovanju in smo del tega izjemnega projekta." Nina Donelli: „Na Ptuju sem že nastopala, na tej dobrodelni prireditvi v Termah Ptuj pa sem prvič. Zelo sem vesela, da sem del projekta In da ljudem, ki so drugačni, dam delček sebe, jih razveselim In jim polepšam dan. Prepričana sem, da moramo delati dobro, kajti dobro se vrača z dobrim." Foto: Črtomir Goznik VSE INŠTALACIJE NA ENEM MESTU 18 Štajerski Foto: Črtomir Goznik Marin Vučič, ravnatelj Centra za vzgojo in izobraževanje Tomislav Špoljar Varaždin: „Znova smo se srečali na tem enkratnem in izjemnem druženju. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je skupaj s sodelavci in vsemi, ki sodelujejo v tem projektu, znova poskrbel, da tudi letošnjega druženja na Ptuju ne bomo pozabili. Opravil je resnično veliko delo, povezal je dve državi ne na politični, ampak na najlepši ravni - otroke s težavami v duševnem razvoju in njihove družine. Iz Hrvaške nas je prišlo okrog 160: Center za vzgojo in izobraževanje Tomislav Špoljar Varaždin, Center za vzgojo in izobraževanje Podravsko sonce iz Koprivnice, Združenje za avtizem Pogled iz Nedelišča, Združenje multiple Varaždin in Združenje distrofičarjev Varaždin. Ko gre za naše otroke, je to vedno zelo pozitivna zgodba. Ponosni smo na naše sodelovanje s Ptujem in Ormožem. Vsi naši otroci so uspešno zaključili šolsko leto, pomembno pa je, da so vsi zdravi. Predvsem pa je pomembno, da se dobro počutijo in da so zadovoljni, da so zadovoljni tudi njihovi starši. Vedno se bomo z veseljem odzvali, uživali na tem resnično pomembnem dogodku, ki podira meje med državami in med ljudmi." v Štajerski www.tednik.si Foto: Črtomir Goznik Modrijani - Blaž Švab: „Solidarnost je ena bolj osnovnih človekovih potreb in tudi lastnosti. Tudi solidarnost je treba negovati in 'trenirati'; kot negujemo in treniramo mišice, je treba trenirati in negovati tudi nekatere osebnostne lastnosti. V svetu, kjer si obdan z razmišljanjem o tem, ali se splača ali ne, ko nenehno poslušaš, ali je profitabilno ali ne, se je treba vsak dan posebej spomniti, da nas za ljudi delajo neka druge osebnostne lastnosti: ne dobiček, uspešnost, ampak to, koliko narediš za medčloveško sožitje. Sožitje je edina pomembna stvar, ki lahko tudi družbo na dolgi rok spremeni na bolje. Zato je udeležba na nekem takem dobrodelnem projektu bolj naša potreba kot pa potreba tistih, ki potrebujejo pomoč. Modrijani smo se z veseljem odzvali, tako kot vedno. Odziv je povsod enak, če imaš enak pristop, ne glede na občinstvo. Mi nikogar ne pomilujemo, nikogar ne dajemo v manjvrednostni ali nemočni kontekst. Vsi imamo neke dodatne ali posebne potrebe, v osnovi pa vsi hrepenimo po pripadnosti, po ljubezni. Vsak ima tudi kakšno hibo, s tem seje pač treba naučiti živeti. Prav je, da si pomagamo. Tudi Modrijani velikokrat potrebujemo pomoč na kakšnem drugem področju - zdravstvenem, osebnem ali poslovnem. Nekdo pa potrebuje tovrstno našo pomoč. Iz tega ne delamo posebnih zgodb." Foto: Črtomir Goznik Tarapana Band - Rok Maver in Frano Pehar: „Skupino Tarapana Band sestavljajo trije Zagrebčani in Ljubljančan. Ustanovila sta jo znana producenta in ustvarjalca hitov, ki ustvarjata tudi za skupino Učiteljice, Severino, Jeleno Rozgo ... Skupaj smo že dobri dve leti. Nastopamo v glavnem po Hrvaški in Sloveniji. Lahko rečemo, da smo se v tem času uspeli uveljaviti, da občinstvo uživa v naših nastopih. Vedno pa se radi vračamo na Ptuju, letos smo že zabavali obiskovalce karnevalske dvorane. Bilo je enkratno, tako kot je neponovljiv ta današnji dogodek, na katerega smo prišli z velikim veseljem in na katerem smo odigrali in zapeli svoje najnovejše pesmi. Tudi v prihodnje bomo prišli, če nas boste povabili. Zelo radi pomagamo pomoči potrebnim, skupaj z drugimi glasbeniki želimo biti del pozitivne zgodbe, del dobrih zgodb za ljudi. Solidarnost je sinonim za življenje, brez tega življenje ni mogoče. To je vsakodnevna situacija, v kateri nekomu pomagamo, tako ali drugače." AVTOSERVIS TURNŠEK PONEDELJEK - 50 % popust na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. SREDA - 50 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence. PETEK ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci samo 30 €. T: D2/ 74 94 53D | E: termalni.park@terme-ptuj.si | www.sava-hotels-resorts.com VSE NA ENEM MESTU - OD CENITVE ŠKODE DO POPRAVILA SPECIALIZIRANA DELAVNICA Za ličarske in kleparske storitve za vse vrste vozil CENITVE AVTOMOBILSKIH ŠKOD TRGOVINA - REZERVNI DELI www.avtoservis-turnsek.si avtoservis.tu rnsek@siol. net TEL> 02 / 771 77 61, FAX> 02 / 779 85 71, GSM> 041 68 49 04 Simona Turnšek s.p., Brstje 27a, 2250 Ptuj 19 Štajerski Foto: Črtomir Goznik Kristjan Perša: „Resnično lepo druženje, v katerem vsi uživamo. Prihajam iz Kidričevega, že lani sem bil tu. Bilo je nadvse lepo, zato sem prišel tudi letos. Tudi drugi so prišli, ker je lepo, lepa prireditev s koncertom, na katerem me je najbolj navdušila Tanja Žagar." Foto: Črtomir Goznik Tatjana Lendvajen: „Prvič sem prišla. Lepo je, super, uživamo že od jutra. Vse je odlično, najbolj pa so me razveselili Modrijani. Iz Hrastovca smo prišli s prijatelji, ki so prav tako navdušeni. Cel koncert smo plesali." Foto: Črtomir Goznik Janez Pernek: „Všeč so mi vsi ansambli, pevke in pevci. Najraje od vsega pa poslušam narodno-zabav-no glasbo. Prišel sem s prijatelji, da se bomo lepo imeli, plesali in družili. Zelo rad pridem na takšne prireditve, še posebej pa na festival narodno-za-bavne glasbe." Foto: Črtomir Goznik Danijel Milošič: „Prišel sem predvsem zaradi druženja, da spoznam nove ljudi in se zabavam. Vsi glasbeni gosti so mi pri srcu, vse rad poslušam, brez izjem. Resnično lepo druženje, ki si ga človek zapomni." Foto: Črtomir Goznik Voditelja prireditve Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak Matjaž Kitak: „Letos sem prvič vodil to prireditev. Biti voditelj dobrodelne prireditve je nekaj posebnega, prireditve, ki si zasluži velik aplavz in tradicijo." Dalibor Bedenik: „Vodenje te prireditve mi pomeni veliko, ko narediš nekaj dobrega, se družiš z malo drugačnimi od sebe, jim tako polepšaš dan." V I V1( m*- ¡WW? ¡Sí m TflL v 4 -V ^..f'ji _ _* Foto: ' Crtomir Goznik Eva Kocen: „Ze lani sem bila udeleženka tega druženja. Po celodnevnem druženju je koncert vrhunec, ki ga vsi vedno nestrpno pričakujemo. Meni osebno najbolj ugajajo Modrijani; izjemni so in znajo narediti žur. Tudi sama rada pojem, rada bi bila pevka. Obiskujem OŠ Franja Goloba na Prevaljah." Foto: Črtomir Goznik Lojze Grobelnik (Sava - Pokojninska družba): „Sava - Pokojninska družba je del skupine Sava Re, kamor sodi tudi prejšnja Zavarovalnica Maribor, ki je bila lani eden glavnih sponzorjev tega projekta. V skupini smo se dogovorili, da bomo v tem odličnem projektu, ki je za udeležence posebno doživetje, poslej izmenično sodelovali, pomagali v obliki donacij in sponzorstva v duhu poslanstva, ki ga družba opravlja." Ze 40 let pooblaščeni serviser za vozila Mercedes-Benz DC Dominko center d.o.o. Ob Studenčnici 4, 2250 Ptuj 02/788 11 10 I 02/788 11 19 I 041/785 634 www.dominko.si| servis@dominko.si 20 Varčujte za pokojnino po svojem ciklu: dinamično, uravnoteženo, zajamčeno. Že danes poskrbite za dobro finančno kondicijo v prihodnosti. Sklenite dodatno pokojninsko zavarovanje pri Sava pokojninski družbi in aktivno sodelujte pri upravljanju svojih prihrankov. Z izbiro med dinamičnim, uravnoteženim ali zajamčenim skladom se lahko sami odločate o naložbeni politiki.* www.sava-pokojninska.si *Skladi življenjskega cikla se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljih. Možnost izbire posameznega skladaje omejena s starostjo zavarovanca. S SAVA POKOJNINSKA petek • 23. junija 2017 Šport, rekreacija Štajerski 21 Športno plezanje • EP Boks • Po EP v Ukrajini Mina bo v Italiji branila naslov prvakinje Občutek je bil dober, a... Mina Markovič Foto: Manca Cujež Campitello di Fassa bo 30. junija in 1. julija prizorišče evropskega prvenstva v težavnostnem in hitrostnem plezanju. Tja se bo odpravila enajstčlanska slovenska zasedba, v odpravi pa bo tudi Ptujčanka Mina Markovič. Na evropskem prvenstvu pred dvema letoma v francoskem Chamonixu sta bili na vrhu dve Slovenki: Mina Markovič je zmagala, druga je bila Janja Garnbret, ki je v zadnjih dveh letih postala svetovna številka ena na umetnih stenah. Tekmovalki, med katerima je kar desetletna starostna razlika, sta najbolj vroči slovenski orožji v dolini Fassa. Slovenska reprezentanca ima kar 16 medalj z evropskih prvenstev, največ, kar šest, Mina Markovič. Od njene prve medalje, brona v težavnosti v Parizu leta 2008, je minilo že devet let: „Če želiš ohraniti stik s konkurenco, je treba vzdrževati plezanje na zelo visoki ravni in veliko delati sproti. S formo sem zadovoljna, s tem, da sem branilka šampionskega naslova, se ne obremenjujem,« je pred odhodom na EP povedala Mina, ki se je po velikih dosežkih že spogledovala s koncem kariere, a še ni rekla zadnje besede. Lansko sezono v težavnosti je končala na 5. mestu skupno, na svetovnem prvenstvu v Parizu je osvojila bron. Tako Markovičeva kot Gar-nbretova bosta tekmovali tudi v hitrostnem plezanju predvsem zaradi uvrstitve v kombinaciji disciplin. JM, sta Tenis • Turnir U-14 na Ptuju Še naslednji ptujski finale » V TK Terme Ptuj so v juniju zelo aktivni glede organizacije različnih turnirjev. Za sabo že imajo organizacijo poletnega državnega prvenstva U-14 in turnirja serije Tennis Europe U-16, v tem tednu pa so na igriščih v Termah gostili odprti turnir za dekleta U-14. Ta je imel oznako 2. kategorije, nastopilo je 30 igralk. Po pričakovanjih sta se v finale uvrstili domači igralki, prvo- in drugopostavljeni Nika Strašek in Taja Lonča- Harkov je bil med 16. in 24. junijem središče amaterskega boksa, saj je to ukrajinsko mesto gostilo evropsko prvenstvo. Na njem je nastopilo 258 tekmovalcev iz 40 držav, Slovenija je imela štiri predstavnike (Denisa Lazarja, Aljaža Venka, Gregorja Škr-janca in Andreja Bakoviča). Edini izmed Slovencev je do posamične zmage prišel Ba-kovič. Po vrnitvi v domovino smo se pogovarjali s predstavnikoma ptujskih klubov Aljažem Venkom iz BK Dejan Zavec Boxing, in Denisom Lazarjem iz BK Ring. Kako so potekale vajine borbe v ringu? Aljaž Venko: »Borba s tekmecem iz Belorusije je bila vse prej kot lahka. Poznal sem ga že od prej, v tistem dvoboju je iskal borbo in kontakt s tekmecem. Boksal je v 'klinču' ali na polrazdalji, medtem ko se je sedaj izmikal borbi in me je s tem nekoliko presenetil. Med tistimi, ki so si ogledali dvoboj, so nekateri dejali, da bi moral zmagati jaz, a sam težko rečem, kdo je bil boljši, saj je bila borba zares izenačena. Odločitev bi lahko šla na eno ali drugo stran, a sodniki so se soglasno odločili za zmago Bandarenka. Imel sem res dober občutek in sem se zelo trudil, da bi zmagal, zato si po opravljenem dvoboju nimam kaj očitati, saj sem dal vse od sebe.« « rič, ki sta do četrtkovega zaključnega dvoboja tekmicam oddali le 8 (Nika) oz. 6 iger (Taja). V finalu je bila boljša Taja, slavila je po v dveh nizih - 6:3, 6:4. Zanimivo je bilo v drugem nizu, v katerem je Nika povedla z rezultatom 4:0, Taji pa je uspel popoln preobrat s šestimi zaporednimi osvojenimi igrami. Na turnirju je nastopila še tretja članica domačega kluba, Ana Teja Tabor, a je izpadla v 1. krogu. JM Plavanje 10. Pokal Goriška 2017: Ptujskima plavalkama pet medalj Plavalni klub Nova Gorica je v soboto v zahtevnih vremenskih pogojih kljub nevihtam izpeljal deseti Pokal Goriška 2017. Med 303 plavalkami in plavalci sta tekmovali tudi članici PK Terme Ptuj Sara Lampret in Klara Benko. Obe sta stopili na stopničke za najboljše kar petkrat. Mlajša, Lampretova, je bila tretja na 200 m prsno. Še bolje je šlo starejši, Benkovi, saj je bila najhitrejša na 50 m hrbtno in 50 m prosto, druga je bila na 100 m hrbtno in tretja v disciplini 200 m hrbtno. DB Aljaž Venko (BK DZ Boxing) Denis Lazar: »Do konca borbe, dokler nisva stala eden ob drugem, se ni vedelo, kdo bo zmagal, saj so v ringu odločale malenkosti. Sodniki so na podlagi teh žal ocenili, da je bil Danec boljši. Bil sem bil za- dovoljen s prikazanim, mogoče bi lahko naredil v ringu kakšno stvar drugače in bi s tem morda presenetil tekmeca ter prepričal sodnike, da bi zmago dosodili meni. Moja splošna ocena je, da sem pokazal dober boks, in mislim, da sem se zares dobro boril. Nisem šel zaman v Ukrajino, saj sem lahko ocenil, kje sem trenutno in kaj moram še postoriti. Ne glede na poraz bo ta nastop zame spodbuda za naprej.