dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311310 št. 6/XXIII junij 1983 4. JULIJ Po okupaciji in propadu jugoslovanske vojske se je stara kraljevina Jugoslavija znašla v negotovem, obupnem položaju. Ukrepi terorja, ki so jih fašistični okupatorji s kvislingi uporabljali v Jugoslaviji že od začetka, so po obsegu in surovosti prekašali vse, kar so počenjali v doslej podjarmljenih evropskih deželah. Okupatorji so si s kvislin-škimi tvorbami in pohlevnostjo posameznih meščanskih skupin prizadevali utrditi svoj okupacijski sistem ter razvneti šovinizem in bratomorni boj med posameznimi jugoslovanskimi narodi. Okupatorji in kvislingi so razen uničevanja Židov takoj začeli preganjati prebivalce posameznih pokrajin. Ustaši so začeli uresničevati svoj načrt o izgonu Srbov. Preganjanje in izseljevanje je zadelo tudi Srbe, Črnogorce s Kosova, Metohije ter Bačke in Slovence. Da bi se rešile pred uničenjem, so množice Srbov in Muslimanov v Bosni in Hercegovini, Liki, na Kordunu in Bani ji ter drugih krajih zaQ ščale svoje domove in se Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije že naprej pozival k nadaljevanju odpora proti napadalcem in poudarjal, da bodo komunisti Jugoslavije in delavski razred v prvih vrstah ljudskega boja prmi o ki* patorjem in da bodo^^M|^3o-ju vztrajali do konene zmage. Že v tem razglasu 3 Centralni komite opozarjal Wa družbeni politični pomen 1^ga b tem, da je pouda1rj borbo ustvarjena svi stvo vseh narodov Po sklepu seje j Centralnem komiteju i ljen Vojni komite pod vodstvom. V začetku maj je bilo v Zagrebu posv' Komunistične partije vije — majsko n^^etov' Tam so ocenili smrčijo mednarodnem podjrfccju i nje doma. Na Jodlagi ocen ugotovili, da IpEmunistična ti j a Jugosla-jija stoji pred j ega zgodfcinske-a in d^jtugeizira strofo in politične cilje okupatorjev in njihovih hlapcev ter odpirala perspektivo ljudskega boja. Komunisti so v tistih težavnih dneh nenehno aktivno vplivali na delavce, kmete in mladino. Povsod so fcneutrudno razlagali cilje okupj litike, razkrivali dej |^£ih izdajalcev, ^razplamtevar ^■ačali ljudi ihodov ne ■enačijo, ii orske po-vnost do-ijasnjevali a šoviniz-i od prosto suženj sk jih sabotilajo. Poj a; ?dini ložaj kih J. ^ti nostjo pri-oj so zbi-sanitet-KmaLu s< anaxj^pj< Istih in in- polnitvijo s^ ga poslans in popdjp narode v bcupi^oti okupatorjem meima izdajalcem, za, soci na ta^ sklepih ljudski^ jarmljč 1 razširi; v ^^^evine Ju- goslavije in politika okupatorjev ter domače kvislinške bur-žoazije ni iznenadila Komunistično partijo Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije je že v prvih dneh vojne usmerjala svojo dejavnost na organiziranje boja proti okupatorjem in domačim izdaja cem. Politbiro Centralnega komiteja Komunistine partije Jugoslavije (CKKPJ), ki je spremljal razpadanje stare kraljeve jugoslovanske vojske, je na svoji seji 10. aprila 1941 v Zagrebu opozoril na pomen zbiranja in skrivanja orožja. V razglasu z dne 15. aprila pa je za «e*ewr- ge akcije, li so ljudi , organizi-žboritd. rodn’ no osvobMj^rev. Glede' značajni cilje je po ‘Komun#rične partije ojev in vseh pod-arodov. Zato je bi-l^fflT'neposredna naloga par-•lji zbiranje vseh ljudskih slojev ne glede na politična, verska, naciop^*# in dr^ga prepričanja, proti oku hlapcem. V glede na specifine udarjene konkretne naloge; cionalnih in pokrajinskih par^ tijskih organizacij* da vs, u-^tijska-^BSffTpf zgledu nega komiteja pri Centralni komiteju Komunistične partije' Jugoslavije takoj ustanovijo vojaške komiteje ra-če- i^polit-nitej^SCo-ugorfavije fglavnmštab partman- ganizirati njihovo preskrbo z živežem in zdravili. Razglas Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije s pozivom narodom Jugoslavije na oborožen boj je bil opravljen 12. julija 1941. V mesecu juliju so se začeli partizanki bo^u Srbiji, Črni go-i 'Wm< > v e n s n i h| Hercego- Imčnih dneh, tedeMja+m&Bčne objektivne P°g°j^^^POsameznih pokraji-ngj^m^odročjih, se je oborožen loleti in jeseni 1941 razvi-rv posebnih oblikah in z različno intenzivnostjo. V teh bojih so bili zadani okupatorskim in kvislinškim si-udarci. Zaplenjene so ne količine orožja in ih potrebščin, kar ustanoviti parti-formirati več-[■tizanske enote. leli ob ustano-esetin borcev, so se s šir^PIj em vstaje razvili v enoto^Ki so štele po več sto in TCljudi. S tem, da so nastala v znatni delu dežele prva osvobo-ozemlja, je bil okupacij-| sistem resno ogrožen. Mno-mrometne žile so bile preki- mbor kCentr tične 27. jun narodno« skih odr mandant j kretar pari tedaj vodUBvojni 4. juljPi je bila leja politbiroja C^ptFalnega lmmiteja ko-Tične partije IJugosliKdje, ?ateri so sklenili začeti obo-proti smis zla Jkupatorjerri bbjavl^^raz- Tak secih razv: širom po J naj večjem ‘delu’ zvil v splošno To je bila prva pirani Evro nzkuše? I bolj opremljena ska, ki je v prvem uspehe, je bila nad obsegom in eh zanskega boja v je v poletnih me-partizanski boj viji, v njenem ka se je že rajsko vstajo. kaja v oku- Jehnično a voj-gvalu žela senečena m parti-goslaviji, |tere kraljeva voj sl laj nekaj mesecev Iklepda poji V maju je partija mobilizirala vse svoje sile za izpolnitev sklepov »majskega posvetovanja«. Nacionalna in pokrajinska vodstva so se obrnila na ljudstvo z razglasi, v katerih so pojasnjevali aprilsko kata- ljene udan v gozdov^^fra bodi partizans^eodrede čele oborožene akcije. H' je bilo treba v okupiranih stih še naprej razvijati odpen \i ljudstva, opravljati sabotaže in diverzije, mobilizirati nove borce za partizanske odrede, or- je bila ej raz- ^prejet je^bil prej ustanoviš kupi e, ki na voljo v Ju-ed vstajo, so nemških, italijanskih, madžarskih divi-ivizij domobran-okupatorsko in erijo, poli-i in niso osobne pTt^^tif^razvoj ljudske vstaje. Jugoslavija se je namesto v okupirano deželo nepričakovano spremenila v no- vo obsežno bojišče. Uspeh vstaje je ogrožal ugled okupacijskih sil in zbujal dvom o stabilnosti nemškega aparata v času, ko je bila Nemčija na višku vojaške moči. Spričo vsega tega so bili okupatorji primorani pripeljati v Jugoslavijo nove sile iz drugih okupiranih dežel in z drugih front. Tihomir Simončič Poročilo o poslovanju I.—HI. 1983 Značilnost našega dela in poslovanja v letošnjih prvih treh mesecih je v tem, da smo bili še vedno slabo oskrbovani s surovinami, kar je povzročilo tudi manjšo proizvodnjo v primerjavi z lanskoletnim primerjalnim obdobjem, kakor tudi v primerjavi s temeljnim letnim planom. V treh mesecih letošnjega leta smo izdelali 1.500.000 t. m. tkanin ali 2,020.000 m2. V lanskoletnem enakem obdobju je bilo narejenih 1,700.000 t. m. ali 2,300.000 m2. Za letošnje I. trimesečje smo planirali enako količino kot je bila izdelana v lanskem letu I.