НашшпкпБо^е
Uprava Klagenfurt, Foetfach 118 / Uredništvo ▼ Klageofurtu / Naročnina (ве plača naprej) meaeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Uflta za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglaal RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 11.
Krainburg, 7. februarja 1942
Leto 2.
Soi/ramo iračno brodoije na Javi ležko zadelo
Japonci пп1Ш( 85 lelal pri velenapadih na Sirabayo in Malang ^ Singapnr pod ležlcim ognjem
Tokio, в, februarja. Cesarski glavni irtan je v četrtek popoldne objavil, da so podvzeli oddelki japonske mornarice, ki so ojperirali na področju jugozapadnega Pacifika, dne 3. februarja množinski napad na mornariško oporišče Sarabayo in na zračno oporišče Malang na Javi, pri čemer so sestrelili ali na tleh uničili vsega skupaj 85 sovražnih letal, med njimi 6, o katerih še manjka potrdilo. Uspeh japonske akcije je bil ta ,da je bila takorekoč celotna sovražna zračna sila uničena. Štiri japonska letala se niso vrnila.
V komunikeju se nadalje navaja, da so japonska letala pri svojih patrolnih poletih nad otokom Java, ki so se pričeli 2. februarja, bombardirala in potopila tri sovražne ladje s 6000, 3000 in 2000 brt.
Cesarski glavni stan poroča o zračnih operacijah sledeče:
1.	Maiaja: Letala japonske armade so podvzela 3. februarja v velikih formacijah dva napada na Singapur, pri čemer bo uničila vse pristaniške naprave v okolici Kings-doika in povzročila velik požar. Nato BO preeenetila sovražni konvoj transportnih ladij ,ki se je bližal pristanišču, neka druga velika ladja, tri srednjevelike ladje in več drugih manjših ladij je bilo bombardiranih. Japonski letalci so se nepoikodo-vami vrnili na svoje oporišče, brez da bi zadeli na sovražni zračni odpor.
2.	Burma: Japonski vojni letalci so istega dne trikrat presenetljivo napadli letališče Tungoo v Burmi. Naše formacije lovcev in bombnikov so razdejale velik sovražni bombnik in šest nadaljnjih bombnikov. Ne pogreša se nobenega japonskega letala.
Japonski vojni letalci so z močnimi formacijami dne 4. februarja ob 13. uri napadli Rangun in razdejali vojaške cilje. Med tem so druge formacije napadle ob 14,23 uri letališče Pegu in bombardirale letališke naprave.
Po nekem poročilu iz Burme so prodrle japonske čete nad Salwenom in zavzele v torek zvečer mesto Paan, ki leži na vzhodnem bregu Salweena in leži približno 50 km severno Mulmeina.
Kakor se k temu dodatno poroča iz Ran-guna, so zasedli Japonci otok Bilgugyun kakor tudi druge majhne otoke pred izlivom reke Salwee. Motilni poizkusi angleških bombnikov so ostali brezuspešni. Z zasedbo teh otokov niso samo ogrožene brit-ske postojanke na desnem bregu reke Salwee, temveč istočasno tudi ladijski promet iz in v Rangun. Glavno mesto Burme podleži vedno bolj in bolj japonski kontroli
Darned poroča Iz Johur Baru, da japnska težka artilerija neprestano usmerja najtežji bobneči ogenj na otočno trdnjavo Singapur čez 1 km široko cesto, ki vodi v Johur.
Japonci so v sredo zvečer ob 18. uri ©tvorili generalno ofenzivo proti Singapuru.