« Kaj vama je pomenil nastop na EP? Aljaž Venko: »Pred odhodom sem si želel, da bi dosegel kakšno zmago, morda tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. To mi ni uspelo, drugače pa je bila to zame spet nova dragocena izkušnja in dobra popotnica za naprej.« Denis Lazar (BK Ring) Denis Lazar: »To je bilo zame prvo EP, pričakoval velik dogodek in to se je tudi potrdilo. Sedaj natančno vem, kako na tako velikem tekmovanju vse skupaj poteka in kako dobri boksarji tekmujejo na njem. Zame je bila to zares neprecenljiva izkušnja, ki mi je dala nov zagon za nadaljnje trdo treniranje in iskanje poti do novih dobrih rezultatov.« David Breznik Kegljanje • Borbene igre Dravca II ubranila naslov prvakov Na dvosteznem kegljišču Drava pod tribuno mestnega stadiona Ptuj so potekale letošnje borbene igre, na katerih je sodelovalo 13 štiričlanskih ekip. Potem ko je vsaka ekipa v predtekmova-nju opravila po štiri nastope, so se v polfinale uvrstile štiri najboljše: DU Ptuj (1141 podrtih kegljev), Optimisti Lovec (1107), Navihanci (1103) in Dravca II (1069). Zanimivo je, da so bile v lanskem polfi-nalu iste ekipe razen Optimistov (lani Gostilna Muršič) in na koncu tudi isti zmagovalec. Obe polfinalni tekmi sta bili zelo izenačeni, rezultati pa ne prav blesteči. V prvem dvoboju so Navihanci premagali ekipo Optimisti Lovec s 355:341, v drugem pa je bila po ogorčenem boju do zadnjih krogel Dravca II boljša od DU Ptuj 360:352. V borbi za 3- mesto so Optimisti Lovec vendarle zaigrali tako, kot znajo, in ugnali DU Ptuj s 369:343- Upokojenci so tako postali tragični junaki zaključnih tekem in so kljub najboljšemu rezultatu Sestava najboljših ekip: Dravca II: Mitja Kramberger, Miro Haledea, Melita Krušič, Andrej Resman; Navihanci: Igor Serdinšek, Franc Bezjak, Nada Fridl, Marina Kramberger, Robi Golob, Sonja Kajnih; Optimisti Lovec: Ivan Kovačec, Stanko Zorko, Anton Zele-nik, Milan Čeh; DU Ptuj: Nikola Pralija, Stane Kralj, Franc Krajnc in Branko Šauperl. v predtekmovanju na koncu ostali brez pokala. Boj za prvo mesto je bil ogorčen, na koncu pa so bili igralci Drav-ce II bolj zbrani in natančnejši in so uspeli z rezultatom 344:321 ubraniti lanskoletni naslov. Najboljšim ekipam je pokale podelil predsednik nadzornega odbora Keglja-škega kluba Drava Janez Čuš - Ivek. Pregled ligaške sezone KK Drava Ptuj Kegljaška sezona 2016/17 za člane KK Drava Ptuj ni bila prav uspešna. Čast so jim rešili igralci druge ekipe, ki so v 2. ligi OTS Maribor osvojili 3. mesto in edini letošnji pokal (lani so osvojili tri pokale, vsaka ekipa svojega, op. a.). Prva ekipa Drave je bila v 1. ligi OTS Maribor četrta, ženska ekipa pa je pristala na dnu razpredelnice v 2. državni ligi - vzhod. Dekleta, ki so z močno oslabljeno ekipo komaj dočakala konec sezone (na zadnjo tekmo v Radence sploh niso šle, op. a.), so končala nastopanje v državni ligi in bodo v naslednji sezoni igrale v 2. ligi OTS Maribor. Razlog za igranje v nižji ligi je tako številčno kot tudi po kvaliteti skromnejši igralski kader. David Breznik Foto: crtomirGoznik Sara Lampret in Klara Benko Taja Lončarič - zmagovalka turnirja U-14 na Ptuju (PK Terme Ptuj) Zmagovalna ekipa letošnjih borbenih iger - Dravca II 22 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. junija 2017 Nogomet • NK Apače, mladina Letošnja sezona pripadla mladini Apač « * £ £ W" y 'toT.| — /fn - JTi" . V ■ PRVAKI M pRvw PRVAK, ^ PBVAK( ^VAK, % * ^ éoom «>«»* «te^L ¡»«v ^ - i «¿P^AKt WfiVA«, R VAK> \ ; A w k >.r MPr "i .......g r- V «t ^PRVAKI 11 \prvaki to»*6E d*,,» tDAP, p.OIAS Foto: Leon Kaučevič Mladinska ekipa NK Apače V pravkar končani sezoni v mladinski ligi pod okriljem MNZ Ptuj so slavili igralci Apač. Njihovo slavje je plod dolgoletnega načrtnega dela, ki je s prihodom sedanjega stratega Bogdana Rajšpa na klop pred tremi leti dobilo novo dimenzijo. Že pred sezono so si v klubu zastavili visoke cilje, obenem pa ekipo primerno okrepili. Mladina Apač je sicer na zelenici delovala kot ekipa brez izstopajočih posameznikov, njihovi največji prednosti v primerjavi s tekmeci sta bili ekipni duh in borbenost. Na rezultat je nadvse ponosen strateg Rajšp: »To je zgodovinski uspeh za mlajše se- lekcije našega kluba in dokaz, da se z načrtnim in trdim delom lahko tudi tako majhen klub, kot je naš, bori za najvišja mesta v mladinski ligi MNZ Ptuj. Upam, da bomo tako uspešno delo nadaljevali še dolga leta ter da se bo vedno našel kakšen mlajši igralec, ki bo potem konkurenčen tudi v članskem moštvu. Igranje v Superligi MNZ Ptuj je kar velik zalogaj za tako mlade igralce. Poudaril bi, da trenutni trener članske ekipe Damjan Bezjak, s katerim dobro sodelujeva, ponuja kar veliko priložnosti igralcem iz mladinskega pogona, kar je za naše mladince seveda velik motiv.« Mladi strateg je izpostavil tudi sodelovanje z NK Aluminij, predvsem v mlajših selekcijah, saj po njegovih besedah Apače ne morejo zagotoviti še ene mlajše selekcije. Kljub temu da se poslavlja kar nekaj igralcev, ki so prerasli omenjeno selekcijo, pa Rajšp ostaja na klopi: »Ostajam z mladinsko ekipo Apač, ker me delo z mladimi zelo veseli. Letos nas bo zapustilo 11 mladincev, ker so prestari za mladinski pogon. Vsi se bodo udeležili začetka priprav članskega moštva, nato bomo skupaj s članskim trenerjem dorekli, kaj je najbolje za vsakega posameznika. Seveda ne spimo in že vneto iščemo nove igralce za naslednjo sezono. Pri tem nam zelo Naslov prvaka so za NK Apače osvojili: Marko Ku-žner, Leon Tašner, Alen Šalamun, Jani Belšak, Blaž Leljak, Žiga Gaber, Luka Šprah, Žan Mlakar, Rok Pi-šek, Primož Korez, Žan Leljak, Alex Lozinšek, Marko Džankič, Patrik Sitar, Kim Sambolec, Niko Vuletič, Tjaž Oder, Patrik Skledar, Tilen Čavničar, Nejc Čav-ničar, Gašper Planine in Tilen Orozel. Trener moštva je bil Bogdan Rajšp, pomagal pa mu je Žan Šel. Kolesarstvo • KK Perutnina Nik Muršec prvi in drugi Za kolesarje KK Perutnina Ptuj je bil pretekli konec tedna sila naporen. Tako v soboto kot nedeljo so pedale vrteli na Dolenjskem, oba dneva pa so se ob tekmecih na cesti morali boriti še proti hudi pripeki, ki je precej krojila končno razvrstitev. Ptuj-čani so svojo misijo uspešno opravili in lahko mirno čakajo naslednje preizkušnje. V soboto, 24. junija, je kolesarje najprej čakala Mirna Peč. Na tradicionalni krožni in ravninski dirki so največ uspeha poželi v kategoriji dečkov E, kjer si je konkurenco pokoril Nik Muršec in suvereno slavil. Peti je bil Jan Kirbiš. Pri dečkih C se je najvišje zavihtel Jure Maj-nik, ki je dirko končal kot šesti. Hana Jeromel je bila pri deklicah C tretja. Z odličnim ekipnim rezultatom (štirje med prvimi desetimi) so razveselili dečki B. Vso dirko so fantje nadzirali skupino, v dveh pobegih Žana Hanže-la so imeli vajeti v svojih rokah. V zaključku je skupina Žana ujela in sledil je sprint skupine, kjer je bil najvišje, na 5. mesto, uvrščen Jan Svenšek. Dečki A so morali prevoziti slabih 20 km, tako da je bila tekma bolj taktična. V zaključku smo videli silovit boj za najboljša mesta, Vid Hozjan 4. na DP pri Kranju Starejši mladinci KK Perutnina Ptuj so 25. junija tekmovali na cestnem državnem prvenstvu v Kokrici pri Kranju. Proga letos ni bila preveč zahtevna, toda otežilo jo je slabo vreme, saj je med dirko divjalo pravo neurje in razmere so bile na robu prekinitve. Zdržati 96 km dirkanja »na polno« v slabih vremenskih razmerah ni enostavno. To kolesarjev Perutnine Ptuj ni zmotilo in so se zelo uspešno borili do konca. Marko Hozjan je osvojil 4. mesto, uspeh je z 9. mestom dopolnil Matic Finkšt. Trener starejših mladincev Matej Marin je po dirki dejal: »Z dirkanjem fantov sem zelo zadovoljen. Moram izpostaviti Hozjanovo 4. mesto, saj je novinec v tej starostni kategoriji in je rezultat vreden toliko več. Zavedam se, da so slovenski fantje v kategoriji starejših mladincev v svetovnem vrhu. Rezultat je potrditev, da na Ptuju delamo pravilno z mladimi kolesarji.« 6. in 7. julija čaka starejše mladince še nastop na državnem prvenstvu na dirkališču v Kranju, potem pa sledi tritedenski tekmovalni premor. Jeromel je dirko končal na 7. mestu. Športni napovednik Športno poletje v Ljutomeru V času šolskih počitnic je Športna zveza Ljutomer pripravila številne rekreativne dejavnosti, ki bodo v večini potekale v ljutomerskem športnem centru. V dveh terminih bosta izvedena plavalni tečaj (17.-21. 7., 14.-18. 8.) in tečaj športnega plezanja (10.-14. 7., 21.-25. 8.). Tečaj tenisa za odrasle bo od 4. do 8. julija, nadaljevalni tečaj tenisa za mladino pa od 10. do 14. julija. Finalni turnir 12. sezone v odbojki na mivki bo na letnem kopališču v Ljutomeru v soboto, 15. julija, kopališke igre Lotmerk na vodi pa 29. julija. Športno-rekreativne igre - sumo (zorbing) nogomet - bodo 12. avgusta v dveh starostnih kategorijah (do in nad 15 let), ekipo pa bodo sestavljali trije igralci. Igre pod imenom dodgeball bodo na sporedu 12. avgusta, ko se bodo pomerili igralci do 15 let, naslednji dan (13. 8.) pa bo turnir v odbojki na mivki (2+1 igralec, do in nad 15 let). Tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike (do in nad 15 let) bo 13. avgusta, ko bo tudi tekmovanje v plavanju z nastopom ekip, ki jih sestavljata po dva plavalca (do in nad 15 let), preplavati pa bo treba 2 x 50 metrov. Odigran bo tudi nogomet na mivki (19. 8.) za igralce do in nad 15 let ((3+1 igralec). Tekmovanje v badmintonu (dvojice) bo v soboto, 19. avgusta, prav tako v dveh kategorijah (do in nad 15 let). Za zaključek športnega poletja bo zadnjo soboto v avgustu (26. 8.) pokalno tekmovanje v odbojki na mivki. V ekipi bodo trije igralci, obvezno vsaj ena ženska in vsaj en moški. NŠ Mali nogomet pomaga uspeh letošnje ekipe, ker mladi igralci vidijo, da se tudi v Apačah dobro dela z mladimi.« tp Foto: Goran Badovinac Z desne: Jan Svenšek, Zan Hanžel in Lovro Valenko (vsi KK Perutnina Ptuj) V nedeljo je sledil GP Rondo v Novem mestu. Tudi v tem primeru je šlo za krožno dirko z enim klancem. Dirka velja za tehnično zahtevno in tudi tukaj je svoje dodala vročina. Tudi v nedeljo so nase najbolj opozorili dečki E, saj je bil Nik Muršec 2, Jan Kirbiš pa 3- Med dečki C je Jure Majnik zaključil deseterico. Pri dečkih B se dirka ni začela s ptujskim zadovoljstvom, saj je v 3- krogu padel Primož Kirbiš in tako izpustil boj za najvišja mesta. V ospredju je ostal Jan Svenšek in dosegel 8. mesto. Pri dečkih A je vsak krog v klanec odpadlo nekaj kolesarjev. Vid Jero-mel je v zaključku zadnjega kroga pogumno napadel, a za stopničke je zmanjkajo nekaj cm - osvojil je 4. mesto. tp Nogomet fest 2017: Pri članih Okrepčevalnica pri Žigi, pri veteranih ŠD Juršinci Društvo Športni park Gabrnik je organiziralo 7. tradicionalni Nogomet fest - nogometni turnir na travi 5+1. Potekal je v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, na njem pa je sodelovalo 32 ekip iz štajerske regije. Zelo dober je bil tudi obisk gledalcev. Na članskem turnirju, ki se je začel v soboto in nadaljeval v nedeljo, je sodelovalo 24 ekip. V skupinskih bojih sta največje presenečenje pripravili ekipi Bar Hojnik in Kmetija Hrga, ki sta izločili državne prvake Slovenije - ekipo Oz bar Kapela Ekosen. Ostale tekme v skupinskem delu so večinoma dobili favoriti. Tudi v končnici so gledalci spremljali res zanimive in enakovredne obračune, na trenutke zelo borbene in vročekrvne. V veliki finale sta se uvrstili ekipi Okrepčevalnica pri Žigi iz Cirkulan in Alu ograje Guardi, po streljanju kazenskih strelov pa je slavila ekipa Okrepčevalnica pri Žigi. V tekmi za 3. mesto je bila ekipa Ti amo točeni parfumi uspešnejša od ekipe Zvone team. Člani, rezultati (24 ekip): četrtfinale: Zvone team -Thm Gmbh 4:2, Alu ograje Guardi - Kmetija Klasinc 0:0 (p), Okrepčevalnica prižigi - Kmeti- ja Hrga 2:0, Bar Hojnik - Ti amo točeni parfumi 1:2; polfinale: Okrepčevalnica pri Žigi - Ti amo točeni parfumi 2:1, Alu ograje Guardi - Zvone team 0:0 (p); tekma za 3. mesto: Ti amo točeni parfumi - Zvone team 0:0 (p); finale: Alu ograje Guardi -Okrepčevalnica pri Žigi 0:0 (p). Naj igralec: Marcel Vindiš (Alu ograje Guardi). Naj vratar: Denis Zajc (Okrepčevalnica pri Žigi). Zmagovalna ekipa Okrepčevalnica pri Žigi je nastopila v naslednji postavi: Denis Zajc, Luka Lovenjak, Žan Belšak, Blaž Lovenjak, Matej Krajnc, Blaž Cesar, Žan Sitar in Mihael Leskovar. V nedeljo so se pomerili veterani, v konkurenci šestih ekip je slavila ekipa ŠD Juršinci (D. Žmauc, D. Petek, A. Hren, A. Kukovec, I. Hrga, S. Vidovič, Pihler), ki je v finalu nekoliko presenetljivo premagala ekipo Picerija pri Mici (A. Čeh, J. Arsič, M. Kokol, M. Markež, D. Fladung, B. Krajnc, D. Žuran, V. Lorenčič). Veterani, rezultati (6 ekip): 1. Športno društvo Juršinci 2. Picerija pri Mici 3. Vitomarci V revijalnem delu sta se med sabo pomerili ženski ekipi Cer-kvenjaka in ŠD Juršinci. Zmagala so dekleta iz Cerkvenjaka. UR petek • 30. junija 2017 Reportaže, poslovna sporočila Štajerski 23 i Zanimivi poletni izzivi Mopedisti in kolesarji s Ptuja na otok Pag Foto: arhiv kluba Predzadnji konec tedna v juniju sta se kar dve skupini s ptujskega konca odpravili na zanimivo pot proti otoku Pag. Člani Kluba ljubiteljev starih vozil moped Bukovci so se proti morju odpravili z mopedi starodobniki, s kolesi pa je na pot krenilo tudi pet kolesarjev. Mopedisti so bili na poti od četrtka do nedelje, od 15. do 18. junija. Dogodivščini naproti so se odpravili zgodaj zjutraj, do cilja pa prispeli v 11 urah. Skupaj s spremljevalno ekipo jih je bilo 24. Za tako zahtevno in dolgo pot, posebej ob dejstvu, ker so vozila stara nekaj desetletij, je bila spremljevalna ekipa pomemben del odprave. »Vozili smo po stari cesti proti morju, pot je bila zanimiva, polna doživetij, ljudje so nas z zanimanjem spremljali. Do cilja smo prispeli uspešno, vse je teklo dobro, brez ene same okvare ali nesreče. Bili smo pripravljeni na vse, a so mopedi zdržali to zahtevno pot, saj smo se že doma na vse skupaj dobro pripravili. Mopedi, s katerimi smo vozili, so v povprečju stari 40 let, najstarejši je bil letnik 1967, star je 50 let. Letos smo dejansko ponovili projekt, ki smo ga prvič izvedli pred petimi leti. Takrat smo za pot porabili dve uri več. Vse je potekalo sproščeno, spontano, nikamor se nam ni mudilo. Skupno smo prevozili okrog 400 kilometrov, po posameznem mopedu pa porabili okrog osem litrov goriva. Nosili smo rumene majice in dejansko za tri dni preplavili otok. Povsod se nas je videlo, res smo bili opaženi, glasni zaradi brnenja mopedov, pa tudi dobro sprejeti. Domov smo se vrnili v nedeljo pozno popoldan. Vračali se nismo z mopedi, naložili smo jih na prikolice. Celotno pot, izkušnjo, doživetje in vse dogajanje lahko ocenim kot enkratno, zelo dobro in nadvse prijetno, fantastično,« je vtise o štiridnevni dogodivščini strnil predsednik kluba Moped Bukovci Silvo Mlinarič in dodal, da klub ne združuje samo ljubiteljev sta-rodobnih mopedov, temveč tudi vseh starodobnih vozil: traktorjev, tovornih in osebnih vozil ... »Starodobniki so tehnična dediščina, za katero je treba skrbeti in na katero smo lahko upravičeno ponosni,« je dodal Mlinarič. Skupina mopedistov na Pagu Foto: osebni arhiv Pet kolesarjev si je zadalo izziv v enem dnevu prikolesariti na otok Pag. Cilj je bil dosežen, zadovoljstvo nepopisno. Pet rekreativnih ljubiteljskih kolesarjev, med katerimi je bil tudi direktor naše družbe Radio-Tednik Ptuj, pa se je v soboto, 17. junija, s kolesi odpravilo na pot proti Stari Novalji na Pagu. 3I6 kilometrov so premagali v 17 urah. Drago Slameršak, Niko in Marija Korošec, David Cafuta in Tomaž Godec so izpred Ko- roščevega mlina v Zabovcih krenili ob pol štirih zjutraj; najprej do mejnega prehoda Gruškovje - skozi Šturmovce ter občini Videm in Podleh-nik. Pot so nadaljevali proti Samoborju, Zagrebu in Kar-lovcu do Josipdola, nato pa čez Kapelo do Vratnika in Senja. Od Senja do Prizne jih je pot vodila po jadranski ma- gistrali. Na trajektu za otok Pag so bili ob pol devetih zvečer, po 17 urah kolesarjenja. Vmes so imeli nekaj postankov za malico in okrepčilo. Največji izziv na poti je bil premagati vzpon na Kapelo z nadmorsko višino 888 metrov. Fizično naporen je bil tudi zadnji del poti po jadranski magistrali, deset- kilometrski vzpon od kraja Sveti Juraj proti trajektnemu pristanišču Prizna. »Na tem delu, ko smo bili že zelo blizu cilja, smo čutili največjo utrujenost. Da smo se lahko uspešno spopadli s potjo in šli proti zastavljenemu cilju, smo si pomagali tudi z energetskimi tablicami in geli. Spili smo ogromno tekočine. Imeli smo spremljevalno vozilo, v katerem so nas spre- mljali Robi, Bojana, Maja in Jožica. Kolesarji, ki smo jih naključno srečevali med potjo, so se čudili našemu podvigu. Zadovoljstvo ob prihodu na cilj je bilo nepopisno. Res smo bili zadovoljni, da smo zmogli, pa tudi krepko utrujeni. Na Ptuj smo se vrnili že naslednji dan, v nedeljo zvečer, z avtomobili,« je o zanimivi izkušnji povedal Drago Slameršak. Mojca Zemljarič Nogomet • Aluminij U-11 Sanjski zaključek sezon Mladi nogometaši selekcije U-11 iz Kidričevega (na fotografiji) so se ob zaključku sezone udeležili nepozabnega štiridnevnega turnirja Fažana Cup 2017 na Hrvaškem. Veselje v ekipi, nestrpno pričakovanje novih tekmecev in novih skupnih dogodivščin so bili dokaz, da ekipa ni obremenjena z rezultati in da je nogomet zanje še vedno le igra, v kateri neizmerno uživajo. Trener Damjan Metličar je svoje fante dve sezoni učil potrpežljivosti, vztrajnosti, borbenosti ter predvsem timskega duha in prav te vrline so krasile ekipo, da je na kolena spravila vso konkurenco in osvojila pokal zmagovalcev. Ekipni uspeh sta oplemenitila še Lan Mesarič in Gal Princl, ki sta postala najboljša strelec in igralec turnirja. UR i m - < *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK 24 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. junija 2017 Grajena • Gasilci praznovali 60 let društva in nov prapor Člani in članice PGD Grajena so v soboto, 24. junija, proslavili uspešnih 60 let delovanja društva. »To pomeni šest desetletij požrtvovalnega dela ljudi, ki so pripravljeni za pomoč sočloveku in v korist družbe nameniti svoj prosti čas, delo in trud,« je na slovesnosti poudaril podžupan Mestne občine (MO) Ptuj Marjan Kolarič. PGD Grajena je bilo ustanovljeno leta 1957 na pobudo Martina Poljanca. Prvi občni zbor so izvedli v prostorih grajenske osnovne šole. Leta 1978 so zgradili gasilski dom, večinoma s prostovoljnim delom. V zadnjih desetih letih je društvo nabavilo novo gasilsko vozilo CVG 16/25, vozilo VW transporter so zamenjali z novejšim, obnovili so gasilski dom, leta 2008 so pomagali številnim prizadetim zaradi uničujočega neurja s točo. Za uspešno opravljene naloge s področja zaščite in reševanja je MO Ptuj društvu leta 2009 podelila pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Ob letošnjem jubileju je društvu razvilo nov prapor. »Starega je že najedal zob časa. Z nabavo novega prapora so povezana velika finančna sredstva, a smo jih zagotovili s prispevkom krajanov, organizacij, podjetij in drugih. Vsem se iskreno zahvaljujemo za prispevek, saj nam drugače ne bi uspelo,« je na prireditvi poudaril predsednik PGD Grajena Robert Horvat in dodal, da ima društvu za prihodnje obdobje v načrtu nakup nove avtomobilske cisterne 24/70. Navzoče na slovesnosti je nagovoril poveljnik podravske gasilske regije in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije Dušan Vižintin. Dejal je, da na območju regije deluje 106 gasilskih društev, ki so združena v 14 gasilskih zvez. Za reševanje je usposobljenih več kot 3.000 gasilcev operativcev. »Delo gasilske organizacije je več kot samo izvajanje intervencij. Tisto, kar šteje, je ubrano, usklajeno in vzajemno delo. Gasilci smo najpomemb- nejši člen v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji. Naše poslanstvo je tudi delo z mladimi,« je povedal Vižintin. Besedo so zbranim namenili še predsednik četrtne skupnosti Grajena Janez Polanec, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena Tatjana Vaupotič Zemljič, predstavnik prijateljskega društva iz Starega trga pri Slovenj Gradcu ter predsednik PGD Ptuj Teodor Rajh, ki je dejal, da je grajensko društvo desna roka ptujskemu. Za vzorno sodelovanje in medsebojno pomoč je predsednik Rajh Grajenčanom v imenu PGD Ptuj izročil srebrni znak. Na svečanosti so podelili še odlikovanja, priznanja in zahvale, v kulturnem delu pa so nastopili pevci moškega pevskega zbora Grajena in člani pihalnega orkestra Ptuj. Mojca Zemljane Slavnostni trenutek ob razvitju novega gasilskega prapora, ki je zamenjal dosedanjega iz leta 1983. Ptuj • Zanimivost v AFZ pri hotelu Pomaranča Ptujski slikar in spomin na Guernico V Španiji bodo 12. julija obeležili 80. obletnico nastanka ene največjih mojstrovin španskega umetnika Pabla Picassa, sliko Guernica, ki velja za eno najbolj cenjenih in najvplivnejših umetnin na svetu. Sliko, ki je postala simbol nesmiselne vojne, si v madridskem Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia vsako leto ogleda več kot milijon ljudi. Vir: http://www.museoreinasofia.es/en/collection/artwork/guernica Picassova Guernica je razstavljena v madridskem muzeju Reina Sofia. Del spominjanja na nastanek Guernice bo tudi dogajanje v razstavišču pri hotelu Pomaranča ob Dravi. Tam bosta v času gledališke igre Dejansko Gospod v okviru slikarske razstave Sončnice Lovra Beraniča razstavljeni dve Beraničevi 'Gu-ernici', ena v akrilni in druga v oljni tehniki. Razstava sončnic, jadrnic in konj Lovra Beraniča je na ogled ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure, 30. junija ter 1. in 2. julija, ko bo ob 20. uri ponovitev grenke komedije Dejansko Gospod, pa bo odprta tudi pred predstavo in po njej. Guernico je Picasso (18811973) naslikal po naročilu španske republikanske vlade za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Monumentalna protivoj-na slika meri 3,5 x 7,8 metra. Z njo je španska vlada želela opozoriti mednarodno javnost Dornava • Tradicionalno srečanje vaščanov Prerada Več kot 100 Preradčanov »na kupu Krajani so se letos srečali na vikendu Jožeta Lebna. Srečanja se je udeležilo več kot 100 udeležencev, kar je več kot vsa leta do sedaj in kar je jasen kazalnik, da si ljudje želijo druženja, pesmi in prijetnega klepeta s sosedom, prijateljem, sovaščanom ... Tako vsako leto ob veliki noči organizirajo tradicionalno pokanje, ob božiču pohod z baklami k polnočnici na Polenšak, Prerad je gričevnata vasica v občini Dornava. Je mejna vas med občinami, saj na jugu meji na občino Gorišnica, na vzhodu na občino Ormož. V nekaterih aktualnih virih je zapisano, da v Pre-radu živi pretežno starejše prebivalstvo, kar pa nikakor ne drži, saj se vedno znova priseljujejo mladi in mlajši ljudje. Trenutno v Preradu živi 154 stalnih prebivalcev, se pa vztrajno razvija in širi, saj se je v zadnjih 10 letih število prebivalcev povečalo za 1/3 in je tako najhitreje rastoča oz. razvijajoča se vas v občini Dornava. « vedno znova poiščejo kakšen razlog za druženje ... in tako so tudi pred 14 dnevi organizirali športne igre - memorial - za pred petimi leti preminulega sovaščana Stanka Janžekovi-ča, v soboto, 10. junija, pa še srečanje vaščanov - stalnih in vikendašev, kar letos sovpada s prireditvami ob prazniku občine Dornava. na špansko državljansko vojno, ki je divjala med republikansko vlado in vojsko poznejšega diktatorja Franca. Umetnik je navdih za sliko našel v baskovskem mestu Guernica, ki so ga nacisti bombardirali 26. aprila 1937 v znak podpore Francu; takrat je bilo ubitih 1800 civilistov. Picassova mojstrovina je po svetovni razstavi v Parizu prepotovala dobršen del sveta. Več kot stokrat so jo ob selitvah zvili in nato ponovno razvili, dokler ni začela na njej pokati barva. Tedaj so se odločili, da slika ne more več potovati naokoli. Ker Picaso ni želel, da je razstavljena v Španiji, dokler je na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 razstavili v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Leta 1981, šest let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so sliko prepeljali v Španijo, kjer je od leta 1992 razstavljena v madridskem Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia. bz, jš Prvo srečanje vaščanov Pre-rada je že pred desetletjem organizirala starejša generacija, idejni vodja je bil Viktor Munda, sedaj pa so organizacijo srečanja prevzeli mlajši, katerih vodja je David Čeh. Srečanja v vasi nimajo vsako leto, takrat želja po druženju gotovo ne bi bila tako močna. Predzadnje je bilo pred tremi leti. Martina Horvat Ptuj • 70 let PGD Podvinci V soboto bo veselo PGD Podvinci v teh dneh praznuje 70 let delovanja. Jubilejna slovesnost bo v soboto, 1. julija. Iniciativni odbor, ki je leta 1946 podal pobudo za ustanovitev, so sestavljali: Jurij Kuhar, Franc Petrovič, Simon Čeh, Jože Ambrož, in Konrad Voda. Hkrati so ustanovili tudi tri desetine, ki so jih vodili Simon Rus, Janko Čeh in Franc Grabar. Prvo motorno brizgalno s prikolico in vso opremo so pripeljali v Podvince iz meljske kasarne v Mariboru. Ustanovni občni zbor je bil 19. januarja 1947 na domačiji Janeza Popuška. Leta 1962 so na občnem