—III., tako da smo količinsko realizirali za 12 % nižjo proizvodnjo od lanskoletne, kakor tudi od planirane. Vzrok za manjši obseg fizične proizvodnje je izključno v surovinah, katere smo v primerjavi s planiranimi potrebami prejeli le približno 50 %, v primerjavi z lanskoletnim prvim trimesečjem pa kar za 11 odst. manj. Tako smo v letošnjem letu skupno prejeli 924 ton surovin, v lanskoletnem I. trimesečju pa 1.034 ton. Najslabše smo bili oskrbovani z malon sintetičnim vlaknom iz O hiša, Skopje. V tem obdobju smo naročili 315 ton, prejeli pa le 154 ton, to je manj kot 50 odst. Nič boljša ni bila situacija pri staničnem vlaknu, ki ga prejemamo iz Incela, Banja Luka in Viskoze, Ložnica — od naročenih 430 ton smo prejeli 260 ton, kar je vsega 60 % potrebnih količin. Se najbolj soliden dobavitelj je bila Predilnica, Litija, ki nam je od naročenih 270 ton dobavila 218 ton, kar je okrog 80 % naročenih količin. Poleg tega smo imeli tudi velike težave z nabavo barvil in vse to je seveda povzročilo zmanjšanje proizvodnje in s tem tudi slabši finančni rezultat poslovanja v letošnjem 1. trimesečju. Zaradi slabe situacije pri oskrbi nismo nadomeščali delavcev, ki so odšli v pokoj ali iz drugih razlogov zapustili delovno organizacijo. Tako smo število zaposlenih v ljubljanskih TOZD ponovno zmanjšali, in sicer iz 1094 na 1037, kar predstavlja 5 °/o zmanjšanje števila zaposlenih. Tudi v bodoče ne predvidevamo povečanje števila delavcev, čeprav pričakujemo boljšo oskrbo s surovinami in drugimi materiali. Z obstoječim številom zaposlenih bomo skušali dvigniti obseg proizvodnje in tako povečati produktivnost dela. V I. trimesečju letos je bila tako slaba oskrba s surovinami predvsem zaradi tega, ker z našimi dobavitelji nismo imeli sklenjenih letnih pogodb o njihovih dobavah. Sklenitev teh pogodb pa so zavlačevali dobavitelji sami, ker so želeli najprej doseči povečanje cen svojih surovin in šele nato skleniti pogodbe in povečati tudi dobave. Tako smo z vsemi glavnimi dobavitelji že sklenili letne pogodbe z dogovorjenimi količinami, cenami in drugimi pogoji, predvsem glede naše devizne soudeležbe in tako upravičeno pričakujemo v naslednjih mesecih boljšo oskrbo, kar se je v mesecu aprilu že pokazalo. Tako smo npr. od Ohisa, Skopje prejeli v januarju 1983 29 ton, v februarju 45 ton, v marcu 83 ton in v aprilu 127 ton malon vlakna. Celuloznega vlakna od Incela, Banja Luka in Viskoze, Ložnica smo v januarju prejeli 40 ton, v februarju 64 ton, v marcu 155 ton, v aprilu pa 160 ton. Seveda je bilo potrebno za te povečane dobave veliko naporov in predvsem poslovnih obiskov pri naših dobaviteljih, kar bo potrebno delati tudi poslej, da bi na ta način dosegli polno izkoriščenost naših kapacitet. Kot smo že omenili, pa smo morali za to izboljšano oskrbo pristati tudi na višje cene. V primerjavi s cenami iz leta 1982 so cene za letošnje leto v povprečju za vse surovine višje za preko 40 %, kar je tudi bistveno vplivalo na dosežen poslovni rezultat v letošnjem I. trimesečju. Zaradi obstoječe zakonodaje na področju cen našim gotovim proizvodom nismo mogli povečati cen. Postopek za podražitev je sicer v teku, vendar v tem trenutku ni znano, kdaj bomo lahko uveljavili povečanje. Razen povečanih cen surovinam, so se povišali tudi vsi drugi poslovni stroški: elek- trična energija za 55 %, zemeljski plin 36 %, pisarniški material 30 %, najemnine in druge storitve približno 15 %, poleg tega pa pričakujemo še splošno povečanje cen vsem storitvam (zaradi povečanja cen naftnim derivatom v aprilu). Prav zaradi tega bo nujno povečati našo storilnost, kar pomeni zagotoviti potrebne količine surovin in drugih materialov ter zadržati sedanje zmanjšano število delavcev, ker smo prepričani, da tudi po odobrenih višjih cenah za naše proizvode ne bo mogoče pokriti vseh povečanih stroškov poslovanja. Za letošnje I. trimesečje je značilen tudi znatno povečan izvoz na konvertibilno področje. Letos smo v tem obdobju na konvertibilno področje izvozili za 42,600.000 deviznih din naših izdelkov, kar je 35 % več kot v lanskem enakem obdobju. Ta primerjava je izdelana na osnovi enakega tečaja konvertibilnega tečaja za lansko in letošnje leto, če pa primerjamo izvoz po dejanskem dnevnem tečaju tujih valut v lanskem in letošnjem letu, pa predstavlja vrednostno izvoz v letošnjem letu 55,000.000 deviznih din, kar je 100 % več kot v lanskem enakem obdobju. Kljub temu z realizacijo izvoza še ne moremo biti zadovoljni, saj nismo dosegli planirane vrednosti izvoza, kar pa je z ozirom na oskrbovanost s surovinami v I. trimesečju razumljivo. Povečan izvoz v prihodnjih mesecih in 100 % realizacija letošnjega plana izvoza bo ena izmed prvih nalog v poslovanju do konca letošnjega leta. Kljub prisotnim problemom pa so TOZD dosegle zadovoljiv finančni rezultat v primerjavi s I. trimesečjem lanskega leta. Dosežene so bile naslednje vrednosti : Realizacija I.—III. 1982 Realizacija I,—III. 1983 Indeks TOZD SUROVA TKANINA Celotni prihodek 343,120.414 371,123.549 108,2 Dohodek 76,087.685 76,483.296 100,5 TOZD GOTOVA TKANINA Celotni prihodek 61,507.846 75,370.618 122,5 Dohodek 38,254.087 49,279.573 128,8 TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE Celotni prihodek 16,519.939 21,282.215 128,8 Dohodek 6,411.504 7,931.594 123,7 TOZD PREDILNICA, LAŠKO Celotni prihodek 56,902.382 78,445.611 137,9 Dohodek 19,436.335 27,919.921 143,6 DS SKUPNIH SLUŽB Celotni prihodek 20,459.041 22,884.780 111,9 Dohodek 13,190.614 14,814.603 112,3 NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE PA SO BILE DOSE- ŽENE NASLEDNJE VREDNOSTI: Celotni prihodek 498,509.621 569,106.779 114,1 Dohodek 153,380.226 176,428.987 115,0 V prihodnjih mesecih tega leta bo predvsem potrebno zagotoviti tolikšno količino osnovnih surovin, da bomo realizirali sprejeti letni plan za leto 1983. V prvih treh mesecih smo v t. m zaostajali za 13 %, v m2 pa za 15 %. V aprilu in maju se je oskrba znatno izboljšala in dane so možnosti, da povečamo obseg proizvodnje in dosežemo plan. Povečati je potrebno izvoz in realizirati planirano vred- nost izvoza na konvertibilno področje v vrednosti 286.000.000 deviznih din (po tečaju 1 $ — 63,40 din). Na ta način bi zagotovili devizni priliv, ki bi omogočal pokritje najnujnejših deviznih izdatkov. Razen tega je potrebno zagotoviti dosledno udeležbo naših kupcev. Blago kupec lahko dobi le s pogojem, da participira 1,5 $ za lm pliš tkanin in 1 $ za 1 m gladkih tkanin. Izboljšati je potrebno kva- liteto dela