Reldismarsdiall Gdring v Italiji
Berlin, 6. februarja. Reichsmarschall velikonemške države se nahaja od 27. januarja v Italiji, Dne 28. januarja je imel Reichsmarschall večume razgovore z Duce-jem. Njegovo Veličanstvo kralj in cesar je dne 29. januarja sprejel Reichsmarschalla Goringa. Isti dan zvečer se je Reichsmarschall podal iz Rima v južno Italijo in \ času od 30, januarja do 1. februarja v Siciliji obiskal tamkajšnje skupine zračnega orožje, da se prepriča o njih pripravljenosti in njih udarnosti. Reichsmarschall Goring se je dne 2. februarja vrnil v Rim k nadaljnjim razgovorom. Ko je dne 2. februarja prišedši iz Sicilije dospel v Rim, je v ponedeljek dopoldan napravil obisk pri prestolonasledniku Umbertu. Nato je Reichsmarscall sprejel šefa generalnega štaba grofa Cavallero in se z njim razgo-varjal o vojaških vprašanjih.
Dne 2, ferbuarja popoldan se je Reichsmarschall podal k Duceju in imel z njim zopet daljši razgovor.
SO.OOO tonski dok v Singapuru potopljen Pri пекеџ napadu japonskega zračnega brodovja je bil veliki britanski plavajoči dok s SO.OOO tonsko nosilnostjo težko zadet in potopljen. Ogromni plavajoči dok v Singa' puru, katerega velikost se Se posebej povdari ob primerjavi s križarko, ki se nahaja v tem doku
o obisku Reichsmarschalla Goringa v Italiji poroča celokupni severno italijanski tiaik z debelim tiskom in s slikami. V svojih napisih povdarjajo listi predvsem več ur trajajoči razgovor z Ducejem, avdienco pri cesarju in kralju in pregledovanje oddelkov nemškega zračnega brodovja v Siciliji.
Zopet 47.000 br< na vzhodni obali sev. Amerike potopljenili
Zasledovanie sovražnika se še nadaljnje preko Derne naprej
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 5. februarja naznanilo:
Na vzhodni fronti so se izjalovili številni sovjetski napadi ob najtežjih nasprotnikovih izgubah. Lastni protinapadi so dovedli do krajevnih uspehov. V srednjem frontnem odseku je bila obkoljena in uničena neka skupina sovražnih sil. Skupine zračnega brodovja so uspešno napadle sovražnikove pripravljene čete, kolone na pohodu in letalska oporišča.
Na vzhodni obali severne Amerike so nemške podmornice potopile šest trgovskih ladij s skupno 47.000 brt. med temi nek pamik z rudo s 15.000 brt.
V severni Afriki se nadaljujejo preganjanja sovražnika preko Deme naprej proti vzhodu. Bojna letala so razkro-

Jr
F e o d o z i j a na Krimu zopet zavzeta Kakor je naznanilo vrhovno poveljstvo ob oroeine sile, so nemške in romunske čete po večdnevnih trdi hbojih sovjetske sile, ki so se izkrcale na južni obali, vrgle nazaj in pristaniško mesto z odločnim napadom zopet osvojile — Uplenjeqni sovjetski oklop-ajaki na ulicah Feodozije	(PK.-Aufnahme: Kriegeberichter Schneider, AtL, Z)).
pila britaske kolone zapadno od Tobruka in bombardirale ceste, na katerih se sovražnik umika. Po dosedanjih poročilih so nem-ško-italijanske čete privedle 3500 ujetnikov in uplenile ali uničile 370 oklopnih vozil ter 192 topov.
Nem&ke podmornice so pred Sollumom napadle britanski konvoj, ki so ga ščitili rušilci. Dosegle so več torpednih zadetkov na raznih edinicah. Verjetno je, da se je potopil nek britanski rušilec.
Na otoku Malti so pod zaščito lovcev nemške sile bojnih letal napadle luko La Valetta z bombami težkega kalibra. V bojih v zraku vzhodno od otoka so bila brez lastnih izgub sestreljena tri britanska lovska letala.
Živahno Iio}no delovanje na vzhodu
Indijske zadnje čete v severni Afriki poražene — Napadi iz zraka na Malto in Gozzo.
Iz Flihrerjevega glavnega stana, 6. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 4. februarja objavilo :
Na vzhodu je živahno bojno delovanje.
Bojna letala so v pretekli noči bombardirala pristaniške naprave v jugovzhodni Angliji.