zboru sprejeli sklep o začetku gradnje doma. Prve lopate so zasadili 30. aprila 1962, gradnja pa je trajala do leta 1966. Potem so kot prvo vozilo kupili ford ter ga nato zamenjali z oplom. Nabava tehnike, opreme in dograditev prostorov so potekali postopoma, glede na finančne zmogljivosti društva. Tako so leta 1971 nabavili motorno brizgalno Rosenbauer, leto kasneje razvili društveni prapor, 1973. leta nabavili orodno vozilo IMV, leta 1974 dokončali gradnjo dvorane k domu itd. Leta 1997 so pripravili slovesnost ob 50-letnici društva, namenu predali novo motorno brizgaln Rosenbauer fox 2000 in razvili nov gasilski prapor. Leta 2005 so nabavili novo kombinirano vozilo GVC 16/25 MAN in adaptirali gasilski dom, ki je dobil tudi oder in vinsko klet na prireditvenem prostoru. Leta 2009 so predali namenu novo gasilsko vozilo GVM1 renault. Tudi letos so v PGD bili pridni: obnovili so fasado doma ter odkrili in blagoslovili novo Florjanovo sliko. Posebej pa so ponosni na aktivne desetine, ki jih razveseljujejo s številnimi pokali. PGD Podvinci 1947 GASILSKI COM 2017 Pod m ne i 111 1 Foto: PGD Podvinci Foto: MZ Foto: M H petek • 30. junija 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 25 Kidričevo • Osrednja prireditev ob 20. občinskem prazniku Zupan kritičen do upravljanja z državo V restavraciji Pan v Kidričevem je zadnjo nedeljo v juniju potekala osrednja prireditev ob letošnjem jubilejnem, 20. občinskem prazniku. S slovesnostjo so zaznamovali tudi dan državnosti in 26 let samostojnosti slovenske države. Osrednji govornik na prireditvi je bil župan Anton Leskovar. V svojem razmišljanju se je kritično dotaknil politike na nacionalnem nivoju. »Pretekel je čas, za katerega lahko rečemo, da na eni strani predstavlja obdobje uspešnega razvoja na lokalnem nivoju, a na drugi strani obdobje zamujenih priložnosti na državnem nivoju. Zaradi težav, ki jih država povzroča občinam, sem kritičen do načina zbiranja finančnih sredstev za urgentni center Ptuj, problematike in napovedi o vrtoglavih stroških gradnje drugega železniškega tira proti Kopru, problematike NLB, slabih pogajanj države za evropska kohezijska sredstva, centralizacije države, ki se kaže v zapiranju krajevnih uradov in pošt na podeželju, ter ravnodušnosti vlade do potreb lokalnega okolja. Do države sem kritičen tudi zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov. Teče že šesto leto, odkar pridobivamo dovoljenja r jj Ji I -» ^^K" JK j* V«jH ■r "f ^ L \ J I ( L /J LS Foto: MZ Prejemnik občinske plakete Drago Klein; plaketo je prejel tudi cirkovški župnik Janko Strašek, a se slovesnosti zaradi prej načrtovanih obveznosti ni mogel udeležiti. Benedikt • Imenovali novega ravnatelja OŠ Aljoša Bradač, novi ravnatelj OŠ Benedikt Novi ravnatelj OŠ Benedikt je Aljoša Bradač iz Kremberka (Sveta Ana), diplomirani anglist - prevajalec in diplomirani francist ter magister poslovnih ved. Svet JZ OŠ Benedikt ga je za novega ravnatelja imenoval na seji, 21. junija. Dobil je devet glasov podpore, noben član ni bil proti. Mandat bo nastopil 1. oktobra letos. Kot je povedal, je vesel, da je dobil podporo v svetu zavoda, saj mu je ta izkazal zaupanje. Ravnateljevanje OŠ Benedikt sprejema kot izziv, veseli se dela z novim kolektivom in učenci ter sodelovanja s starši in okoljem. „Vodenje sodelavcev za ureditev športno-rekreacij-skega parka v gramoznici Ple-terje. Vse našteto dokazuje, da v naši državi vladajo argumenti moči. Pri delu v naši občini vlada moč argumentov, pri razporejanju financ složnost občinskega sveta. Beseda je sinonim zaupanja, občina Kidričevo pa dobro izhodišče za lepo prihodnost. Če danes pogledate po občini, lahko ugotovite, da je občina eno samo veliko gradbišče. Delamo in trudimo se za izboljšanje kakovosti življenja za vse občane,« je v nagovoru med drugim dejal kidričevski župan Anton Leskovar ter ob prazniku občanom v imenu občine podaril spominski kovanec sternhthal, izdelan v omejeni nakladi. V družbi ravnateljic osnovnih šol Kidričevo in Cirkovce Alenke Kutnjak in Ivanke Korez je župan osnovnošolcem za izjemne dosežke podelil zahvale. Prejeli so jih Špela Auer, Žiga Emeršič, Denis Gajšt, Lara Koz-jak, Nejc Kvas, Lovro Lozinšek, Enej Marin in Blaž Vidovič. Župan Leskovar in direktor občinske uprave Damjan Napast sta v nadaljevanju slovesnosti zaslužnim za delo na področju družbenega življenja izročila grbe občine. Prejemniki so Malčka Kokol za delo na področju starejših in humanitarno Nagrajenci - prejemniki grbov občine Kidričevo udejstvovanje, Jernej Forbici za dosežke na področju likovne umetnosti in razstaviščno-gale-rijske dejavnosti, Vid Pšajd za dosežke v avto-moto športu in Katja Babič za rezultate na športnem področju. Letos sta bili podeljeni tudi dve plaketi občine: vodji tamburaškega orkestra Cirkovce Dragu Kleinu za dolgoletno in uspešno delo na glasbenem in društvenem področju ter župniku Janku Strašku iz župnije Cirkovce. Župnik Strašek je duhovniško posvečenje prejel pred 34 leti; odkar vodi župnijo Cirkovce, so uspešno obnovili cerkev in župnišče, na mestu dotrajanega gospodarskega poslopja so zgradili nov večnamenski objekt, ustanovili župnijsko Karitas, organizirajo pa tudi oratorij za mladino. Kulturni program je bil v znamenju folklore. Predstavile so se vrteške in osnovnošolske skupine iz Cirkovc in Kidričevega, z nastopom pa so navdušili folkoristi iz občine Ugljevik. Navzoče na slovesnosti so med drugimi pozdravili poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, državni svetnik Rajko Fajt in župan občine Ugljevik Vasilij Peric, s katerim je župan Kidričevega Anton Leskovar tisti dan podpisal protokol o partnerskem sodelovanju. Mojca Zemljarič Promocijsko sporočilo Ptuj: 25 let MDE Elektronika V Mercatorjevem centru v Spindlerjevi ulici 3 nova poslovalnica Telemacha total ^ predstavlja zame izziv, začutil sem, da to zmorem in da bom to delo opravljal dobro. Vse skupaj prinaša novo znanje, zelo rad se učim. Veliko sem bom naučil, mislim pa, da bom tudi drugim veliko dal," je povedal novi ravnatelj OŠ Benedikt Aljo-ša Bradač, ki je velik zagovornik vseživljenjskega učenja. Drži se načela, da je dan, v katerem se nič ne naučimo, izgubljen. MG Foto: Črtomir Goznik Alojša Bradač, novi ravnatelj OS Benedikt Podjetje MDE Elektronika, ki letos obeležuje 25 let delovanja, sledi potrebam trga in željam potrošnikov. Ta mesec je podjetje, ki ima temelje v domači delavnici na Ptuju, odprlo že tretjo poslovno enoto, in sicer vMercator centru na Špindlerjevi 3. »Smo zastopnik za Telema-ch, tako lahko med drugim v novi poslovalnici sklenete naročniško razmerje za Total tv, daste v servis prenosni ali stacionarni računalnik ali svoj GSM-aparat, kupite lahko tudi veliko zaščitne in dodatne opreme za GSM,« je povedal direktor podjetja Danilo Milošič. Servisna delavnica na Gubčevi 23 na Ptuju Zgodbo podjetja je začel Danilo Milošič pisati leta 1992 s servisom radiev in televizij. Sčasoma je začeli pridobivati zaupanje strank in poslovnih partnerjev ter dobil prva servisna in vzdrževalna dela v večjih podjetjih in šolah. Podjetje je sledilo trendom na tržišču. Med prvimi v naši okolici so se posvetili servi- siranju in testiranju GSM in NMT telefonskih aparatov, izdelavi osebnih računalnikov, ponudbo pa so razširili v prodajo širokega spektra servisnih storitev ter kvalitetnega materiala in baterij iz lastnega uvoza. Sedaj se ukvarjajo s prodajo računalnikov in računalniške opreme, mobilnih telefonov, rezervnih delov in dodatkov za telefone. Nudijo servis in diagnostiko za vse tipe elektronskih naprav (računalništvo, mobilna telefoni- ja, avdio- video ...). Prav tako izdelujejo spletne strani, nudijo vzdrževanje spletnih strani ter gostovanje na lastnih strežnikih. Ukvarjajo se tudi z montažami satelitskih antenskih sistemov in so edini pooblaščeni monter Total tv za to območje. Kako in kam naprej na trgu elektronike, kjer so spremembe edina stalnica? »Podjetje Milošič Danilo, s. p., je kot edino na našem koncu vzpostavilo največje brezžično internetno omrežje. Kot operater telekomunikacij smo na zahtevo nekaterih občin v Halozah in okolici pred tremi leti začeli pokrivatiobmočja,od katerega so drugi operaterji dvignili roke. Tako imamo sedaj več kot 400 naročnikov, ponujamo pa različne pakete: internet , telefonijo in televizijo brezžično po konkurenčnih cenah in edini brez priključni-ne, brez vezave in brez stroškov montaže!« PR Foto: MZ 26 Štajerski Nasveti petek • 23. junija 2017 Zdravstveni nasveti Bolezni na potovanju (4. del) Pred nami so počitnice, potovanja v tuje kraje. Da bi bile počitnice čim prijetnejše, nekaj nasvetov, kaj vas lahko doleti in kako preprečiti, če pride do težav. 8. Ali in kako lahko potovalne bolezni preprečite? • Driska: pijte ustekleničeno vodo oz. vodo, ki je bila prekuhana ali očiščena - tudi za umivanje zob in led v pijačah. Izogibati se je treba mlečnim, predvsem nepasteriziranim izdelkom ter surovemu sadju in zelenjavi; tudi solati, je naj se samo tisto, kar lahko olupite (velja pravilo: »Skuhaj, zavri, olupi - ali pusti pri miru.«). Seveda si je treba umivati in razkuževati roke, pametno je s seboj nositi razkuževalne robčke ali tekočino. Uničujoči požar v podjetju Eko Plastkom je naenkrat gasilo 257 gasilcev iz celotnega Pomur-ja in dela Podravja, v intervenciji pa je v izmenah sodelovalo kar 459 gasilcev. Olga Karba je, kot je dejala na slovesnosti, z zahvalami izkazala čast in ponos ob odlično opravljeni nalogi vseh sodelujočih pri gašenju požara in odpravljanju posledic. Prejeli so jih predstavniki PGD Gornja • Malarija: za optimalno zaščito pred malarijo je potrebna zaščita pred piki komarjev. Najbolj smo pozorni zvečer in ponoči, ker so komarji takrat najaktivnejši. Prostor, kjer se nahajamo, naj bo zaščiten z mrežo (okna), še posebej predel okrog postelje (mreže okoli postelje). Zaščitimo se tudi s primerno obleko - dolge hlače in dolgi rokavi, nogavice, če lahko oblačila svetlih barv, ki pokrivajo čimveč kože. Sobo po možnosti poškropimo z repelentom. Na koži uporabimo repelent, ki vsebuje vsaj 30 % DEET. • Potovalna slabost: izogibajte se težki hrani in alkoholu, pred odhodom pijte veliko tekočin, pojdite na svež zrak, med vožnjo poizkusite pre- Radgona, PGD Murska Sobota, GZ Tišina, GZ Križevci pri Ljutomeru, GZ Črenšovci, GZ Beltinci, PiGD Eko-Nafta Lendava, 15. polk vojaškega letalstva Slovenske vojske, Regijski center za obveščanje Murska Sobota, Zdravstveni dom Ljutomer, Policijska postaja Ljutomer, Nograd Lotmerk, d. o. o., Segrap Ljutomer, d. o. o., Picerija Zvez- usmeriti pozornost na druge stvari (med vožnjo opazujte oddaljeno nepremično točko na obzorju oz. kopnem; ulezi-te se in se ne premikajte, zaposlite vaše misli - razmišljajte o čem lepem. • Višinska bolezen: aklima-tizacija je počasen proces, ki traja več dni. Od višine 3.000 m naj bi se na dan vzpeli le za 300 m, na vsakih 1.000 m vzpona pa prespali na isti višini dodatno noč. Potrebna je izdatna hidracija in prehrana, bogata z ogljikovimi hidrati. Proces lahko pospešimo z zdravilom acetazolamid. • »Jet lag«: pot začnite spočiti, pijte veliko tekočine in izogibajte se alkoholu. • Če potujete na vzhod, pojdite spat 1 uro prej vsako noč tri dni pred potovanjem in spite na letalu, izogibajte se kofeinu, v prvih dneh na cilju pa se izpostavljate svetlobi v zgodnjem jutru. • Če pa potujete na zahod, pojdite spat eno uro kasneje vsako noč tri noči pred odhodom, med letom ne spite, pijte kavo in se svetlobi prvih nekaj dni po prispetju izpostavljajte popoldne. • Globoka venska tromboza: priporočljivo je med letom vstati vsaj enkrat na uro, se sprehoditi, delati telovadne vaje - navodila dandanes dobite na letalu (krožimo v gležnjih, jih iztegujemo ...). Nosite ohlapne obleke, pijte veliko tekočine in se izogibajte alkoholu in kofeinu, ker pospešujeta dehidracijo. Predvsem ljudje z rizičnimi dejavniki naj bi nosili kompresijske nogavice. • Prevelika izpostavljenost soncu in vročini: če boste v krajih z vročino in soncem, s seboj vedno nosite pokrivalo, steklenico s tekočino (vodo) in sončno kremo. • Še posebej morate biti na možnost dehidracije pozorni v krajih, kjer ne boste čutili, da vodo sploh izgubljate (suhi in puščavski kraji) - v takih predelih je potrebno disciplinirano pitje tekočine. Izogibajte se izpostavljanju na soncu med 11. in 15. uro. Uporabljajte sončno kremo z visokim faktorjem in jo redno nanašajte. Pa prijetne počitnice! Nekaj uporabnih spletnih strani potovalne medicine: • www.zdravinapot.net -spletna stran Zavoda za zdravstveno