in sploh odnos do dela in odgovornost do opravljanja delovnih nalog. Vodilni delavci morajo doseči večjo delovno disciplino, ki se mora izkazati v doslednem izpolnjevanju delovnih nalog, v boljšem odnosu do materiala in do delovnih naprav in ne nazadnje tudi v boljšem odnosu do sodelavcev. V tej težki gospodarski situaciji je potrebno vsako malomarnost in odstopanje od normalnih delovnih navad ob- ravnavati kot kršitev delovne discipline. Zaradi naraščanja vseh stroškov, predvsem surovin kakor tudi energije je potrebno s strokovno utemeljitvijo preko pristojnih organov doseči povečanje prodajnih cen naših proizvodov. Z našimi poslovnimi partnerji, za katere pa izdelujemo tkanine po posebnem naročilu, pa je potrebno doseči pokrivanje dodatnih stroškov, ugotovljenih in dogovorjenih s sporazumi in dogovori. Nepravilni način vodenja delovnih skupin V današnjem času veliko govorimo o pravilnem in nepravilnem gospodarjenju in delovanju delovnega človeka. V metodah pogosto uporabljamo nepravilno vodenje ali avtokratski način vodenja. Pri avtokratskem načinu vodenja je vodja odmaknjen in odtujen od svoje delovne skupine. Pri takem vodenju so informacije zelo stroge, »uradne«, močno sta prisotna pojma nadrejenosti in podrejenosti. Avtokratski način vodenja je zasnovan na prisili in priti- sku. Vodja ali nadrejeni najraje uporabljajo za svoje orožje grožnje, kazni, graje. Tudi kadar gre za pohvalo delavca, avtokrati uporabljajo pritiske na svoje člane. Na primer: kdor se ne podredi, ne bo pohvaljen, nagrajen, bo prikrajšan in ne bo imel možnosti napredovanja na delovnem mestu. Kot vodja se zapira avtokrat vase, zaupa samo sebi in svojim privržencem, tistim, kateri so ga postavili na delovno mesto vodje skupine ali oddel- ka oziroma delovnega procesa. Vodje, ki se tako obnašajo, imajo občutek vsevednosti, nezmotljivosti in nenadomestljivosti. Avtokratski vodja misli, da vse sam ve, kritike, tudi če so upravičene, ne sprejema. Tak vodja se druži s krogom ljudi, ki ga častijo in se mu prilizujejo, brez pomislekov pa izpolnjujejo njegove želje in zahteve. Napihujejo drugim majhne napake, spravljajo jih v slabo luč, če imajo le moč in priložnost, jih skušajo odstraniti. Tak način vodenja kvari ustvarjanje in delovanje delovnega človeka v delovnem procesu v današnjih kriznih obdobjih. V samoupravni in socialistični družbi ne smemo uveljavljati takih načinov vodenja. Tudi javno se veliko razpravlja, da se ne sme dovoliti, da bi si kdorkoli prisvojil moč in oblast nad človekom. V današnjem času in svetu moramo in smemo uporabljati demokratični način oziroma liberalistični način vodenja. Jakob Samastur Izobraževanje članov Zveze komunistov Statut Zveze komunistov Slovenije nalaga komunistom, da spoznavajo teorijo in prakso ter izkušnje socialističnega razvoja in politike zveze komunistov, se stalno idejnopolitično izobražujejo in se s tem usposabljajo za kar najbolj samostojno družbenopolitično delovanje v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v samoupravni delovni skupnosti, v organih družbenega samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in javnem življenju. Naloga komunista pa je tudi, da se spozna s prakso in izkušnjami mednarodnega delavskega gibanja in politiko neuvrščenosti in razvojem teorije znanstvenega socializma. Da bi komunisti v osnovnih organizacijah izvrševali te naloge, smo si v letnih planih dela postavili kot nalogo tudi idejnopolitično usposabljanje članov. V ta namen je bil že organiziran seminar, ki je obravnaval zunanjepolitično temo s poudarkom na odnosih med Jugoslavijo in sosedi. Prisotni so se seznanili s politično in gospodarsko situacijo v svetu, medblokovsko tekmo, še posebej pa o odnosih naše države s svojimi sosedi. Odnosi v svetu, gospodarska situacija in politične razmere v posameznih državah v veliki meri vplivajo na odnose, ki so se v zadnjem obdobju poslabšali, oziroma zaostrili, kar velja še posebno za odnose z Albanijo. V mesecu juniju smo organizirali seminar o temi »Var- nostno politična situacija v SR Sloveniji«. Glede na to, da morajo tudi osnovne organizacije izdelati varnostno politično oceno, bomo z izpolnjevanjem znanja pridobili marsikatero novo izkušnjo, ki nam bo koristila v našem okolju. Naj na koncu dodam, da smo se komunisti dolžni tudi sami izobraževati. Svoje znanje s tega področja bomo obogatili tudi, če bomo prebirali naš časopis »Komunist«. Marko Bricelj Morda niste vedeli — da smo v letošnjem letu imeli v pripravljalnici dve večji okvari na snovalih. V obeh primerih sta se zlomili osi sno-valnih bobnov, in sicer na snovalu Benninger 24. 1. 1983 in na snovalu Comat 18. 3. 1983. Okvari so obakrat popravili v domači mehanični delavnici, z malenkostno pomočjo Litostroja, tako da trenutno stroja normalno obratujeta. — Zaradi zastarelosti in izrabljenosti starih pliš strojev poteka v I. nadstropju demon-taža le-teh, kar bo predvidoma opravljeno do 20. junija 1983. Zaradi tega se na nove Giinne stroje prenese art. 8362. Dva stroja že obratujeta, tri pa bo potrebno preurediti čimprej. — da smo v Šmit tkalnici dobro založeni z osnovno surovino in zaradi tega so na 15 strojih organizirali 3-izmensko delo. Zaradi pomanjkanja tkalk so pri razporedu uvedli en 4-strojni sistem na Somet strojih. Delo že poteka po novem razporedu. — da je bilo pri organizaciji tretje izmene dosti razumevanja ter kljub osebnim težavam delavcev delo poteka normalno. Problematična je še surovina 50/2 stanična, za katero pa upamo, da bo v mesecu juniju tudi ta problem rešen. — da bi izvozili čimveč naših tkanin, predvsem plišev, se moramo potruditi, da iz obstoječih surovin izdelamo čim več tkanin prve kvalitete in s tem dosežemo čim večji izvozni učinek. — da smo po odločitvi strokovnega kolegija pristopili k reševanju prezračevanja prizidka v apreturi. Razvojna služba je pridobila ponudbe za izdelavo projektov. Glede na ponu-dene pogoje je bila sklenjena pogodba za izdelavo projektov s firmo IMP TOZD Projektiva. Izdelava projektov bo stala 450.000 din. — da smo iz Sovjetske zveze uvozili 1000 ton »monome-ra«, ki predstavlja osnovno surovino za izdelavo malon vlakna. Ohis, Skopje nam bo iz te surovine že do konca junija izdelal 550 ton vlakna, kar bo zadostovalo za 5-mesečno proizvodnjo pliš tkanin, katere izdelujemo iz te surovine. — da smo v mesecu maju ob obisku predstavnikov firme IKEA iz Švedske, s katero smo v letošnjem letu močno povečali sodelovanje, imeli razgovore o možnosti nabave strojev za ženil prejo, firma IKEA pa bi se obvezala o odkupu proizvedenih tkanin s tovrstno prejo. Ravno tako so nam