V severni Afriki so bile poražene in potisnjene nazaj indijske čete, ki so bile pritegnjene, da krijejo britanski umik. Nemška bojna letala so metala bombe na avtomobilske kolone v prostoru pri Tob-ruku ter na sovražnikova materialna skladišča pri Marsa Matruku.
Nadaljevali so se napadi iz zraka na letališka oporišča, postojanke protiletalskega topništva in druge vojaške naprave na otokih MaltiinGozzu.
(Atlantic, Zander-Multiplex-K.)j
Tretil ocean
Spisal Walter Estermann.
Ker govorijo angleški na morjih, visokih cestah trgovine In bogastva, se bo odločil ob in na oceanih boj, ki hoče jakost britanske mogočne besede udržati na znosljivl izmeri.
L. 1940. se je po načrtih in velikopotezno pričela »bitka v Atlantiku«, leta 1941. bitka, za Pacifik — leta 1942, se približujejo od« ločitve tretjemu oceanu, Indijskemu oceanu« Svoje ime ima od pol milijarde ljudi, ki se preriva na njegovem severovzhodnem vo« galu, je ga brez dvoma najbolj angleški vseh oceanov; okrog njega je Velika Britanija; najbolj preračunjeno in najtrdovratnejše ppstavila svoja oporišča, njega je prevleklai s pravo pajčjo mrežo britanskih plovstvenlh prog, njega čuva z največjo ljubosumnostjo. Mar ni bila eden izmed vzrokov prve sve« tovne vojne tistale zgradba bagdadske le* leznice, ki je po kontinentalnih potih skušala prodreti do Perzijskega zaliva v Indijskem oceanu? Ali ni bil eden izmed vzrokov, da je v rusko japonski vojni Anglija; podpirala Japonsko in da je takrat skozi desetletja obstojala napetost med dvoroma; v St. Jamesu in St. Petersburgu, da si je Rusija z mirnim ali nemirnim prodiranjem skozi Perzijo hotela krčiti pot do Indijskega oceana? Tako je bilo tudi v prejšnjih stoletjih; v 16 .stoletju se je borila Angleška proti Portugalski — ki je bila od 1580. da 1640. leta združena s Španijo — koncem, koncev zato, da jo je pregnala iz Indijskega! morja. Ko je potem do tega prišlo, je Anglija z oropano sklenila svoje »najstarejše zavezništvo«. V 17. stoletju je bila Nizozemska na vrsti, da bi bila v več pomorskih! vojnah premagana in v 18. stoletju Francija, katero so oropali za njena indijska posestva in za večino oporišč na otokih na potu do tam, in britanski imperializem 19. stoletja, ki je s Cecilom Rhodesom segal ša v 20. stoletje, se je zlasti zavzemal za zavarovanje proge Kap—Kairo, kot zaščitnega okopa vzdolž afriške spodnje obali na tretji ocean. Svetovna vojna je izpopolnila zgrad« njo angleške moči na sprednjo Azijo, bogato kamenega olja, na nemško vzhodno Afriko in s tem, da je Rusija imela opraviti z notranjimi težkočami. Posebno vnemo, s katero je London zagradil tretji ocean, je pokazal abesinski spor, ko so hoteli z vsemi sredstvi preprečiti, da bi se nasproti Adena nastanila druga sila.