varstvo, z naslovi Ambulant za potnike v Sloveniji, • www.ivz.si - nasveti za potnike Inštituta za varovanje zdravja v RS, • www.cdc.gov/travel -Center for disease control and prevention - zelo uporabna stran ameriškega Centra za preprečevanje in nadzor bolezni z veliko koristnimi informacijami, Foto: Črtomir Goznik • http://www.who.int/ith/ en/ - Stran Svetovne zdravstvene organizacije - s svežimi informacijami o pojavih nalezljivih bolezni po svetu, cepljenjih . In še nekaj poljudnih spletnih strani potovalne medicine: • http://www.travmed.com/ • http://www.netdoctor. co.uk/travel/index.shtml Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike da Ljutomer, Bencinski servis MOL Ljutomer, Mercator market Ljutomer ter poveljnik CZ za Pomurje Martin Smodiš, regijski gasilski poveljnik Dušan Utroša, poveljnik GZ Slovenije Franci Petek, predsednik GZ Ljutomer Andrej Rus, poveljnik GZ Ljutomer Andrej Trstenjak, vodja intervencije in poveljnik PGD Ljutomer Dušan Hunjadi, poveljnik CZ Slovenije Srečko Šestan, poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak, poveljnik gasilske regije Podravja Dušan Vi-žintin in poveljnik CZ Ljutomer Branko Novak. Zahvalo je prejel tudi Miroslav Hunjadi, letošnji dobitnik najvišjega gasilskega odlikovanja - priznanje Matevža Haceta. NŠ Pomagajmo si V Ljutomeru sprejem za gasilce po velikem požaru Županja občine Ljutomer Olga Karba je sprejela predstavnike gasilskih zvez, civilne zaščite, policije, nujne medicinske pomoči in vse druge, ki so pomagali pri gašenju požara v industrijski coni v Ljutomeru. Foto: NS Tačke in repki . Torzija oziroma zasuk želodca pri psu V zadnjem mesecu smo imeli v naši Veterinarski bolnici kar nekaj primerov zasuka želodca pri psih, in ker je omenjeno stanje zelo resna in nevarna zdravstvena problematika, bom v današnjem prispevku napisal nekaj več o tem nevarnem prebavnem zapletu pri psih velikih pasem. Zasuk želodca ali strokovno imenovan torzija želodca je sicer redka, vendar smrtno nevarna komplikacija pri določenih psih, pri kateri se želodec zarotira oziroma zavije okoli svoje osi in zaradi tega tako močno napihne, da v zelo kratkem času zaduši psa, saj mu pritisne na diafragmo in pljuča in mu onemogoči dihanje. K omenjeni težavi so nagnjeni predvsem veliki psi, predvsem nemške doge, dobermani, nemški ovčarji, mastifi, bulmastifi, bordojske doge, rotweilerji in še bi lahko našteval. Tudi mešanci z omenjenimi pasmami so dovzetni, skratka vsi veliki psi, ki imajo velik prsni koš. Pri takih psih lahko zaradi anatomskih značilnosti v trebušni votlini pride do rotacije želodca okoli svoje osi. To se praviloma zgodi, kadar je kužek aktiven po hranjenju. Hrana v želodcu deluje kot utež in pri nenadnem skoku ali celo kotalje- nju živali se želodec obrne okoli svoje osi. Za to je izrednega pomena, da veliki psi po hranjenju počivajo vsaj uro ali dve in šele potem so lahko ponovno aktivni. To je tudi edina in osnovna preventiva proti omenjeni komplikaciji. Zaželeno je tudi, da imajo psi, ki zelo hlastno in hitro jedo, vsaj dva manjša obroka hrane na dan, da si tako manj obremenijo želodec. Pri zasuku želodca pride do zaprtja vhoda in izhoda iz želodca in ta se napihne kot žoga. Zraven tega želodec med rotacijo za sabo potegne tudi vranico in njen krvožilni sistem, ki močno oteče in tako tudi prepreči želodcu, da bi se vrnil v normalni položaj. Prav tako je prizadet tudi zelo pomemben živec imenovan vagus, ki povzroči velike motnje v delovanju srca. Prvi znaki, ki jih opazimo pri psu, so povečan nemir živali, paničen pogled in močna napihnjenost v področju trebuha, ki se kar povečuje. Kuža pospešeno diha, se skoraj ne premika in je zelo prestrašen. Pomoč moramo poiskati takoj, saj zelo hitro pride do smrti psa. Čim prej je treba izvesti punkcijo želodca in izpustiti zrak iz njega, istočasno pa kužek nujno potrebuje infuzijo in terapijo proti Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. šoku. Takoj po stabilizaciji splošnega stanja je potreben operativni poseg, pri katerem želodec vrnemo v pravilno lego in s tem sprostimo prehodnost črevesja, krvnih žil in pritiska na živčevje v trebušni votlini. Najpogosteje je treba pri posegu odstraniti vranico živali, saj je le ta zaradi zastoja krvi tako povečana, da jo je nemogoče vrniti z želodcem v prvotno lego. Operativni poseg je zelo zahteven in potrebna je izkušena kirurška ekipa. Zelo pomembnih je tudi 48 ur po operaciji, ki jih mora žival preživeti pod strogo kontrolo veterinarskega osebja v veterinarski bolnišnici, saj lahko pride do nenadne smrti živali dan ali dva po operaciji zaradi težav s srcem, zaradi aritmij, ki so posledice prizadetega vagusa. Kot sem omenil, je torzija želodca težka diagnoza, ki zahteva pravilen in Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. hiter veterinarski pristop k reševanju zadušitve in šoka živali in težak kirurški poseg z obvezno 48-urno postoperativno nego. V naši Veterinarski bolnici se lahko pohvalimo z veliko uspešno izvedenimi operacijami zasuka želodca in popolnim okrevanjem pacientov po operaciji. Še več pa bi radi naredili pri poučevanju lastnikov velikih psov, da se vedejo odgovorno in preprečijo aktivnosti svojih psov po hranjenju. Če pa že pride do težav in postane kužek napihnjen, je treba čim prej poiskati ustrezno veterinarsko pomoč, saj je drugače življenje kužka zelo ogroženo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 30. junija 2017 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC PIŠČALKA, FUČKA KOZAŠKI STOTNIK AMERIŠKA PEVKA SUMMER ČLOVEK, KI ELKA ARABSKI KONJ STARA DOLŽINSKA MERA ITALIJANSKA SMUČARKA KOSTNER SANI LOVEC NA KUNE KRALJ ZAHODNIH GOTOV MESTO V ITALIJI OLGA BEDJANIČ STAROSTNA BOLEZEN ZDRAVILO PROTI GLISTAM PROSTOR ALFI NIPIČ AMERIŠKA MANEKENKA JASA HOTEL V PULI POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE ANTON ČEHOV GOLOBIČKA GLAD NAŠA GORA NARAVOSLOVEC VRSTA TRAVE LOJZE NOVLJAN MORSKA ZAJEDA PAPEŽEV GLASNIK VREDNOSTNI PAPIR KONTAKT, SPOJ TRDA PADAVINA BLEJSKI VESLAČ MUJKIČ FRČANJE IRENA VRČKOVNIK SLIKAR (DUŠAN) REKA V ANGLIJI HERCEGOVEC POJAV NA VODI PODZEMNA ŽIVAL ENOVPREGA LJUBLJANSKI PARK HRV. PEVEC (DUŠKO) ALBERT CAMUS AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA ČAČAK VARIANTA NAŠ SIR HRUŠKASTE OBLIKE POVELJA CEPILEC DRV NAPAD, NASKOK HRVAŠKI KOŠARKAR RIMAC UGANKARSKI SLOVARČEK: ALARIK = kralj Zahodnih Gotov, BANDERIJ = jezdeci in zastavonoše v sprevodu, BARNIK = gora nad Goteniškim Snežnikom, ESAUL = kozaški poveljnik, MATAN = ime hrvaškega košarkarja Rimca, MOD = najstniški način oblačenja, TANCIK = slovenski slikar (Dušan), SANTONIN = zdravilo proti glistam. 'NV1VIAI 'VVIVIV 'OEAVHV» 'IZVVin 'OINdl 'VOIOVN3 'NODBdO 'Nivicn 'noMi 'oaa 'iNaai '»ionvi 'm 'iei Miavs 'vzbaz 'nos 'ni 'aaaoa iNivao 'vina VviamoD 'ov VaaiAia 'ssoiai 3iwi 'araoisoad TmEaNva 'awra 'vnnoo Invsa Vvisid :ouabjopoa '3>iNvzid>i 3i asiissh Kidričevo • Projekt Kar boli svet, boli mene Posneli pesem in videospot OŠ Kidričevo je vključena v nacionalni projekt z naslovom Kar boli svet, boli mene. Projekt združuje 11 slovenskih osnovnih šol, financira ga vladni urad za komuniciranje, izvaja in vodi pa Društvo za boljši svet. Projekt poudarja razumevanje različnosti, strpnosti, sprejemanje kultur in ver. V njegovem okviru so otroci pod mentorstvom pedagogov ustvarili različna dela oz. izdelke: likovne, literarne in glasbene. Posneli so tudi pesem in videospot. Snemanje je sredi junija potekalo na OŠ Kidričevo. Avtor besedila pesmi, ki nosi enak naslov kot projekt, je predsednik Društva za boljši svet Goran Škobal. Pesem je uglasbila glasbena pedagoginja na OŠ Kidričevo Liljana Krošl. Ob klavirski in ritmični spremljavi jo je zapelo okrog 50 mladih pevcev, ki obiskujejo šolski zbor. Mlad nadarjen glasbenik iz osmega razreda Simon Žnider je igral na kahon, peto-šolca Jan Alexander Habjanič in Rok Kundih pa sta skupaj s predsednikom društva Škobalom dodala rap vložek. Pri snemanju pesmi je s solo petjem sodelovala še članica društva Katja. Učenci so se pri snemanju video spota preoblekli v pižame, od doma pa prinesli najljubšo plišasto igračo. »Zaradi ekonomskih, političnih in ekoloških razlogov se je skozi minula desetletja izoblikovala moderna družba, za katero so značilne migracije, ekonomska, verska, etnična in kulturna raznolikost. Ob vseh teh dogodkih je za obstoj edino logično in ključno ustvariti odprto družbo, ki bo sposobna socialne solidarnosti, medsebojne strpnosti in medkulturnega dialoga. V želji, da bi promovirali in sooblikovali takšno družbo, smo ustvarili projekt Kar boli svet, boli tudi mene, ki temelji na mladih kot aktivnih oblikovalcih družbe prihodnosti. Projekt smo zastavili večplastno, usmerjen pa je v izobraževanje in vzgojo,« so pojasnili v Društvu za boljši svet. Mojca Zemljane Foto: OS Kidričevo »Največja umetnost je, da ima človek odprto srce,« je ob snemanju pesmi in videospota na OS Kidričevo poudaril predsednik društva Za boljši svet Goran Škobal, ki je za projekt napisal pesem in jo skupaj z mladimi tudi zapel. Videm • Nedeljsko popoldne z mejaši Peli so tudi brez župana in svetnikov V začetku junija so ljudski pevci Mejaši iz Repišč ponovno izvedli srečanje ljudskih pevcev in godcev Nedeljsko popoldne z Mejaši. Prireditev je potekala v okviru Vidovih dnevov, ki ob občinskem prazniku potekajo v občini Videm. Čeravno je bila to edina prireditev, ki se je dogajala v Leskovcu, pa na žalost na njej kljub povabilom ni prisostvoval župan ali kdo drug od predstavnikov občine, prav tako se prireditve ni udeležil noben predstavnik krajevne skupnosti Leskovec. Vse to pa ni vplivalo na dobro voljo in odlično izpeljano prireditev, saj se je je udeležilo toliko obiskovalcev, da je bila dvorana gasilskega doma Leskovec premajhna za vse. Na prireditvi je zraven Meja-šev sodelovalo še 15 skupin ljudskih pevcev in godcev. Najbolj pa so pevci veseli, da jih je s svojim obiskom počastila najstarejša »Repišarka« Marija Drevenšek, ki je junija praznovala častitljivih 90 let. Ob tej priložnosti ji je cela dvorana z veseljem zapela vse najboljše. Na prireditvi pa je bil prisoten tudi najmlajši prebivalec Repišč, še ne 6-mesečni Anže Cebe. Tako kot vsako leto so bili obiskovalci ob koncu navdušeni nad izvedbo in programom in tako Mejaši z veseljem že snujejo načrte za drugo leto, ko bodo praznovali 10 let obstoja. Damjana Cebe Foto: DC 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 30. junija 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -14. del Ob Mrtvem morju Jaz, šofer Hatmi in Avstralka Harriet smo se vozili tik ob izraelsko-jordanski meji. Nešteto kilometrov bodeče žice in ograje, nerodovitna zemlja in veliko vojaških kontrolnih točk so nenadoma delali to območje zelo neprijazno in skorajda strašljivo. Kot da bo kdo komu ukradel ped ničvredne zemlje ... Edina javna plaža Mrtvega morja Kljub temu pa sem imel razlog za veselje, saj sem se bližal mističnemu kraju, kjer bi se utegnil tudi malce osvežiti - Mrtvemu morju. To mistično jezero je že dolgo burilo duhove mojih prijateljev, ki so napletali različne zgodbe glede plavanja in nepla-vanja, nekateri pa so celo hoteli dokaz, da je res mogoče ležati v tej vodi in brati časopis. Kot je znano, Mrtvo morje premore kar 34 % slanost vode, kar resnično pomeni veliko gostoto. Poleg tega leži na nadmorski višini -420 metrov, da sem se skorajda že bal, da bi dobil 'nižinsko bolezen'. Treba je povedati, da se ob Mrtvem morju kar vrstijo različni hoteli visokega razreda in da je pravzaprav zelo malo nekih mest, ki bi bila javno dostopna. Hoteli so si namreč prisvojili vsak svoj del obale, le na severni strani obstaja en del plaže, ki smo jo kolonizirali navadni smrtniki. Najin šofer je imel tu nekakšne veze, zato nama ni bilo treba plačati vstopnine. Na vrhu imajo nekaj sladkovodnih bazenov, za manj občutljive pa je potem na voljo plaža. Šele ko sem zagledal privlačno vodo, sem se spomnil, da nisem vzel kopalk in brisače. O, ti šmorn ... Moja sopotnica se je šla že preobleč, šofer je z znanci šel na čajček, jaz pa sem zbegano gledal naokrog. Nič, hitro sem se odločil - spodvihal sem dolge hlače in šel v vodo. Tako čudno se v vodi še nikdar nisem počutil. Predstavljajte si, da te voda vseskozi drži na površini in da se sploh ne moreš potopiti. Že plavanje je izgledalo, kot da se po vodi premika krokodil v invalidskem penzionu, kaj šele, da bi naredil kak preval ali kaj podobnega. Ko se v vodi uležeš, bi lahko tako prepotoval kilometre in kilometre. Druga zadeva pa je, da ti ta sol najde še tako majhno ranico ali odprtino, da te začne ščemeti. Jaz sem si na prstu malce pogrizel del kože, da me je od te vode peklo še tri dni. Bog ne daj, da bi se šel prej brit ali kaj podobnega . Tudi Harriet je bila navdušena, ko pa sva se prikobacala na kopno in se je voda posušila, pa sva oba izgledala kot slano pecivo. Sol se namreč zasuši na kožo in oblačila, ki jih do konca potovanja nisem mogel prav oprati. Vreme je bilo toplo, tako da sem se že skoraj počutil kot na počitnicah. Harriet je medtem izvohala še nekakšno zdravilno blato, ki je menda dobro za kožo in potem sem jo moral še s tem namazat. Ko se je blato posušilo, se je šla skopat in potem se ji je koža res svetila, da jo je pomladilo za nekaj let. Seveda pri tem nisva bila neopažena, saj se muslimanske ženske praviloma v javnosti ne slačijo, Harriet pa je bila deležna mnogih moških, pa tudi ženskih pogledov. Tam je bilo kar nekaj parčkov, kjer se je moški šel lepo normalno v kopalkah skopat, ženska pa je stala do kolen v vodi in se nalahno špricala, kot da je v vodi trnje. Kmalu je na plažo prišla zanimiva druščina. Prispel je namreč avtobus, na katerem je bilo več starejših gospodov, menda z ženami, oblečeni pa so bili v verska oblačila. Vse skupaj je izgledalo, kot da so prišli 'modreci z vzhoda', ker so vsi prišli zelo dostojanstveno, kot da so pravkar dobili odvezo pri spovedi. Ko so si poi- OVEN (21.3. - 20.4.) Julij bo v svojem bistvu pričaral čarobnost in povečano romantiko. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko. Pred vami je zelo ustvarjalen teden. S svojo odločnostjo boste znali motivirati ljudi okoli sebe. Na delovnem mestu boste bolj nemirni, toda počasi se dalečpride. BIK (21.4. - 20.5.) Označevala vas bo trma. Jasno bo, da boste zastavljenim nalogam v celoti kos. Pomembno bo, da boste naredili prerez in tako svojo pomoč ponudili tistim, ki jo bodo resnično potrebovali. Prijetnosti se bodo odvijale doma in v krogu družine. Ustvarjalna energija Foto: Dani Zorko skali prostor, se je moški del začel slačiti, da so takoj prišli na dan zaliti trebuščki. Bil sem malce presenečen, saj Jordanci veljajo za sunite, a so bili nekako bolj liberalnih nazorov, kot šiiti v Iranu, kjer se vsi kopajo oblečeni in je že kazanje gole kože hud prestopek. Možje so se odpravili osvežit v vodo, razen enega, ki je vzel kamero in vse skupaj snemal. Sprva sem videl, da je njegova pozornost veljala možem, ko so se v vodo spravile še ženske, pa je stari prebrisanec takoj zamenjal pozicijo in se osredotočil na ženski spol. Resnici na ljubo, tudi jaz sem jih prikrito posnel, kako so oblečene korakale po vodi sem ter tja. Harmonija je bila na višku, dokler se ni vrnila Harriet in šla znova v vodo. Kar je bilo moškega spola, so zijali odprtih ust, ženski pogledi jim niso obetali nič dobrega, možak s kamero pa se je skoraj preko-picnil čez ležalnik. Ženske so bile takoj zunaj in posledično so tudi možje morali spakirati culice in se posloviti. Le snemalec je vztrajal, dokler res ni stopil v jamo in se prekucnil v vodo. LEV O DVOJČKA ^fl (21.5. - 20.6.) Blizu vam bodo pogovori in izmenjava mnenj. Ključ do uspeha bo skupinsko delo. Sprejeli boste tudi neko novo odločitev. Pot usode vam bo namenila paleto iskrenosti in pozitivnosti. Zadeve se bodo uredile postopoma. Ljubezenska sreča bo namenjena pogumnim _ rak (21.6. - 22.7.) Finančni uspeh vam bo okrepil samozavest. Odprle se vam bodo nove poti v poslovnosti. Pri tem boste morali uporabiti intuicijo. Prosti čas bo priložnost, da se boste napolnili s svežo energijo. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti in zagovarjali vam po- fiT (23.7. - 22.8.) Sijali boste od pozitivnosti. Življenje vam bo pričaralo določeno romantiko in skladnosti. Veljalo bo, da se bo treba bolj umiriti in razbrati sporočila med vrsticami. Od srede dalje vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Vaša učiteljica in zaupnica bo narava. , DEVICA | (23.8. - 22.9.) Razbrati bo nihanje Posledično boste morali popaziti na svoje zdrave. V veliki meri se bo treba izogibati stresu. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Vsekakor bližnjic ni in ne obstajajo. Vabili vas bodo sprehodi! TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) 1 Kovali boste plodne , ho načrte. Tišina bo prinesla nove poglede in motivacijo. Tako ali jI drugače se boste soočili s svetom du- v!a hovnosti. Partnerjevi namigi bodo ozd zanimivi in od vas bo odvisno, ali ni p ■o jih boste sprejeli ali ne. Zdravje: občutljiv predel bo želodec, zato se zdravo prehranjujte. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Iskanje bližnjic bo vaša strast. Seveda bo pred vami teden povečane analitike in kritičnosti. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti in stremeli boste po tistem, kar bo treba še spremeniti. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo ogledalo. Blesteli boste na delovnem mestu. STRELEC R (23.11. - 21.12.) Odkrili boste svoje bistvo in pred vami je teden osebne bilance. Kljub dejstvu, da so pred vami počitnice, bo to za vas zelo delaven in marljiv čas. Soočiti se Q boste morali s tistim, kar ste odlašali. Sprejeli boste celo paleto pomembnih odločitev. Sreča se skriva v drobnih rečeh in nasmehu. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Raziskovali boste tiste ki so drugačne. Dobra stran omenjenega bo v dejstvu, da boste spoznali, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Kritično se boste odzvali v povezavi službe in vendarle konec dober vse dobro. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. VODNAR Jfy (21.1. -18.2.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Poučno bo delovalo, da boste opazovali druge. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Privlačile vas bodo skrivnosti in tisto, kar temelji na duhovnih zakonih. Na delovnem mestu bosta vaš trud in vztrajnost bogato poplačana. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) : Življenje bo samo po sebi dobilo globlji pomen. Ozavestili boste tisto, na kar boste lahko ponosni. Morda boste iskali tudi ' bližnjice in jih ne bo. Na delovnem mestu bo nemirno. Popaziti boste morali tudi na svoje zdrave. Sprostili vas bodo romantični sprehodi ob reki in pogovori. C «V S K O P ■ yg- v Harriet se je pomladila za nekaj let Foto: Dani Zorko Iz sveta • Bruselj Manneken Pis bo ze četrtič oblečen po slovensko Znameniti bruseljski kipec Manneken Pis ali deček, ki lula, je bil na dan drZavnosti (25. junija) znova odet v gorenjsko narodno nošo. Ob tej pri-loZnosti je ob kipu zbrane nagovoril predstavnik veleposlaništva, sledil pa je nastop pevskega zbora Sveti Peter iz Radeč pri Zidanem Mostu. Manneken Pis je bil v slovensko nošo oblečen že četrtič. Prvič so ga tako oblekli 30. aprila 2004, dan pred vstopom Slovenije v EU, drugič ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, tretjič pa lani, ob 25-letni-ci samostojne države. Kipec, ki ga je v 17. stoletju izdelal Jerome Duqesnoy, je ena glavnih bruseljskih znamenitosti. Vsako leto si ga ogleda na tisoče turistov, ki so pogosto presenečeni nad njegovo majhnostjo - visok je le 60 centimetrov. lil Foto: splet Mannekena Pisa ob posebnih priložnostih oblečejo v posebna oblačila. Doslej si je nadel že več kot 800 oblačil, ki so mu jih podarile države, športniki, umetniki ali različna interesna združenja. Vsa so na ogled v bruseljskem mestnem muzeju. Deček, ki lula, domuje v središču mesta, v bližini glavnega bruseljskega trga Grand Place. Nedaleč stran sta na dveh različnih koncih tudi deklica, ki lula, in pes, ki lula, a sta precej manj slavna. (sta) petek • 23. junija 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 29 Lepi spomini ne bledijo! Sito» «Hng ■ ■ r jšL «to ***«.. st. a P«,}. T. «M» tt» « ««MU* PETÖ BRiGAOIRSKO POUT JE ¥ SBClSf PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah ti Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj Izkoristite ugodnosti pri «j 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! ZVESTOBE * * * KARTICA Radio-Tednik Ptuj ^tedkk IS0*01* im m. I oooooi Janez Novak PH mmmmrnmrnnzr^...........— Z malo sreče palahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno . izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo | gospodinjski aparat | sedežna garnitura j Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12| 2017...........J Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Štajerski Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8'98,E'I04!3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersm TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, veridar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d..... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA www.tednik.s tednik@tednik.s 3838898114427 30 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 27. junija 2017 Znamka Letnik Oprema Barva RENAULT GRANDTOUR MEGANE 1.5 DCI DYN.C0NF. 2008 4.400,00€ SERV. KNJIGA KOV. T.SIVA MERCEDES-BENZ B180 BLUE EFFICIENCY 2011 10.600,00€ SERV. KNJIGA BELA OPEL MERIVA 1.6 ENJOY 2003 2.890,00€ SERV. KNIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT2071.616V SPORT 2008 4.800,00€ 27.118 KM KOV. ČRNA NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA 2008 7.990,00€ SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.490,00€ KLIMA KOV. VIOLA BMW 320 D LIMUZINA 2006 7.400,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VWSHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORTLINE 2011 13.500,00€ SERV. KNJIGA KOV. ČRNA FIAT PANDA 4X41.28V 2006 4.150,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA BMW 3181 COUPE 2000 2.990,00 € AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 3.550,00€ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC 2003 1.990,00€ CITYSERVO KOV. SV. MODRA OPEL ASTRA1.7 CDTI ENJOY 2011 8.600,00€ PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA BMW X3 3.0 D SPORT AVT. 2005 6.900,00€ AVT. KLIMA KOV. ČRNA CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX 2004 3.050,00 € AVT. KLIMA BELA RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE 2008 6.850,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 8.990,00€ AVT. DEU. KLIMA BELA CITROENC51.6DHITOURER DYNAMIQUE 2010 6.400,00€ AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA CHEVROLT LACETTI 1.616V SW 2010 3.990,00€ 47.307 KM KOV. SV. MODRA NISSAN QASHQAI 1.5 DCITEKNA 2007 8.490,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 16.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV BMW 118 D M-PAKET 2013 14.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. MODRA BMW3COUPELCI320V 2012 15.490 1.LAST, ODLIČEN BELI BMW SERIE 320d 2013 16.990 1.LAST, AUT. BELI CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT 2009 2.790 2 LAST, SLOV. SIVA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014 14.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.699 ZELO UGODEN KOV. SV. MODRA HONDA CIVIC 2,2 D 2007 5.990 ŠPORT RJAVA MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 15.490 LEPO OHRANJEN ČRNA OPEL ASTRA SW 1,4 2007 3.490 2.LAST. SREBRNA OPEL CORSA 1,4 2009 4.490 COSMO OPREMA SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 8.980 1. LAST., ODLIČEN SIVA OPELTIGRA 1,4 CABRIO 2005 3.990 TWIN TOP SREBRNA PASSAT 2,0 TDI 2007 5.490 SLOV. ČRNA PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 39.490 1. LAST. T. MODRA TOYOTA YARIS 2012 6.990 1 .LAST., 72.000 KM KOV SV. MODRA VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 10.500 LEPO OHRANJEN,!.LAST. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ RENAULT GRANDTOUR MEGANE 1.5 DCIDYN.CONF. MERCEDES-BENZ B180 BLUE EFFICIENCY OPEL MERIVA 1.6 ENJOY PEUGEOT2071.616V SPORT NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION BMW 320 D LIMUZINA VWSHARAN 2.0TDI BLUEMO. COMFORTLINE FIAT PANDA 4X41.28V BMW 3181 COUPE CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK FIAT STILjO 1.9 JTD DYNAMIC OPEL ASTRA1.7CDTI ENJOY BMW X3 3.0 D SPORT AVT. CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE CITROEN C51.6 DHITOURER DYNAMIQUE CHEVROLT LACETT11.616VSW NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA 2011 2003 2006 2011 2006 2000 2007 2003 2011 2005 2004 2008 2013 2010 2010 2007 4.400,00€ 10.600,00€ 2.890,00€ 4.800,00€ 7.990,00€ 4.490,00€ 7.400,00 € 13.500,00€ 4.150,00€ 2.990,00 € 3.550,00€ 1.990,00€ 8.600,00€ 6.900,00€ 3.050,00 € 6.850,00€ 8.990,00€ 6.400,00€ 3.990,00€ 8.490,00 € SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNIGA 27.118 KM SERV. KNJIGA KLIMA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA K0V.T.SIVA BELA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. VIOLA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA AVT. KLIMA AVT. KLIMA CITYSERVO PRVI LAST. AVT. KLIMA AVT. KLIMA PRVI LAST. AVT. DEU. KLIMA AVT. DEU. KLIMA 47.307 KM SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA KOV. SV. MODRA KOV. SV. ZELENA BELA KOV. SREBRNA BELA KOV. ČRNA KOV. SV. MODRA KOV. SREBRNA k FINANCIRANJA k ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW3COUPELCI320V BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014 HONDA CIVIC1,4i LS KLIMA 2003 HONDA CIVIC 2,2 D 2007 MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 OPEL ASTRA SW1,4 2007 OPEL CORSA 1,4 2009 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 OPEL TIGRA 1,4 CABRIO 2005 PASSAT 2,0 TDI 2007 PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 TOYOTA YARIS 2012 VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 Vso zalogo vozil najdete 2013 16.990 1.LAST, ODLIČEN 2013 14.990 1.LAST., ODLIČEN 2012 15.490 1.LAST, ODLIČEN 2013 16.990 1.LAST., AUT. 2009 2.790 2 LAST, SLOV. 14.990 1.LAST, ODLIČEN 1.699 ZELO UGODEN 5.990 ŠPORT 15.490 LEPO OHRANJEN 3.490 2.LAST. 4.490 COSMO OPREMA 8.980 1.LAST, ODLIČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLOV. 39.490 1. LAST. 6.990 1.LAST, 72.000 KM 10.500 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA na: www.topavtomobili.si BELI BELI SIVA KOV. SV. MODRA KOV. SV. MODRA RJAVA ČRNA SREBRNA SREBRNA SIVA SREBRNA ČRNA T. MODRA KOV SV. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. Bi VA BMW 318 DSPORT 2015 27.890 CITROEN C41.4 VTIFURIO 2012 8.390 CITROEN DS5 2.0 HDI AVT. 2012 18.390 CITROEN XSARA PICASS01.616V 2007 3.490 FORD B-MAX 1.0 EC0B00ST 2014 11.190 FORD FIESTA 1.4 TREND 2013 7.990 FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST 2014 11.980 FORD KUGA4X4 AVT.2.0 TDCI 2011 13.990 FORD MONDEO 2.0 TDCI, KAR. 2015 19.990 HYUNDAI Hl VAN 2.5 CRDI6SED 2008 8.890 NISSAN MICRA 1.2 ACENTA 2012 6.990 OPEL C0RSA1.416V 2012 7.270 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI SPORTT. 2014 14.490 RENAULT CLI01.2 EXPRESSION 2011 5.990 SEAT IBIZA STYLE 1.416V 2010 6.790 SAM019.646 KM, ODLIČEN BELA 1.LAST., ODLIČEN KOV. BORDO RDEČA ODLIČEN, SAMO 71.000 KM KOV. T. SIVA ODLIČEN, TRAJNIK KOV. ZLATA SAMO 32.798 KM, ODLIČEN BELA 1.LAST., ODLIČEN BELA ODLIČEN, SAMO 79.765 KM KOV. T. SIVA ODLIČEN, 1.LAST., SLO KOV. T. SIVA NOVI MODEL, SAMO 56.284 KM KOV. T. SIVA 1.LAST., ODLIČEN K. SREBRNA ODLIČEN, SAMO 72.947 KM BELAPERLA ODLIČEN, TRAJNIK KOV. ZLATA KOV. T. ZELENA RELA SAMO 62.000 KM ZNAMKA AVTO PROFI PTLLT Ob Diaviaa, 2250 Piuj LETNIK CENA€ OPREMA BARVA BMW 318D KARAVAN VWSHARAN 2.0 TDI OPEL ASTRA 1.4 BMW 525 FORD C-MAX BMW218D IVECO TURBO DAILY-TOVORNI VWTOURAN 1.9 TDI NISSAN JUKE 1.5 DCI BMW 520 FORD GALAXY 2.0 TDCi PEUGEOT 508 2.0 HDI HYBRID 2016 2014 2006 2004 2005 2016 2006 2003 2014 2015 2014 2013 25.990 22.990 2.490 4.990 2.790 25.990 5.990 3.190 12.990 33.990 13.900 13.990 AVTOMATIK ODLIČEN ODLIČEN KARAVAN ODLIČEN AVTOMATIK 17M3 ODLIČEN KOT NOV DOBRO OHRANJEN ODLIČEN TEMNO MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA MIŠJE SIVA ČRNA RUMENA METALIK MODRA SIVA SREBRNA SREBRNA ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@qmail.com ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobiiipr "I" * ■ (rS * • • i J [C* j «.t v w P i i a hi n . 7 É BAU H É . i if TU AI rja PETEK 30, Junij 7:30 Glasbena osmica itLga}, pen, 8:00 Glasba, pesem zdruzvije 2017, pori, 8:55 Kuhinjica, por. 9:15 Povabilo na kavo: NEDELJA 2, julij . 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Piegled tedna, pon. 8:25 Regi Gorišnica 9:25 ¡Jozmarinkina ljubezen, pon. 7- I J I vvauiiv I m MHU T.-£. J OUii I >4111IIUI Id iiuunjfiern, uun, »Zavod BODIDOBRO, pop. 11 ;30 Sportino): mag, Stanko Glažar, pon. 955 Soortfno): mag. Stanko Glažar, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 10:25 Cista umetnost - lunii, pon. 12:25 PortaL Don, IULU UMIKU ILibl - junij, pon. 10:40 Pogled nazaj, pon. 11:00 Glasba za vse, pon. 11:30 Ch>arlie Chaplm Shangheid, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 koncert Infect&i pon. 14:15 Mdeostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika 18:25 Pofal, pon. 18:35 Glasbena osmica (slo,), pon. 18:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Portal, pon. 20:35 Moč glasbe nas združuje 3, del, por, 21:35 Sekvenca, pon. 21:5015. Poli maraton, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Nosferatu, pon. 23:55 Videostrani SOBOTA 1. julij 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon, 8:QO Risankejson. 8:30 Charlie Cbaplin festival, pon, 9:50 Guliverjevo potovanje, pon. 11:10 Sport(no): mag, Stanko Glažar, pon. 11:40 Sekvenca, pon, 12:00 Pregled tedna 12:25 Povabilo na kavo: Zavod BODIDOBRO, pon. 13:05 Pogled nazaj, por, 13:30 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon, 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Portal, pon, 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse, ,pon, . 19:20 Glasbena osmica [tuja}, pon, 19:50 15. Poli maraton, pon, 20:00 Pregled tedna, pon, 20:25 Pero Lovšin, pon. 21:30 Chariie Chaplin Shangheid, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Glasba, pesem združuje 2017, pon, VHaoetrani it.£j ruiuai, pon, 12:35 Glasba za vse, pon, 13:05 Gostilna »Pr Franceta 14:05 Sekvenca, pon, 14:20 Pogled nazaj, pon. 14:45 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:50 Pef prijateljev na razpotgu EU, 3. oddaja, pon. 19:20 Glasbena osmica {slo.}, por, 19:50 Glasbeni predah 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Moc alasbe nas zdruzuie 4. del, pon 21:25 PovaBilo na kavo: Zavod BODIDOBRO, pon. 22:00 Ptujska kionika, pon. 22:25 Dan D, pon, 23l55 Videostrani PONEDELJEK 3. julij 7:30 Glasbena osmica (sloj pon< 8:00 Pregled tedna, pon. 6:25 Moc glasbe nas združuje 4. del, pon. Ptujska televizija PETV, T: 02 STO SSO 20, inioOpetv.tv, h ruvamiu na Kavo: Zavod BODIDOBRO, pon. 11:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Cista umetnost - junij, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:05 Selcvencaj pon. 13:15 Pero Lovšin, pon, 14:30 Videostrani 17:10 Kuhinjica, por. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pet prijateljev na razpotju EU, 4. cddaja, pon. 19:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:25 Dan vrtca Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon, £1:35 Pogled nazaj, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Tabu, pon. 08:00 Kronika iz občine Gorišnica 10:00 KOS Lenart 2017 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski pevci v Cerkvenjaku 20:00 Zaključek OŠ Gorišnica 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja nil si rani PROGRAMSKI NAPOVtDNIK vač na aptalnlh Hlraneh www.aip1v.fti 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Ob zaključku vrtca Videm 13:00 Praznik Občine Domava 15:00 Zaključek OŠ GoriSnica 17:00 Oddaja iz občino Destrnik 18:30 Ljudski pevci v Cerkvenjaku 20:00 Polje, kdo bo tebe Jjubil: 1 21:30 Veseloigra _J 23:00 Video strani Uredništvo: www. sipi v si 02 OO 30; info@srplv si Markatinrv ftt iJO O?' n"i1 fi37 Tin SIP 08:00 90 let PGD Zabovci 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Ljudski pevci v Cerkvenjaku 11:30 Seja sveta Markovci - pon, 12:30 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Zaključek OŠ Majžperk 20:00 Izidorjevo v Novi Vasi 21 00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko sptein www.slptv.si 08 00 Nedeijsko popoldne z Meja&i 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majoika 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob zaključku vrtca Videm 20:00 Izidorjevo v Novi Vasi 21:00 90 let PGD Zabovci VirlAft strani Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., -— * J Poraba energije za ogrevanje: 07/ 7ZLQ 3ZL 10 V rninn kwhw na leto Prireditvenik Petek, 30. junija 13:00 Kidričevo, restavracija PAN: 3. promocijska mednarodna dirka z električnimi vozili »e-via 2017« 14:00 Ptuj, Mestni trg: 3. promocijska mednarodna dirka z električnimi vozili »e-via 2017« 16:00 Benedikt, Čolnikov trg: 18. praznik občine Benedikt, večja gasilska vaja 18:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: 80 let bratov minoritov na Ptujski Gori, predstavitev knjige, maša 18:00 Ptuj, razstavišče pri hotelu Pomaranča ob Dravi: razstava Guernica Lovra Beraniča (odprto tudi po gledališki predstavi) 20:00 Ptuj, pri hotelu Pomaranča ob Dravi (AFŽ - ambient Frana Žižka): predstava Dejansko Gospod 20:00 Sv. Tomaž, kulturni dom: večer narodno-zabavne glasbe V spomin Lojzetu Slaku, nastopajo domači ansambli 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večer, avtokomedija Jonas Žnidaršič 21:00 Ormož, grajska pristava: festival Ormoško poletje, predstava Najstarejša obrt MG Ptuj 21:00 Lenart, športna dvorana: Len-art, poletje v Lenartu,folklorni skupini iz Bolgarije in Madžarske 21:30 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa - otvoritev: Služkinja Sobota, 1. julija 9:00 Sv. Tomaž, športno igrišče: Športna sobota pri Sv. Tomažu 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček - Ježek in vran na sirovi dirki 10:00 Benedikt, pred športno dvorano: 18. praznik občine Benedikt, 5. Benediški tek 10:00 Cirkulane, grad Borl: 15. ovčje-kozji bal -razstava in prikaz striženja drobnice, razglasitev naj rejca, pastirske igre, tekmovanje v kuhanju golaža, kulturni program 11:00 Sv. Tomaž: Memorial Ludvika Bratuša, 15. tradicionalno srečanje s člani Puho- vega društva Ljutomer 15:00 Ormož, grajski park: festival Ormoško poletje, 4. Romžarinkin festival - Skupaj v Pikino deželo 15:00 Benedikt, šotor pri športni dvorani: 18. praznik občine Benedikt, 90 let PGD Benedikt in gasilska veselica 18:00 Ormož, grajski park: festival Ormoško poletje, Potovanje na otok zakladov 18:00 Ptuj, razstavišče pri hotelu Pomaranča ob Dravi: razstava Guernica Lovra Beraniča (odprto tudi po gledališki predstavi) 19:00 Miklavž pri Ormožu, dvorišče kulturnega doma: jubilejni folklorni večer Nitke desetih let, folklorni večer in razstava utrinkov desetletnega delovanja skupine Metla in del mladih likovnikov iz OŠ Miklavž 19:30 Velika Nedelja, pred gradom (na prostem): komedija Ulica žalostnih obrazov 20:00 Sv. Tomaž, v Meškovem domu: 11. občinski praznik Sveti Tomaž, osrednja občinska proslava, kulinarična razstava (od 18.00 do 19.45) 20:00 Ptuj, pri hotelu Pomaranča ob Dravi (AFŽ - ambient Frana Žižka): predstava Dejansko Gospod 21:00 Ormož, malo grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje - večer glasbe, pesmi in vina Boginja z zamudo 21:30 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa - Rdeča želva; ob 23.00 Ona Nedelja, 2. julija 8:GG 8:SG 11:GG 1S:GG 15:GG 16:GG 16:GG 18:GG 19:GG 19:SG 2G:GG 21:GG 21:GG 21:SG Sv. Tomaž: 11. občinski praznik Sveti Tomaž, osrednje župnijsko praznovanje (maša ob 8. in 10. uri), dan odprtih vrat ambulante od 8. do 12. ure, kulinarična razstava, blagoslov obnovljene kapele na Gomili ob 14. uri Benedikt, športna dvorana: 18. praznik občine Benedikt, Humanost in kultura Benedikt 2017, otvoritev razstavnega salona (na ogled do torka, 11. 7.) Ptuj, na gradu: prvo srečanje zborov na ptujskem gradu Čagona, pri Pučku: 19. občinski praznik Cerkvenjak Jablane: 130 let PGD Jablane in 20. dan gasilcev GZ Kidričevo: gasilska parada, svečana prireditev, podelitev odlikovanj, predaja novega vozila, veselica Zagojiči: 22. občinski praznik občine Gorišnica - Dan gasilcev Zagojiči Benedikt, pred športno dvorano: 18. praznik občine Benedikt, tradicionalni pohod Spoznavajmo svoj kraj, ob 17.30 pohod za starejše Ptuj, razstavišče pri hotelu Pomaranča ob Dravi: razstava Guernica Lovra Beraniča (odprto tudi po gledališki predstavi) Cerkvenjak, dom kulture: gledališka predstava Gugalnik, premiera Velika Nedelja, pred gradom (na prostem): komedija Ulica žalostnih obrazov Ptuj, pri hotelu Pomaranča ob Dravi (AFŽ - ambient Frana Žižka): predstava Dejansko Gospod Ormož, malo grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, koncert Klapa more in tamburaški orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer Lenart, dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Marko Črnčec Ruthenia Quartet Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa: Mesečina, ob 23.30 Klub Ponedeljek, 3. julija 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino brez stropa - Kinoskop: Bučko 14:00 Benedikt, balinišče pri Penzionu Petelin: 18. praznik občine Benedikt, turnir v balinanju 21:30 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa - Toni Erdmann PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom ufunu rnnln.tannlv cî www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 23. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIM traktor - Zetor, Ursus, IMT, Deutz ali podobno. Telefon 031 851 485. PRODAM 3 koze, manjše rasti, za nadaljnjo rejo. Telefon 031 838 069. ELEKTRIČNI pastir prodam. Tel. 041 924 056. BUČNICE, odlične kvalitete, sorta rustikal, pakirane po 35 kg, prodamo po 2,8 €/kg. Telefon 031 743 951. PRODAM 2 bikca simentalca in teličko. Stari so 3 mesece in težki 150 kg. Telefon 031 532 785. PRODAM čb telico, 7 mesecev brejo, ali menjam za ječmen. Tel. 041 38 79 79. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeni parceli na Sovre-tovi poti na Ptuju v izmeri 1.100 m2 in 654 m2. Tel. 041 442 528. Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Bolečina spremlja SPOMIN na 30. junij, ko mineva eno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, botrice, svakinje, babice in prababice Ane Mlakar IZ SLATINE 74 nazadnje stanujoča pri hčerki v Pristavi 39 a, Cirkulane Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, molitvijo, svečko in cvetom poklonite njenemu spominu. Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo RAZNO PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM peč na olje in 2000-litrsko cisterno, plastično. Tel. 070 826 526. PRODAMO - stanovanjsko hišo na Ptuju, letnik 1964, 210 m2, zemljišče 511 m2 - bližina centra, vrtca, šole, mirna lokacija, gjjjs nrsAAlit/ Cena: 110.000 EUR. * RcTHRK Kontakt: 041 684075 ^ ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Kogar imamo radi, ne umre, samo daleč, daleč je ... ZAHVALA Prehitro nas je zapustil predragi mož, oče, dedi, pradedi in brat Stanislav Bec IZ ZAGORCEV Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem in g. Lovrencu za molitev. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi poti v večni mir. Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK do četrtka zjutraj do 9. ure do ponedeljka zjutraj do b. urb Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS. Kličite po 18. uri na tel. 02 794 49 61. ODDAM zelišča: pelin, meto, šentjan-ževko, rman. Tel. 041 692 040. PRODAM bikca, črno-belega, starega 3 tedne, in kosilnico SIP 185. Tel. 041 599 567. KUPON ZA BRALCE Štajerski STAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent 1 te' : 02 748 18 80 L 02 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. —7---r šiajmfc TEDNIK "ÍMHfeggSS* poitMirflnGEncun www.tednik.si IStajerskitednik. .Stajerskitednik PVC okna, vrata, senčila ABA O... PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Zaspalo tvoje je utrujeno srce, končalo tvoje se bolezni je gorje. Zdaj duša tvoja je v objemu božjih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše draga mame, babice ... Julijane Vajda BUKOVCI 140 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala Borisu Veršiču za lepo izrečene poslovilne besede, Otiliji Markovič za molitev, cerkvenim pevcem ter g. župniku za lepe besede in cerkveni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ji v zadnjih mesecih njene težke bolezni stali ob strani. Sinovi z družinami Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in tast Franc Verlak IZ BUKOVCEV 8 Hvala vsem, ki se ustavijo pri njegovem grobu in mu prižigajo sveče. Žalujoči: vsi njegovi Tvoja duša tam nekje na širnem nebu spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. Prižigamo ti lučko v temi, da ti gori, zalivamo ti drobni cvet, da ti cveti. Mami, ujeta si v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN Tiha bolečina nas spremlja že 10 let, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši zlati mamici in najdražji ženi Kristini Požegar 1961-2007 IZ DOLIČA 38 Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu, se spominjate njenega nasmeha, ji prinašate svečke in rožice. Mami, neizmerno te pogrešamo! Z žalostjo v srcu - tvoji najdražji AMSKA PONUDBA V MESNICAH JOÉEÜA F0NGUŠTA KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (T. C.) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija Stanka Šegula GOSTILNIČARJA S POLENŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, posebej Stanku in Anici; domačemu kolektivu: Jožici, Marjani, Gabrijeli, Mihaeli in Evi. Hvala dr. Petkovi za nam nudeno takojšnjo pomoč in podporo. Hvala vsem prijateljem in znancem, g. župniku Dušanu Todoroviču za opravljen cerkveni pogreb, ge. govornici Mariji in g. govorniku Jožetu. Iskrena hvala Lekarnam Maribor, posebej kolektivu Lekarne Qlandija. Iskrena hvala gasilcem PGD Polen-šak, Dornava in Žamenci, pevskemu zboru Magnificat, gospodu za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju MIR. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, dar za farno cerkev in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k počitku. Veliko si nas naučil, z nesebično in neskončno ljubeznijo obdaril, zato v naših srcih ostal boš vedno živ. Žalujoči: žena Darinka ter hčerki Bernardka in Aleksandra z družinama Markovci, Gorišnica • Športni park Stojnci v lasti dveh občin Spor med občinama zaradi solastniških vezi Športno društvo Stojnci in občina Markovci sta v zadnjih letih vložili zelo veliko denarja v posodobitev in ureditev športnega parka Stojnci, ki danes velja za moderen nogometni park. Njegovo na videz bleščečo podobo pa kazi velika neurejenost in zmeda glede lastništva zemljišč, na katerih je zgrajen. Precejšnji del parka namreč leži na območju sosednje občine Gorišnica, ta pa svojega zemljišča ne namerava občini odstopiti kar »na lepe oči ...« Pod gradom Bori ob reki Dravi ieži čez 2 hektarja velik moderen športni park Stojnci, ki ga tvorijo sodobno nogometno igrišče s pomožnim igriščem, pokrite tribune, otroška igrala in klubski prostori s slačilnicami. Zgledno urejen park je plod dela in truda članov Športnega društva Stojnci, finančne pomoči številnih donatorjev, predvsem pa investicijskih vlaganj občine Markovci, ki je vse od leta 1990 vanj vložila precej denarja. Na videz bleščečo podobo celotnega parka kazita velika neurejenost in zmeda glede lastništva zemljišč in nepremičnin. Zemljišča, ki v naravi predstavljajo nogometno igrišče s tribunami in klubskimi prostori ter pomožno igrišče, namreč od lani ležijo na območju sosednje občine Gorišnica. Direktorica markovske občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko in župan Milan Ga-brovec sta pojasnila, da so se lastniška razmerja spremenila avgusta lani, ko je občina Go-rišnica od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov dobila v svojo last del zemljišča (gre za solastnišvo na dveh parcelah), na katerih je urejen omenjeni športni park: »Športni park je urejen na več parcelnih številkah. Parcele v k. o. Stojnci so v celoti v lasti občine Markov-cio, parcele v k. o. Muretinci (ki ležijo na območju občine Gorišnica), pa so v solastni- štvu. Do lanskega avgusta so bile tri parcele v solastništvu občine Markovci in države, 17. avgusta lani pa je bil solastniški delež države prenešen na občino Gorišnica. Ta je postala lastnica na podlagi pogodbe o prenosu nezazidanih stavbnih zemljišč, ki je bila sklenjena na podlagi zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.« »Občina Gorišnica k reševanju te problematike noče pristopiti« Občina Markovci je po besedah občinske direktorice že pred leti pristopila k reševanju vprašanj lastništva zemljišč, saj imajo prav zaradi tega nemalo težav pri vzdrževanju in pridobivanju soglasij. A kot kaže, skupnega jezika glede ureditve solastniških vezi še niso našli. »Problematika Športnega parka Stojnci in lastništva se vleče že od leta 1990. Neuradni pogovori sicer potekajo že leta, občina Markovci je tudi uradno pozvala občino Gorišnica, da skupaj pristopimo k spremembi območja občin, vendar odziva Gorišnice ni. Na lanski dopis so nam odgovorili le, da je njihov občinski svet sklenil, da se k spremembi območja občin ne pristopi, da pa nam ponujajo pomoč pri legalizaciji objekta na teh parcelah. Objekt namreč še vedno ni legaliziran, saj se zatika pri pridobivanju soglasij (poplavno območje). Čeprav občini Gorišnica ne bi v zvezi s tem nastali nobeni stroški in tudi ne bi bila oškodovana, saj bi občina Markovci krila vse stroške izvedbe spremembe območij občin, hkrati pa bi uredili tudi zamenjavo zemljišč, k reševanju te problematike nočejo pristopiti. Prav tako bi pripravili ustrezen odlok o ureditvi meje med občinama, ki ga morata obe sprejeti v enakem besedilu,« sta dodala Bezjak Kolenkova in župan. Kokot vrača žogico: »Naj povedo, koliko so pripravljeni dati!« Župan občine Gorišnica Jožef Kokot na drugi strani pravi, da so pripravljeni pristopiti k spremembi območja, a da občinskih meja ne bodo premikali. »Na zadnji občinski seji smo sprejeli sklep, da jim ne nasprotujemo, da pa jim zemljišč zastonj ne moremo dati. Žogica je sedaj pri njih. Mi bomo naredili kupoprodajno pogodbo, oni pa naj povedo, koliko so pripravljeni dati. Čeprav smo tudi mi solastniki, so oni to območje vseskozi uporabljali in jih pri tem nismo nikoli omejevali,« je na vprašanje, pod kakšnimi pogoju so pripravljeni prenesti lastništvo solastniškega deleža na občino Markovci, odgovoril župan Kokot. V primeru odkupa zemljišč bodo zahtevali vračilo vlaganj Nad ravnanjem sosednje občine so na občini Markovci negativno presenečeni. Kot pravijo, bodo v primeru od- kupa zemljišč od občine Gori-šnica zahtevali povračilo vseh vlaganj v višini, ki ustreza solastniškemu deležu sosednje občine. Če ne bo šlo drugače, so pripravljeni to izterjati tudi po sodni poti: »Športni park Stojnci dejansko pripada občini Markovci, saj sta tako občina Markovci kot Športno društvo Stojnci vanj vlagala vse od leta 1990, znatneje pa občina predvsem po letu 2000. Z dosedanjimi vlaganji je na teh parcelah nastal moderen nogometni športni park, v katerega občina Gorišnica ni vložila nobenih sredstev, ne truda in tudi ne sanacijskih del in stroškov, nastalih zaradi obsežnih poplav v letu 2012. Občina Markovci je vanj vlagala oz. še vlaga s prepričanjem, da se objekt legalizira. Glede na to, da je občina Gorišnica postala solastnik navedenih dveh nepremičnin, na katerih se nahaja nogometni park, kar na podlagi zakonske določbe, bi pričakovali lažje dogovarjanje s sosednjo občino, a žal za to ni posluha.« Kako dolgo si bosta tako ena kot druga vpletena stran še naprej po malem nagajali in si metali polena pod noge ali pa bo vendarle prišlo do nekega kompromisa, v tem trenutku še ni jasno. Gotovo pa je v interesu občanov, predvsem pa športnikov, da bi prišlo do pametnega dogovora - in to čim prej. Monika Levanič OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA J www.naitors.si m BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAIiORSnoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA 1 Danes bodo predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije občasno še krajevne padavine. Drugod bo jasno, popoldne pa bo oblačnost od juga pričela naraščati. Jugozahodnik bo nekoliko oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C. Obeti V noči na soboto bo dež spet zajel večji del Slovenije in v soboto čez dan postopno ponehal. Sobotno popoldne bo povečini sončno. V nedeljo bo deloma jasno, možna bo kakšna ploha ali nevihta. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. V višinah k nam z jugozahodnim vetrom doteka nekoliko hladnejši in razmeroma vlažen zrak. Napoved vremena za Slovenijo dcnâëi fLadoLed ... Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi. 14/25 lokalih ponaranra Težav z vodo naj ne bi bilo več Zaradi neurejenih lastniških razmerij imata občina Markovci in Nogometno društvo Stojnci, ki upravlja s športnim parkom, nemalo težav pri vzdrževanju in pridobivanju soglasij, tudi pri legaliziranju klubskih prostorov, saj so zgrajeni na črno. Ob tem dodajmo, da se pri legalizaciji objekta, ki mu je že bil izdan sklep o rušitvi, zatika predvsem zaradi poplavnega območja. Športni park je bil namreč v preteklosti večkrat pod vodo, največjo škodo pa so povzročile katastrofalne poprave leta 2012, ko je voda preplavila celoten park. A težav z vodo naj ne bi bilo več, saj so na novo regulirali rokave reke Drave in športnega parka. Zemljišča v Športnem parku Stojnci, ki v naravi predstavljajo nogometno igrišče s tribunami in klubskimi prostori ter pomožno igrišče, ležijo na območju sosednje občine Gorišnica. Foto: ML Foto: ML