pripravljeni finančno pomagati pri nakupu omenjenih strojev, tako da bi stroje odplačali z blagom, ki bi ga njim izvozili. Želijo, da bi ta posel stekel konec letošnjega leta. Vse to bi pripomoglo še k tesnejšemu sodelovanju z omenjeno firmo, ki je ena naj večjih proizvajalk pohištvenega blaga na svetu, saj ima svoje trgovske centre od Avstralije, preko Skandinavije do Amerike in Kanade. — da je naš poslovni partner Novi dom iz Beograda praznoval 30. obletnico uspešnega poslovanja, za kar so prejeli republiško odlikovanje. Proslave smo se udeležili in jim zaželeli še nadaljnje uspešno poslovanje in sodelovanje z nami. J. H. JANČAR MILKA št. 5/XXIII maj bcatdtim i$ki p&let, Naslovnik neznan Vsa leta se že vsak mesec dogaja, da prihajajo naslovljeni izvodi našega časopisa (več deset vsak mesec) nazaj v uredništvo z oznakami neznan, odpotoval, odselil, naslov pomanjkljiv, umrl. Zato vas prosimo, da nam posredujete svoj pravilen in predvsem natančen naslov. To nam lahko sporočite pisno na naslov: DEKORATIVNA, ka- drovska evidenca, 61000 Ljub- ljana, Celovška 280, ali po telefonu na številko 574-316, interna 13. Čeprav se trudimo redno izpopolnjevati svojo evidenco naslovov delavcev, upokojencev in tistih, ki služijo vojaški rok (s točnimi in spremenjenimi naslovi), dobimo še vedno vsak mesec velik kup zavrnjenih časopisov. Upamo, da nam boste v obojestransko zadovoljstvo pri tem pomagali. Tako izgloda časopis, ko nam ga vrne pošta potem, ko brezuspešno išče naslovnika. O odgovornosti 24. maja 1983 je v naši delovni organizaciji v okviru kluba samoupravljalcev potekala okrogla miza o temi »Uresničevanj e samoupravne delavske kontrole«, ki sta jo organizirala klub samoupravljalcev in občinski svet zveze sindikatov. V razpravi so se prisotni dotaknili tudi aktualne teme o odgovornosti. Iz razprave povzemamo nekaj misli: Problem odgovornosti je eden temeljnih problemov, ki pa nima le družbenoekonomskih posledic, temveč tudi moralnopolitične posledice. Sedanja družbenoekonomska kriza je predvsem kriza odgovornosti, ne pa sistema in ljudje, ki se svoje odgovornosti ne zavedajo, škodujejo sistemu. Vsak, ki ima določene odgovornosti in pooblastila, je odgovoren, vendar pa se raje poslužujemo pravic, ki iz tega izhajajo. V svetu je odgovornost sorazmerna s pravicami, pooblastili in zadolžitva- mi. Pri nas v praksi ni tako, čeprav je tako zapisano v ustavi. Včasih je težko določiti, ali je odgovornost kolektivna ali je to posameznikova. Ko govorimo o splošni odgovornosti, moramo najprej izboljšati lasten odnos do dela. Naša zavest je še premalo razvita, saj vedno kažemo le na druge, medtem ko je potrebno začeti pri samemu sebi. Še vedno se ne zavedamo, da je predvsem samokritika naša osnovna dolžnost. Osnovna tema srečanja je bila uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Razpravljala so si bili enotni, da komisije za samoupravno delavsko kontrolo še vedno niso zaživele kot bi morale. Predvsem je premalo sodelovanja med komisijami in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. To bi se dalo vsekakor izboljšati, vendar se komisije na ta organ premalokrat obračajo. Morda je temu krivo to, da delegati pri svojem delu verjetno doživljajo pritisk z drugih strani. Samoupravna delavska kontrola bi morala določene stvari obravnavati, pa jih ne. Vsekakor bi bilo potrebno spodbuditi poslovodne organe, da nudijo komisijam več pomoči za delo, potrebno pa bi bilo tudi več lastnih pobud. Janja Hofer Rušilni potres V letošnjem letu poteka akcija NNNP ’88 s predpostavko, da nas je doletel rušilni potres z veliko jakostjo, kar je pravzaprav mogoče, saj leži Ljubljana na potresnem območju. Glede na to, da potresne statistike kažejo na vse večjo verjetnost možnosti pojavljanja hudega potresa na območju mesta, je prav, da se pobliže seznanimo z vzroki in posledicami. Kaj so potresi? Potresi so naravni pojavi, ki nastanejo zaradi premika spodnjih plasti zemeljske skorje in sproščajo ogromno energijo. Sile, ki delujejo na premikanje zemeljskih plasti, so prisotne povsod, njihove jakosti pa so odvisne od intenzivnosti pojavov v globini. Večina geoloških pojavov poteka počasi, le nekateri med njimi pa nastopijo naglo, in to v trenutku, ko so sile večje od trdnosti kamnitih plasti v globinah. Sprostitev napetosti v globinah pripelje do močnega nihanja tal, to je do potresa. Potres je nenaden pojav, ki pa na zunaj ni vedno zaznaven in ga lahko zaznajo le posebni inštrumenti. Trajanje potresnih sunkov je od nekaj desetink sekunde do nekaj sekund, nato se tla umirijo. Moč potresa merimo po učinkih z dvanajststopenjslco Mercalli lestvico. Učinek potresa je zelo odvisen od lastnosti tal, predvsem od njihove trdnosti. Nehomogena in mehka tla povečujejo učinek potresa, trdna tla pa jih zmanjšujejo. Kot je rečeno, leži Ljubljana na območju, kjer se potresi obdobno pojavljajo z večjo ali manjšo intenzivnostjo. Potresna statistika za območje Ljubljane kaže, da je prišlo v Ljubljani v preteklih 1000 letih do 58 močnejših potresov, med katerimi so bili štirje rušilni ali delno uničujoči, 13 jih je povzročilo manjše ali delne poškodbe, drugi pa so bili šibkejši, so pa kljub temu povzročili manjšo škodo. Na pojav rušilnega potresa 8° računajo po statistikah vsakih 80 let, potres 9° MES pa se pojavlja z večjo verjetnostjo vsakih 183 let. Najmočnejša potresa v preteklosti je Ljubljana doživela leta 1511 in 1895. Ob močnejših potresih imamo tudi spremljajoče pojave, poleg rušenja objektov, še razpoke, požar, eksplozije, poplave, okužbe pitne vode in izlivi strupenih kemikalij. v Ljubljani Ker potresov še ne znamo predvideti vnaprej, oziroma ga napovedati, moramo biti vedno pripravljeni primerno in pravilno ukrepati, da bi bilo čim manj škode in poškodb. Spoznati je treba osnovne značilnosti potresnega pojava. Predvsem nas v takšnih trenutkih ne sme paralizirati strah ali da postanemo panični, ker je oboje slabo. Vsaka situacija je lažje rešljiva, če ostanemo mirni in prisebni. Na potres moramo biti pripravljeni praktično ob vsakem času, saj kot smo dejali, ni predvidljiv. Nujno je, da se za take primere oskrbimo vsaj z najnujnejšimi predmeti, ki bi jih lahko rabili, in sicer baterijsko svetilko, po možnosti z baterijskim radijskim sprejemnikom, osebne dokumente pa moramo tako ali tako imeti vedno pri sebi. Vedno je dobro imeti v hiši, obešen na vidnem mestu, seznam vseh stanujočih, kar je lahko reševalcem v veliko pomoč. Vse težje predmete je dobro imeti zavarovane, oziroma spravljene na takih mestih, da nam ob potresu ne morejo povzročiti škode ali da nas s prevračanjem