Posledica lahkomiselne vojne napovedi 1939. leta je, da je ta, stoletja otara zgradba
sedaj zajeta od dveh strani in da ni več daleč čas, ko se bo razvnela bitka tudi za ta ©cean. Simboličen začetek tega je, da so Japonci na malajski zapadni obali in na burmezijski obali zaliva Ben-Galen, torej že v eolnati vodi tretjega oceana, uporabili prevozne ladje za obsežna Izkrcanja, pri čemer so se seveda imeli zahvaliti le prijaznosti in »bežnosti« Angležev, da so našli luko v Penangu polno uporabnih ladij. Razumljivo bi bilo, ako bi sedaj Anglo-Ame-rikanci tvegali vee za tretji ocean. Tem manj Razumljivo je, da so pustili njegova severovzhodna vrata, Singapur, tako na ste-žaj odprta, in da tudi sedaj nočejo ničesar riskirati za njegovo obrambo, med tem ko so ves razpoložljiv material koncentrirali na severno zapadnih vratih, ob sueškem kanalu. O pomenu indijskega svetovnega morja bi zadostovalo povedati malo, toda pomembno: na jugovzhodnih in jugozapadnih obalih Indijskega oceana ležite južna Afrika in Avstralija z rudokopi zlata, ki dajejo skupno polovico vsega na svetu'pridobljenega zlata; južna Afrika v letu 1937. skoro 12 milijonov unč finega, zapadna Avstralija nad 1 milijon. Avstralija In južna Afrika sta tudi najznamenitejši deželi za izvoz volne, pri čemer je razmerje nasprotno od onega pri zlatu: Avstn^ija z več nego 100 milijoni komadov ovac, južna Afrika s 40 milijoni ovac in povrh @e 12 milijoni goveda. Kar so demanti za južno Afriko, to so smaragdi in rubini za Burmo in Indijo svetovne zakladnice draguljev ležijo okrog Indijskega oceana in ne zastonj je postal prislovičen in pravljičen zaklad draguljev iranskih šahov in indijskih maharadž. Kajti tudi biserov ne vlovijo nikjer tako veliko število in tako dragocenih, kakor v tem najbolj modrem od vseh oceanov. Za angleške in nazadnje v rastoči meri tudi za ameriške petrolejske kon-ceme plovejo brodovja tankerjev po tretjem oceanu: Mesopotamija, Iran, otoki Bahrein, Burma in Sumatra spadajo k oziemlju, ki obeta v bodočnosti najbogatejšo pridobivanje kamenega olja. V britanski in nizozemski Indiji so Amerikanci in njih trabanti nizozemske emigracije investirali skupno 25 milijard mark, cd teh Anglija sama v ©prednji Indiji 1 milijon funtov. Vzhodna Afrika, od Abesinije dol do Mozambique^, je ena izmed dežel bodočngosti, ki prenašajo š emilijoie priseljencev in Avstralija je še le sedaj z milo prosečimi vabilnimi klici na indijske in kitajske priseljence izdala, kako zelo je govorila neresnico, ko je nekoč zatrjevala prenapolnjenoet kontinenta. Kakor je nakopičeno bogastvo na obali Indijskega oceana, tako velike so možnsti, ki jih daje to morje v bodočnosti, morje, ki so ga že prej nego katerega koli obeh drugih oceanov preprečikale s kadilom in svilo natovor-jene ladje najbolj sivega starega veka. Tudi tuka jse upira lakomnost plutokratov razvoju vseh danih možnosti: rajši si pokvarijo lastni želodec kakor da bi drugim kaj privoščili.
Wavell, haremsfei čuvaj vseh teh zakladov, je bil po vrsti odgovoren za vse dohode: naprej je moral ščititi sueški prekop in bi bil moral preložiti bojno torišče po
Irska poziva vse, ki so sposobni za orožje
De Valerov apel - Na novo odkriti načrti nasilja USA proti Irski
Stockholm, 6. februarja. Irski ministrski predsednik de Valera je na nekem kmečkem zborovanju izrazil svoje prepričanje, da mora Irska računati z možnoetjo, da bo prisiljena k vojni, čeprav si dežela prizadeva, da bi to preprečila. Pozval je zato vse svobodoljubne može, naj bodo pripravljeni. Irska potrebuje pol milijona iz-vežbanih vojakov, toda tudi preko tega mora biti vsak pripravljen, da zagrabi za orožje. »Ako bi kdo izmed vojujočih napadel našo deželo, se lahko zanašamo, da nam bodo drugi priskočili na pomoč. Toda branili se bomo tudi sami in se borili za našo svobodo, ki smo jo tako drago plačali.<
Iz prihoda ameriških čet na severno Irsko in z ojačenja angleškega pritiska se jasno vidi, od katere strani se de Valera boji napada na irsko svobodo. Zato mu tudi v njegovem govoru v resnici ni bilo treba koga imenovati.