ogrožajo. Ce pride do potresa, se moramo najhitreje umakniti pod kakšen masivni del pohištva, kot so miza ali klop, da se izognemo mogočim poškodbam pri odpadanju ometa ali opeke. Če je sila, se lahko umaknemo tudi med podboje vrat, ki nas delno zavarujejo. Ob potresu se ne smemo zadrževati na hodnikih, stopniščih, posebno ne na balkonih, ki so najmanj varni, prav tako se ne sme uporabljati dvigal. Kadar smo zunaj, se moramo ob potresu oddaljiti od sten zgradb ali od daljnovodnih in drugih naprav. Med potresom ne smemo zapuščati zgradb, ker se tako še bolj izpostavljamo nevarnosti, saj potresni sunki ne trajajo dalj kot nekaj sekund, zato je bolj varno ostati v prostoru, kjer smo in se primemo zavarovati. Drugače pa je potem, ko potresni sunek že mine. Takoj moramo zapustiti poškodovani objekt in če smo zmožni, pomagati pri reševanju in dajanju prve pomoči. Če so na objektu poškodbe manjše, moramo preveriti stanje instalacij in morebitne poškodbe takoj javiti ekipam za reševanje. Instalacij ne smemo preizkušati, ker lahko pride do nesreče. To opravilo prepustimo strokovnjakom, ki bodo prišli v pomoč. Če nas zasuje, moramo ostati mirni in z enakomernim trkanjem s trdim predmetom ob stene ali instalacije opozarjamo nase, lahko pa tudi kličemo na pomoč, da nas bodo reševalne ekipe hitreje našle. Če začutimo vonj po plinu, odpremo okna in po možnosti zapremo glavni plinski ventil. Objekt takoj zapustimo in o okvari poročamo tehnični ekipi, prebivalce pa opozarjamo na možnost eksplozije. V poškodovan objekt lahko vstopimo šele, ko dobimo zagotovilo, da je okvara popravljena. V primeru močnega potresa je običajno poškodovano tudi električno omrežje, zato moramo paziti, da se izogibamo tem instalacijam in takoj izključimo glavno stikalo ali električne varovalke. Svoje bivalno ali delovno okolje zapuščamo samo v skrajni sili, da s tem ne oviramo dela ljudi, ki so zadolženi za reševanje, razen v primeru, ko pri tem sami sodelujemo. Po hujšem potresu se morajo prebivalci ene hiše praviloma zbrati na enem mestu, v bližini zgradbe, da se lahko na Da bi bilo vsem, ki bodo letovali v počitniških prikolicah, lažje, in da bi ohranili prikolice in inventar čim dlje v normalnem stanju, smo pripravili naslednja navodila za uporabo (razpored letovanja v prikolicah je bil objavljen na oglasnih deskah): — prikolica se sprejme ob 13. uri na dan prihoda in ob 13. uri zapusti na dan odhoda, — ključ dobite v recepciji na podlagi napotnice in ga tja tudi vrnete, prav tako se na recepciji prijavite oziroma odjavite, — ko je prikolica prevzeta, je potrebno ugotoviti stanje prikolice in inventarja ter kakršnekoli pomanjkljivosti vpisati v reverz, ki ga prejme vsak delavec skupaj z napotnico, — kadar električni tok še ni napeljan, si ga napelje vsak sam s pomočjo kabla, ki je v prikolici vedno pripravljen (predhodno mora poklicati dežurnega elektrikarja na recepciji avtokampa). Štedilnik Štedilnik deluje na plin. Najprej je potrebno s ključem odpreti na prednji strani hitro ugotovi, če je kdo slučajno pogrešan, pa tudi sicer se ljudje v skupinah ob nesreči počutijo bolje. Dobro je, da si skupina izbere vodjo, ki potem po potrebi vzpostavi stike z reševalci ali z zdravstveno postajo, oziroma rešuje tudi druge probleme. Vsi, ki se lahko, naj se takoj vključijo v reševalne akcije svoje delovne skupnosti, stanovanjske hiše ali krajevne skupnosti, kamor so razporejeni ali dodeljeni. Za prehrano nujno uporabljamo samo prekuhano vodo. Za vse takšne primere je potrebno imeti doma na zalogi takšne prehrambene artikle, ki imajo daljši rok trajanja, saj lahko z gotovostjo trdimo, da hladilniki in zamrzovalniki v primeru hujšega potresa ne bodo uporabni. Svojega bivališča ali kraja bivanja ne zapuščajmo, razen, če ni nujno. Vse objekte pa je potrebno zavarovati pred sumljivimi osebami, ki radi izkoristijo nesrečo drugih v lastno korist. O sumljivih osebah obveščamo narodno zaščito in milico. Bogo Modic prostor prikolice, kjer je plinska jeklenka, ki jo odpremo, da pride plin v napeljavo. Pre-dno uporabljamo štedilnik, moramo odpreti ventil na napeljavi, in sicer mora stati ventil pri uporabi vzporedno s cevjo, sicer pa stoji pravokotno. (Ključ plinske jeklenke je v vsaki prikolici.) Hladilnik 1. Hladilnik se lahko uporablja na elektriko in plm. Nikdar se ne sme istočasno uporabljati obeh virov energije. 2. Za dotok plina v hladilniku velja kot pri štedilniku, da je potrebno odpreti ventil na napeljavi. 3. Gumb termostata je potrebno nastaviti na »MAK«. 4. Gumb varnostnega ventila pritisnete in držite približno 15 sekund, da iztisnete zrak, ki je še v cevi, nato pritisnemo gumb za vžig in ga držimo tako dolgo, dokler se plin ne vžge. Ko se plin že prižge, držimo gumb vtisnjen približno še 15 sekund, nato pa ga izpustimo. Letovanje v počitniških prikolicah lanternakamp FTijigrill fception 'cafe bar kfa poreč Jugoslavija AUTOCAMP LANTERNACAMP YU -51440 POREČ TEL. (053) 32-270 5. Gorenje plina kontroliramo skozi odprtinico v notranjosti hladilnika, in sicer v spodnjem levem kotu. 6. Kadar hočemo uporabljati hladilnik na elektriko, mora biti plin izključen. 7. Hladilnik vključimo na električni tok tako, da obrnemo gumb termostata na pozicijo OFF. Gumb za električno napetost pa mora biti nastavljen na 220 V. Peč — plinska 1. Plinska peč se prižge tako, da se najprej odpre ventil na napeljavi. 2. Pri vžigu pritisnemo gumb na gornji desni strani navzdol in ga istočasno zavrtimo, nakar se peč prižge.. Če ne vžge prvič, postopek ponovimo. Voda Vodo moramo v prikolico nositi sami. Posoda za vodo je pod ležiščem. Na posodo je priključena tudi črpalka, ki nam potiska vodo do pomivalnega korita. Črpalko aktiviramo s pritiskom na stopalko, ki je ob omarici pod pomivalnim koritom. Večja plastična posoda je za lovljenje odpadne vode iz korita, postavimo pa jo pod odtočno cev pod prikolico. Odpiranje oken v prikolici Za odpiranje oken je poseben patent, ki drži okno zaprto. Ko ga želimo zapreti, ga moramo najprej do konca odpreti, da se patent sprosti in ga šele tako lahko zapremo, sicer se lahko vse skupaj polomi. Pri nekaterih oknih je potrebno, preden jih odpremo, odviti posebne vijake, da popustijo. Ko okno zapremo, je potrebno vse vijake ponovno priviti in jih dodatno zavarovati z varovalnimi zapahi, ki varujejo okna pred nasilnim odpiranjem od zunaj. Uporaba stolov in mize za kampiranje Ker so stoli in mize zelo lahke konstrukcije, ne prenesejo prevelikih obremenitev, zato jih je potrebno normalno uporabljati. Na stole se ne sme sedati z mokro garderobo, ker to škodi platnu in pospešuje