Brutalna nasUstva Zedln jenih držav proti Irski odkriva z uvaževanja vredno iskrenostjo Rooseveltovo oficielno glasilo »Washington Poet«. List predlaga cinično, naj se irsdco vprašanje reši na »zelo preprost način«. Pravi, da bo po vojni gotovo prišlo do »atlantske federacije«, ki bo obsegala Zedln jene države. Veliko Britanijo in Irsko. Popolno in neomejeno neodvisno vladarstvo malih držav v pametni svetovni konstrukciji ne bo več mogoče. »Zakaj naj bi ne vključili v našo lastno zvezno državo kakšno »^luvereno državo" ?«
Tem načrtom janikejevslkega imperializma je poklicani govornik svobodne Irske de Valera že večkrat stavil nasproti neizpre-menljivo voljo irskega naroda, da obdrži svojo nevtralnost in neodvisnost. To željo cele Irske je ministrski predsednik znova podčrtal ravno v uvodoma omenjenem govoru.
V	lannarln potopljenih 400.000 brt
23 sovjetskih letal sestreljenih. — Pred britansko jugozapadno obalo 10.000 brt. potopljenih po bojnih letalih.
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 6. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. februarja naznanilo:
V	različnih odsekih vzhodne fron-t e, zlasti severozapadno od Taganroga, so bili odbiti sovjetski napadi ob visokih izgubah nasprotnika. Na drugih mestih so imeli krajevne uspehe lastni napadi proti žilavemu sovražnikovemu odporu navzlic težavnim snežnim prilikam. Sovjetske zračne bojne sile so v bojih v zraiku in z napadi na letališča IzgubUi 23 letal, naših Izgub pri tem ni bilo.
Pred britansko jugovzhodno obalo so bojna letala iz zavarovanih konvojev potopila 3 tovorne ladje s skupno 10.000 brt. in neko stražno ladjo. Neka druga večja trgovska ladja je bila težko zadeta. Med oboroženim opazovanjem je zračno bro-dovje podnevi z dobrim uspehom bombardiralo neko industrijsko napravo na škotski vzhodni obali.
V Kirenajki je bil umikajoči se sovražnik znova prisiljen k boju in poražen. Utrpel je izgube na ljudeh in materialu.
Ob napadih nemških bojnih letal na letališča, pristaniške naprave in druge vojaške cilje na otoku Malti so bili doseženi
možnosti še naprej na Balkan; potem bi moral zaklejiti Kavkaz in sirijake ceste za dovoz novih pošiljk, napraviti pepsto pot v Iraku na Iranu, da bi od severa sem ne uspel nepričakovani sovražni sunek proti tretjemu oceanu; sedaj so mu, veliko prepozno, zaupali vzhodni rob oceana, avstralsko aziatsko oto&ki most, ki ga naj utrdi proti japonskemu predoru v Indijski ocean.
Wavell torej ne more več sam izpolniti naloge, da bi ščitil ocean na vse strani, ampak so morali drugi prevzeti oibrambo srednjega vzhoda in severno zapadnega indijskega predzemlja. Te naloge bodo zahtevale vedno več ljudi in materiala. Skozi svinčeno vroče Rdeče morje plove ladja za ladjo z dovozi novih pošiljk za Egipt in Kirenajko, Perzijski zaliv ožive brodovja, ki prinašajo sredstva in ljudi do transiranske zelenice za obrambo Cmega in Kaspiškega morja, najglasneje pa vpijejo za pomoč ogrožene fronte na vzhodu: Burma, ki naj poleg lastnega ozemlja še dobavlja za kitajsko zaledje in to vse od še edino tako težko bombardirane luke Rangoon (pogorja ločijo deželo od Inidije, tako da v zapadnovzhodni
smeri zveza na kopnem ni mogoča); nadalje naj dobavlja še Nizozemski Indiji, ki je krenila po bojeviti poti, ne da bi počakala, da ji Roosevelt Izpolni fiirokoustno dano izjavo; končno Avstralijo, ki že vidi prihajati sovražnike do lastne, popolnoma nezaščitene severne obale, odkar se je čisto udomačil na predotočju.