razpadanje. Ko zapuščamo prikolico Predno zapustimo prikolico, smo dolžni: — prikolico pospraviti in počistiti, — izključiti in očistiti hladilnik (hladilnik pustimo nato delno odprt), — zapreti vse plinske ventile (ventili morajo tokrat stati prečno na cev napeljave), — zapreti ventil na plinski jeklenki, — zapreti vsa okna, vključno s strešnim, — pospraviti in zložiti ves inventar in manjkajočega nadomestiti, — mize in stole je potrebno zložiti in postaviti v prikolico, — preden prikolico zapremo, moramo odpreti reže za zračenje na vratih, — preden prikolico zapustimo, smo dolžni zakleniti vrata in prostor za jeklenko in zapreti baldahin, — vsak je dolžan za sabo pospraviti vse odpadke in prazne steklenice. Ključe je potrebno obvezno oddati v recepciji in se istočasno odjaviti. Pripis: Kadar zmanjka plina, ga nabavi vsak sam. Da uveljavi povračilo stroškov za nakup plina, mora predložiti v DO račun. Republiški seminar za organizatorje kulture cf/nč? Ljudje, ki d&bc& mi&Lima, d&bt& fracema, Ljudje, ki n&&im& beL& kci^ardema & &ccu. Zveza sindikatov Slovenije želi prispevati k hitrejšemu in kakovostnejšemu razvoju kulturnega življenja delavcev v organizaciji združenega dela. V ta namen je bil v mnogih občinah že organiziran informativni seminar. Na ravni republike pa je enkrat ali dvakrat vsako leto tudi republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Seminar je vsebinsko prilagojen potrebam neposrednih organizatorjev kulture v organizaciji združenega dela in drugih organizacijah. Republiški seminar za organizatorje kulture se je letos pričel 9. 5. v Radovljici, v Sindikalnem izobraževalnem centru in je trajal do 14. 5. Sindikalni izobraževalni center leži v neposredni bližini Radovljice, ki se ponaša s slikovito lego ob vznožju Julijskih Alp in Karavank. Seminarja se je udeležilo 50 organizator jev-slušateljev iz vse Slovenije. Po priloženem programu in urniku smo z delom pričeli takoj prvi dan. Že prvi dan in potem ves teden je bil zelo delaven. Po predstavitvi in seznanitvi sebe in svojega delovnega okolja so nas mentorji razde- DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! lili v tri delovne skupine. V dopoldanskem času smo vsi poslušali predavanja. Popoldne smo s svojimi mentorji po skupinah delali program, katerega smo izvedli po osmi uri zvečer. Vsa teorija — predavanja in delo po skupinah ter izvedba tega dela — je združila celoto. Z voljo, zanimanjem, veseljem smo delali, sodelovali, ustvarjali in navsezadnje smo bili veseli končnih uspehov. Delo je bilo mnogokrat tudi naporno, dan je štel vedno premalo ur, tako da smo včasih bedeli tudi pozno v noč. Pri vsem delu so nam pomagali strokovni delavci-men-torji s kulturnega področja: slavisti, sociologi, umetnostni zgodovinarji, režiserji, poklicni igralci in poklicni animatorji za kulturno življenje. Ustanovili smo redakcijo, internega glasila, za katerega smo prispevali svoja literarna dela. Vsak dan sproti nas je presenečal interni radio in nas obveščal o naj novejših dogodkih doma in okoli doma, tudi bodic ni manjkalo. Za organizirano preživljanje prostega časa smo ustanovili še pevski zbor — SRAKE, kateri je marljivo vadil vsak dan in nato imel več nastopov. »V Dekorativno sem prišla leta 1966 in se zaposlila v sno-valnici kot snovalka in na tem delovnem mestu sem ostala do danes. Vzporedno z razvojem delovne organizacije so se menjali delovni pogoji ter odnosi med delavci. Danes je delo vsekakor bolj zahtevno, saj so stroji tehnološko precej bolj izpopolnje- Posluževali smo se interne knjižnice, se seznanili s knjigo in izbirali literarna dela, katera smo uporabili na proslavi ob 40. obletnici drugega zasedanja AVNOJ. Proslavo smo dopolnili z razstavo in izraznim plesom na izvajano glasbo Hlapec Jernej. Po priloženem programu smo imeli ogled Radovljice in kulturnih znamenitosti v njej. Radovljica je s starim mestnim jedrom zanimivo mestece, obdarjeno je s sončno lego, s številnimi naravnimi lepotami v neposredni okolici, ki se ponujajo sprehajajočim očem. Radovljica je hkrati tudi prometno in geografsko središče krajine pod Alpami, koder se odpirajo k alpskim jezerom Bled, Bohinj ter dolino proti Kranjski gori in Planici. Pot nas je vodila v Linhartovo sobo v radovljiški graščini — prikaz življenja in dela prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, rojenega v Radovljici. Obiskali smo tudi Sivčevo hišo v Radovljici, to je značilna meščanska stavba iz 16. stoletja, s številnimi gotskimi elementi. Dvoranska veža služi kot likovno razstavišče, glavni bivalni prostor pa kot poročna ni. Ko sem prišla, smo bile sodelavke približno enakih let, zato smo se tudi dobro razumele. Tudi z mlajšimi, ki so prišle v zadnjih letih, smo se razumele, saj sem se ob njih sama počutila mlajšo. Moje mnenje o njih? Mladi morajo biti veseli, razpoloženi, da gredo radi plesat in podobno. Z leti pa se nekako zresniš in se Naši delavci odhajajo v pokoj Milena Žlebnik V prikolici je najnujnejši inventar za kuhanje in jedilni pribor za 6 oseb. Za 4 osebe so odeje in blazine. Vsak potrebuje svojo lastno rjuho in prevleko za blazino. Obvezno je potrebno imeti napotnico Dekorativne za prijavo in prevzem ključev v recepciji. Navodilo sta sestavila Bogo Modic in Iztok Kavčič v Radovljici dvorana. Po poti proti SIC smo se ustavili tudi v delovni organizaciji Almira v Radovljici, kjer smo si ogledali proizvodne prostore in se seznanili s kulturnim življenjem v njihovi delovni organizaciji. Še polni vtisov od prejšnjih dni smo dopotovali v Ljubljano in si ogledali Cankarjev dom. Tam smo imeli zopet strokovno predavanje in presenečenje nad vsem je bilo poslušanje dela simfoničnega koncerta. Kdor še nikoli ni imel možnosti poslušati kaj tako lepega, ne more vedeti za to zvrst umetnosti. S čimerkoli bi primerjal, ne bi našel prave primerjave. Ko doživiš nekaj tako lepega in ko preide v tebe, živiš z njim in se komaj zaveš kje si. Tega se ne da napisati, treba je doživeti. Z željo, da bi pridobila čim več koristnega in uporabnega znanja in to prenesla tudi v našo delovno organizacijo, se je teden bližal h koncu. Zatorej nazdravimo si z medico sodelovanja, ki naj nam da življenjski sok za naše sodelovanje. Kultura je hvalnica soncu, izvoru življenja vsega kar nas dviga, združuje in plemeniti. Bernarda Vidrih ti zdi marsikaj, kar počno mladi, neumno. Pri delu so pridni in če kaj ne gre, kot bi moralo, jim je treba povedati, kako je prav. Nihče se ni rodil pameten. Za delo pa je vedno od vsakega posameznika odvisno, koliko in kako bo naredil. Veliko veselih in žalostnih trenutkov je bilo, tako