Kdor hoče plesati na mnogih cerkvenih godih, temu za nobenega ne ostaneta obe nogi; koncentričnega ogrožienja tretjega oceana torej najmanj na enem mestu, brž-koe pa na dveh, ne bo mogoče odvrnitL Takrat pa, ko ne bo več nobenega nepremagljivega rova med novo Evropo in novo Veliko Azijo, bodo vzipoetavljene veze med najdragocenejšimi deU starega sveta, takrat je vse drugo samo obrobno ogrožanje — od psov, ki lajajo proti lunL
Naj Se toliko čenčajo o raznih drugih načrtih, v letu 1942. bo anglo-amerikanska služba obstojala v obrambi pred vpaidi in ofenzivami. Kar še ostane, je obramba tretjega oceana z vsemi sredstvi, ki pa nikakor niso zadostna...
bombni zadetki težkega kalibra tudi na neki tovarni municije in torpedov.
Na obali zasedenih zapadnih pokrajin eo nem&ki lovci včeraj sestrelili tri britanska letala.
Proti sovražni oskrbovalni plovbi se je v januarja nadaljeval boj na različnih morjih z dobrim uspehom. Vojna mornarica in zračno brodovje sta potopila 63 trgovskih ladij s skupno 400.600 brutoregi-sterskimi tonami; od teh je podmorniško, orožje samo uničilo 56 ladij s 367.000 brt. Britanska vojna mornarica je v istem času v boju z edinicami nemške vojne mornarice izgubila 3 rušilce, 1 podmornico, poleg tega pa so bili z bombami ali torped-nimi zadetki poškodovani 1 križarka, 4 rušile!, 1 podmornica, 1 iskalec min in 1 stražna ladja, kakor tudi 28 trgovskih ladij. V teh številkah niso zapopadene izgube sovjetov.
Jažna Afrika zahteva vnovič razdružitev
Kapstadt, 6. februarja. V ponedeljek so bile v senatu južno afriške unije oddane izredno pomembne načelne izjave. Ministrski predsednik Smuts je bil zahteval od senata naj odobri vojno napoved južnoafriške unije Japonski, Ogrski, Romunski, _ Bolgarski in Finski. Kot protigovomik proti temu predlogu je nastopil senator van Zyl, ki je v imenu »združene stranke« od svoje strani predlagal izločitev južno afriške unije iz področja britanske zveze držav in ustanovitev samostojne neodvisne republilce.
Zopetnl sabotažni al(t v ]nžnl Afriki
Stockholm 6. februarja. Glasom poročila United Press v »Dagens Nyheter« iz Kappstadta so se v južni AfrilU izvršili novi sabotažni aktL Tako so baje bili po težki dinamitni eksploziji v nedeljo razdejani prostori časopisa »Bantu Worlds«. Baje so VBled eaI>otažnih aktov na vodih bile več ur prekinjene telefonske in brzojavne zveze med Bloemfonteinom in Kim-berleyem. Oblasti prirejajo po celi deželi obširne love za storilci.
Katastrofalna povoden} v Pern
400 smrtnih žrtev v mestu Inkov Cuzco
Madrid, 6. februarja. Kakor javljajo iz Perua, je zahtevala velika katastrofalna povodenj v pokrajini Urubama 400 smrtnih žrtev. V Cuzcu, starem mestu Inkov, se je podrlo 20 stanovanjskih četrti, tako da je 15.000 rodbin brez strehe. Na polju povzročena škoda je izredno velika, Stoti-soče kubičnih metrov skalovja se je v goratih pokrajinah Sovevegas, Tulumayo in Yasar prevrnilo v doline.