da mi je teh 17 let prehitro minilo. Vsem skupaj želim, da bi dobro delali, imeli material, da bi se razumeli in da ne bi bilo slabše, kot je danes. Kljub temu, da bom upokojena, mi de- Kaj s seboj ? V zadnjem prispevku sem omenjal obleko, opremo in obutev. Tokrat bi rekli nekaj o hrani in prehrani. Omejeni smo na dve strani: 1. količina, ki jo nosimo s seboj, 2. pokvarljivost hrane. Da lahko to uskladimo, moramo predvideti naslednje: če imamo turo ali krajši izlet (dva do tri dni), problema skoraj ni. Drugače pa je dobro, da pot prekinemo z odhodom v dolino po svežo hrano. Na drugo, kar pazimo, je, da vsaj enkrat dnevno uživamo toplo hrano (ne pregreto od sonca). Če na naši poti ni planinskega doma, potem moramo računati, da bomo s seboj nosili gorilnik in nekaj posode. Recimo, da s tem ne bo problema. V tem primeru se moramo odločiti za količino in kakovost hrane. Količino zato, da ne nosimo preveč in nam hrana ne ostaja, kakovost pa zato, da imamo pravilno prehrano. Ko gremo na pot, s seboj vedno nosimo: limone, sadne sokove ali čaj, tudi kocke sladkorja niso odveč. To zato, da nadomestimo tekočino, ki smo jo izgubili med potjo. Tudi čo- kolada in kruh vedno prideta prav. Tudi drugo sadje kot jabolka, hruške, slive ipd. so v redu, vendar pazimo, da ni sparjeno in zmehčano. Zato ga shranjujemo v posebni posodi, ki zadržuje svežino. Ostala hrana naj bo taka, da se ne pokvari tako hitro (trajne salame, klobase, sir) in konzerve. Pri konzerviranih jedeh pazimo na datum polnjenja in na obliko. Če je ta napeta, je najbolje, da jo zavržemo. Nasploh je dobro, da vso hrano preizkusimo, posebno v primerih, ko okus ne ustreza, pa jo tudi zavržemo. Kam? V ta namen imamo polivinilasto vrečko, ki jo odložimo na določenih mestih pri planinskih domovih. Nikakor pa ni lepo, če letijo odpadki od nas kar na poti, kot bi hoteli zaznamovati pot, po kateri hodimo. S tem pa ostalim planincem kažemo naš kulturni nivo. Kulturni nivo pa izkazujemo tudi z uživanjem alkoholnih pijač. Pa še nekaj. Ko hodimo po planinskih poteh, naj nas ne zamikajo rože, da bi jih trgali. Veliko lepše so v naravi. Popolne so v svoji lepoti, okolju in vonju, zato jih pustimo tam kjer so — pustimo jih živeti! Stane Istenič la ne bo zmanjkalo. Sedaj me čakajo gospodinjska opravila pa še cel kup drobnih stvari pride, tako da bom kar zaposlena.« Z najlepšimi željami sem se tov. Žlebnikovi zahvalila za prijeten klepet. Ivanka Zver Pred petnajstimi leti je prišla tov. Zverova v našo delovno organizacijo. Zaposlila se je na delih in nalogah snažilke. Dve leti je pospravljala garderobe v barvami tkanin, potem je bila devet let v šivalnici, od takrat pa do danes pa je opravljala dela v barvarni tkanin. O tem, kako so ji ta leta minevala, mi je povedala: »Predpostavljeni so bili vedno dobri in zadovoljni z menoj, tudi s sodelavci smo se razumeli, česar pa za danes ne bi mogla reči. Ni več tiste sloge, ki je med nami vladala včasih. Delo v šivalnici je bilo težje opravljati, saj je bila zahtevana precej stroga disciplina, pa tudi kontrola je bila kar ostra. Sedaj tega ni več in na žalost trpi delo. Mnogokje morajo delavci sami pometati in pospravljati, čeprav so tu snažilke, ki bi to delo morale opraviti.« To je bil skok v preteklost, kako pa naprej? »Želim, da bi mladi dobro gospodarili, da bi z veseljem delali, tako da bo razvoj tekel normalno naprej. Mene čakajo predvsem gospodinjska opravila, precej me bo zaposlovala vnukinja, tako da mi dolgčas ne bo. Kdaj pa kdaj se mi bo stožilo po delu, predvsem pa mi bodo manjkali pogovori s sodelavci. V naprej pa želim vsem delavcem v Dekorativni mnogo delovnih uspehov.« To vam želimo tudi mi, tov. Zverova, hkrati pa veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva ter mnogo prijetnih trenutkov, saj življenje šteje le svetle dni. — . , Janja Iiofer Program planinskih poti v letu 1983 junij: Kamniško sedlo — Turska gora, julij: Cojzova koča — Grintavec, avgust: Ljubelj — Zelenica — Begunj ščica — Begunje september: Triglav — v organizaciji ZSMS, Kriška gora — Tržič oktober: Lubnik (če bo vreme: Ka-lišče — Storžič). Če bo zanimanje, bomo organizirali še naslednje poti: Toško čelo — Katarina — Slavkov dom, Turne — Grmada — Šmarna gora — Peske, Katarina —• Grmada — Polhov Gradec, Ratitovec, Sora — Govejek, Komna — Črno jezero. 16. tekstiliada v kegljanju Turnir v malem nogometu Tradicionalno srečanje tekstilcev Slovenije, kjer vsako leto merijo moči v kegljanju, je letos organizirala DO Novo-teks iz Novega mesta. Ker je zaradi velikega števila tekstilnih organizacij nemogoče izvesti skupno tekmovanje, je organizirano v regijah ali območjih. Organizator tekmovanja ljubljanske regije je bila DO Totra, na katerem je nastopilo 9 moških in 8 ženskih ekip iz 10 tekstilnih organizacij. Tekmovanje je potekalo 15. in 16. aprila na kegljišču v športnem parku Kodeljevo. Finalni del tekmovanja pa je bil 27., 28. in 29. maja v Novem mestu, na katerem so tekmovale zmagovalne ekipe po regijah in prvi trije posamezniki-ce. REZULTATI: Ženske posamezno: kegljev 1. PETAČ Francka RAŠICA 410 2. DRNOVŠEK Joži CENTROMERKUR 410 3. SOKLIČ Mimi DEKORATIVNA 409 4. KALIN Rezka DEKORATIVNA 381 19. NAGLIC Milena DEKORATIVNA 355 20. KRASNIK Olga DEKORATIVNA 354 Nastopilo je 32 tekmovalk. Ženske dvojice 1. DRNOVŠEK-STIPLOŠEK CENTROMERKUR 805 2. SOKLIC-KALIN DEKORATIVNA 790 3. OLETIC-PETAC RAŠICA 787 8. KRASNIK-NAGLIC DEKORATIVNA 709 Nastopilo je 16 dvojic. Moški posamezno 1. ŠINKOVEC Emil DEKORATIVNA 902 2. SAJOVIC Peter TEKSTIL 882 3. ERŽEN Dušan CENTROMERKUR 874 7. PECAVER Marjan DEKORATIVNA 856 9. TOMAŽIČ Janez DEKORATIVNA 855 31. IGLIČAR Stane DEKORATIVNA 803 44. CVETKO Milan DEKORATIVNA 763 52. PEKLAJ Peter DEKORATIVNA 725 Nastopilo je 54 posameznikov. Moške dvojice 1. TOMAŽIC-SINKOVEC DEKORATIVNA 1757 2. BICEK-SAJOVIC TEKSTIL 1721 3. AMBROŠ-BIRSA UTENSILIA 1715 10. IGLICAR-PECAVER DEKORATIVNA 1659 25. CVETKO-PEKLAJ DEKORATIVNA 1488 Nastopilo je 27 dvojic. Borbene igre kegljev 5. TOTRA 1. EMONA BLAGOVNI 6. EMONA BLAGOVNI CENTER 778 CENTER 2. TEKSTIL 775 7. RAŠICA 3. YULON 770 8. YULON 6. DEKORATIVNA 709 9. PLETENINA Nastopilo je 8 ekip. 10. VELANA Ekipno ženske kegljev 1. TEKSTIL 1522 2. CENTROMERKUR 1510 3. DEKORATIVNA 1499 Nastopilo je 8 ekip. Ekipno moški kegljev 1. TEKSTIL 5107 2. UTENSILIA 4975 3. CENTROMERKUR 4975 4. DEKORATIVNA 4904 Nastopilo je 9 ekip. Skupna uvrstitev točk 1. TEKSTIL 365 2. DEKORATIVNA 280 3. CENTROMERKUR 260 4. UTENSILIA 255 147 129 109 91 90 26 Ob koncu naj dodam, da smo s skupno uvrstitvijo na 2. mesto zadovoljni ter da smo dostojno zastopali