Verla« und Druck; NS.-Gauverlafs und Druckerel Kdmten GmbH.. Klaftenfiirt - VerlaKsIelter: Dr.Emll Haitian. — Hauptechrif tlel ter: Dr Otto Schedl, (Wehiroacht) I V. Hermann АИшауег, Zurzelt let Anzeleenliete Nr 1 crUltlK
PEVKINJA
NOVELA • SPISAL WILJEM HAUFF
»Na desno onkraj ceste je stanovalo italijansko dekle. Skočila sem preko široke ceste; trkala sem na hišo, nek strežaj mi je odprl. Vprašala sem, kje je signora s črnim kodravcem, ki govori italijanski. Strežaj se je smejal in dejal, da imam naj-brže v mislih malo ekscelenco Serafino. ,Tiato, tisto', sem odgovorila, ,le vodite me hitro k njej!' Sprva se je pomišljal, ker je bilo še tako zgodaj, toda moje prošnje BO ga pregovorile. Povedel me je v drugo nadstropje v neko sobo, kjer sem morala čakati, da me je hišna prijavila ekscelenci. Predstavljala sem si bila, da je zala italijanska deklica mojega stanu; sramovala вет se, ker sem odkrila, da je višjih slojev; toda niso mi več dali časa, da bi se premišljala; hišna se je pojavila, da me privede k postelji njene ukazovalke. Res je bila to tista leipa mlada dama, ki sem jo bila slišala govoriti italijanski. Zrušila eem se pred njo in jo milo prosila zavetja; morala sem ji pripovedovati celo mojo zgodbo. Videti je bila ganjena in je obljubila, da me bo rešila. Pozvala je stražarja, ki me je bil k njej privedel in mu naročila najstrožje molčanje; nato je meni od-kazala sobico, ki je imela okna na dvorišče, določila mi delo in mi dala čitati, in tako sem živela nekaj dni vesela zaradi moje rešitve, vendar v skrbi zaradi moje bttločiiflatiL
»Bila je hiša poslanika nekega malega nemškega dvora, v katero sem bila sprejeta. Ekscelenca je bila njegova nečakinja, rojena Italijanka, ki je bila vzgojena pri njem v Parizu. Dobrotljiva, ljubeznjiva stvar, njenih dobrot ne bom nikoli pozabila. Prihajala je vse dni k meni in me tolažila; pravila je, da je dal poslanik po svojih strežajih poizvedovati v hiši zlobnega moža. Tam so baje zelo pobiti, vendar skušajo prikrivati. Posli tam na oni strani tajinstveno šušljajo, da se je neka gospodična vrgla skoz okno v kanal Seine. Čudno naključje! Moja soba je bila vogalna, ena stran je bila obrnjena na cesto, druga stran je bila ravno nad kanalom. Spomnila sem se, da sem bila dotično jutro odprla okno na tej strani; bržkone je bilo ostalo odprto in s tem je bil dan razlog za moje izginjenje. Signora Serafina ee je morala kmalu nato vrniti v Italijo; bila je tako dobra, da me je vzela s seboj. Da, še več je storila za mene; pregovorila je svoje starše v Piacenzi, da ao me »prejeli v svojo hišo kakor lastnega otroka; dala je izobraziti moj talent, njej sem se imela zahvaliti za svobodo, življenje, umetnost, oh, morda še za več, česar niti ne vem. V Piacenzi sem upoznala kapelnika Bolanija, ki pa ni bil Italijan; videti je bilo, da me ljubi, toda rekel mi tega ni. Kmalu nato sem prejela vabilo na tukajšnje gledališče. Tukaj so me imeli v člsllh in mi tudi drugače želeli dobro, moje življenje in moje dobro ime sta bila brez-ait, s tej dolgi di@W # Шо ^ men*
nikoli nobenega moža razen — to lepo razmerje Vam lahko priznam, ne da bi morala zardeti — Bolanija, ki je v kratkem potoval semkaj za menoj. Culi ste sedaj potek mojega življenja; povejte ml, ali sem storila kaj takega, kar bi zaslužilo tako grenko kazen? Mar sem se tako grozovito pregrešila?«
7.