našo delovno organizacijo. Ob tem pa naj izkoristim priložnost, da povabim vse članice in člane našega kolektiva, ki imajo veselje do te zvrsti športne rekreacije, da se nam pridružijo na treningih, kateri potekajo: ponedeljek od 19. do 22. ure na kegljišču Ilirije — Šiška, petek od 17. do 18. ure na kegljišču Hidro v Medvodah. VABLJENI ! Emil Šinkovec Ker v naši delovni organizaciji že tako ni nobenih športnih tekmovanj med našimi delavci, smo se odločili, da organiziramo turnir v malem nogometu med oddelki delovne organizacije. Soboto, 14. maja 1983, smo izbrali za dan, ko naj bi izvedli turnir. Pred turnirjem smo izbrali ekipe, rezervirali igrišče na Iliriji, določili sodnika, izbrali vodje ekip, določili sistem in pogoje tekmovanja ter izbrali nagrado za najboljšo ekipo in najboljšega posameznika. Na turnirju je nastopilo 6 ekip: pripravljalnica, tkalnica, barvarna, apretura, skladišče gotovega blaga in DSSS. Na srečo smo imeli zelo lepo vreme, kar nam je še bolj dvignilo športno moralo. Po predhodnem žrebu smo v 1. kolu igrali 3 tekme, ki so se končale z naslednjimi rezultati : barvarna : apretura 3 : 0 SGI : tkalnica 2 : 4 pripravljalnica : DSSS 1 : 4 Zmagovalne ekipe (barvarna, tkalnica in DSSS) so igrale v naslednjem kolu za 1. do 3. mesto; poražene ekipe (apretura, SGI, pripravljalnica) pa za 4. do 6. mesto. Tekme za 1. do 3. mesto so se končale z naslednjimi rezultati: tkalnica : barvarna 0 : 2 DSSS : barvarna 5 : 0 DSSS : tkalnica 6 : 0 Tekme za 4. do 6. mesto so se končale z naslednjimi rezultati: apretura : SGI 3 : 1 apretura : pripravlj. 1 : 2 SGI : pripravljalnica 1 : 11 Tako je bil končni razpored: 1. mesto DSSS 2. mesto barvarna 3. mesto tkalnica 4. mesto pripravljalnica 5. mesto apretura 6. mesto SGI Ekipo DSSS, ki je zanesljivo osvojila 1. mesto, je osvojila prehodni pokal, diplomo in praktično nagrado — copate. Za ekipo DSSS so igrali: Kočar Milan, Petronijevič Vasilije, Švare Dušan, Založnik Janez, Založnik Drago in Kic Franci. Za najboljšega igralca je bil izbran Založnik Janez, za najboljšega vratarja Pečaver Marjan, najboljša strelca pa sta bila s 6 zadetki Švare Dušan in Štamcar Stane. Vsi so prejeli diplome in praktične nagrade — copate. Turnir nam je v celoti uspel. V izredno lepem in sončnem vremenu ter ob pravem športnem vzdušju smo preživeli lep sobotni dopoldan. Vse tekme je poleg tekmovalcev bodrilo še veliko naših delavcev-navij ačev, ki so seveda navijali za svoje sodelavce. Po končanem turnirju smo si bili vsi enotni, da bi bilo treba podobna športna srečanja večkrat organizirati, kajti delavci si poleg dela želijo še sprostitve in zabave, ki pa jo je v naši delovni organizaciji vse premalo. Turnir v malem nogometu med oddelki bo odslej naprej organiziran vsako leto. Mislim, da imamo v naši »jami« vse možnosti za izvedbo podobnih športnih tekmovanj med oddelki, napr.: v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in v ostalih športih, le organizirati je potrebno. Milan Kočar Novice iz krajevne skupnosti Dolomitski odred V zadnjem obdobju so se v krajevni skupnosti ukvarjali z reševanjem komunalne problematike. Ta je že vseskozi pereča, saj se z gradnjo soseske ŠS 8/2 pojavljajo vedno novi problemi. Dosti nerešenega pa je obstajalo že poprej. Trenutno so v teku priprave za položitev kanalizacijskega voda na odcepu Pržanske ulice. Ta odcep bo nato dobil tudi asfaltno prevleko. Zato potekajo razgovori s prizadetimi krajani, da bi pravočasno zbrali potrebna sredstva. Iz rebalansa srednjeročnega programa komunalne skupnosti in iz odgovorov na delegatska vprašanja je končno razvidno, da so bila večletna prizadevanja vseh dejavnikov v krajevni samoupravi uspešna. Tako bodo do konca leta 1985 urejene in asfaltirane naslednje ulice: — Devova — v letu 1983, takoj ko se bo nateklo dovolj sredstev iz namensko zbranega denarja za urejanje industrij-sko-stanovanjske cone. Istočasno bo urejena tudi Vrbska ulica. — Dolomitska — v letu 1984 — Bohinčeva — v letu 1985 Rekonstrukcija Vodnikove ceste je izpadla iz srednjeročnega plana, pač pa se bo takoj pričelo s sanacijskimi deli od križišča z Draveljsko cesto do Dolomitske ceste. Na ta način naj bi se Vodnikova cesta toliko popravila, da bo zdržala do takrat, ko bo rekonstruirana. Izgradnja protihrupne zaščite ob cesti na Trati je pred- videna v projektu zunanje ureditve soseske, torej bo končana istočasno z dograditvijo soseske. V mesecu maju je bila sklicana tudi letna konferenca KK SZDL. Za naslednje mandatno obdobje je bil za predsednika izvoljen tovariš Drago Sukič. Sestalo se je že tudi predsedstvo in si postavilo program dela za letošnje leto. O tem pa drugič. Bogo Reisp ■ i m n S ZAHVALA Ob izgubi najine sestre FRANCKE BALTAR se zahvaljujeva sodelavcem, ki so jo spremili na zadnji poti in izrekli sožalje, osnovni organizaciji sindikata pa za darovani ve- nec" Pavla Bizaj Mici Brezavšček ZAHVALA Ob smrti moje mame se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za prejeti denar namesto venca. Maks Dolinar Zahvale Iskreno se zahvaljujem kolektivu za vso pozornost in darila ob slovesu od naše Predilnice. Vedno se vas bom spominjala z željo, da bi še nadalje hodili uspešno pot preko vseh ovir, s katerimi se boste srečevali. Jelislava Kunej Kronika DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI TOZD GOTOVA TKANINA Živkovič Radomir •— izjava delavca Zver Ivanka — invalidska upokojitev TOZD SUROVA TKANINA Žerič Sadika — samovoljno TOZD PREDILNICA LAŠKO Deželak Ana — starostna upokojitev Kunej Jelislava — starost, upokojitev Pokleka Vilma — starostna upokojitev Firm Mirko — invalidska upokojitev Koblič Barbara — sporazumno ROJSTVA Ilič Novica — hči Maškarin Zdenka — hči Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za lepe želje kakor tudi za krasno darilo, ki mi bo v spomin na veliko let skupnega dela. Zahvaljujem se tudi tov. Sobi, tov. Kočevarju, tov. Preku, tov. Pirjevčevi in tov. Tankovi za prijeten razgovor in lepe želje. Celotnemu kolektivu pa želim dobre poslovne uspehe in veliko medsebojnega razumevali arij a Meznarič DELOVNI JUBILEJI Medved Adolfina 30 let Dravec Cilka Orlovič Jožica Malečkar Kristina Wimmer Vida 25 let Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem tov. Pirkmaierjevi za lepe poslovilne besede, enako pa tudi vsem sodelavcem in sodelavkam za prelepo darilo. Vsem želim vnaprej mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. . , „ Ivanka Zver Pušnik Ladislav Ponikvar Alojzija Štingelj Jožefa 20 let Gorše Milan Zorko Olga Brečko Terezija Srebot Marija Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.