Ko je bila pevkinja končala, jo je zddrav-stveni svetnik prijel za roko. »Čestitam si,« je rekel, »da morem stopiti v vrsto onih redkih dobrih ljudi, ki ste jih našli v svojem življenju. Moje moči so sicer preslabe, da bi mogel storiti za vas to, kar je storila izboma mala ekscelenca; toda poskušal bom pomagati, da se ražmota vaša žalostna usoda; poskušal bom pomiriti Vašega prijatelja, tega vlhravca. Toda povejte ml samo, kakšen rojak pa je prav za prav goepod^lani?« — »Tu me vprašate preveč,« je odgovorila Izbegavajoč; »vem le tollto, da je nemškega rodu in da je, če se ne motim, radi rodbinskih razmer pred več leti zapustil svojo domovino. Bil je v Angliji in Italiji bi je nekako pred tričetrt leta prišel sem^j.«
»Tako, tako? No zakaj mu pa tega, kar ste pripovedovala meni, niste že prej povedala sama?«
Joslpino je pri trm vprašanju polila rdečica; poveella je OČI In odgovorila; »Vi ate moj zdravnik, moj očetovski prijatelj, kar dar govorim z vami, se mi dozdeva, kakor
da hi goKoril Alzok ■ ečAtom,	aU
sem mogla mlademu možu pripovedovati o teh rečeh? Ko poznam njegovo strašno ljubosumnost, ko vem, kako lahko se mu vzbudi sum; ne, tega ne bi zmogla nikoli, da bi mu povedala, kakšnim zankam sem ušla.«
»Spoštujem, občudujem Vaše čustvo; dobro dete ste; verjemite mi, da mi kot staremu možu dobro de, ako zadenem na taka spodobna čustva Iz starih časov; kajti dandanes velja za dober ton, ako se kdo ne spotika nad talcimi rečmi. Ampak niste mi še vsega povedali; večer na reduti, ona strašna noč? —«
»Res je, moram Vam povedati Se naprej. Vsakikrat, kadar sem premišljevala o svoji rešitvi, sem hvalila in častila previdnost, M je tako obrnila, da so v oni hiši bili uverjeni o mojem samomoru; bila sem si namreč v svesti, da bi bil oni strašni človek, ako bi bil le količkaj slutil, da sem živa, prišel, da bi svojo žrtev privedel nazaj ali jo uničil; kajti brez dvoma je za mene odštel nič koliko petfrankovakih komadov. Zato sem, dokler sem bila v Piacenzi, odklonila marsikatero lepo gledališko ponudbo, ker sem se bala javno nastopiti. Po približno dve In pol letnem bivanju v Piacenzi pa mi je Serafina nekegai jutra prinesla nek pariški časopis, v katerem je bilo naznanilo o smrti chevaliera de Planto.«
»Chevaller de Planto?« jo Je prekinil zdravnik; »mar je bilo tako ime onemu možu, ki Vas je bil odvedel iz hiše Vašega o&iaa.!#

3x vseh krajev sveta—_,
V fej vojni nI nevarnosti Icažnili bolezni
Vzorna zaščita pred kužnimi bolezni in zdravstvena osicrba prebivastva -Zaščitne cepitve proti davici, odvračanje anglešl(e bolezni, pobijanje TBC
Stnevne slike
Izčrpno poročilo o vojnem delovanju Bržavnih in komunalnih zdravstvenih ura-idov priobčuje višji vladni in zdravstveni Svetnik dr. Harnack iz državnega notranjega ministrstva v časopisu »Deutsche IVerwaltung«. Po njem so se zdravstveni lUradi ob začetku vojne prestavili na specialna dela za ljudsko zdravje ,pri čemur je Utopila najbolj v ospredje zaščita prebivalstva pred kužnimi bolezni, nadzorovanje Vodovodnih in kanalizacijskih naprav, podjetij z življenjskimi potrebščinami, bolnišnic in bolniških prevozov itd. Čeprav niti v *nirni dobi ni smela biti s strani zdravstvenih uradov zanemarjena borba proti kužnim boleznim, je bila neizbežna udarna Organizacija za obrambo pred razširjeva-bjem prenosljivih bolezni med vojno. Z ustvaritvijo te organizacije in njenim delom Be je v nasproatju s prvimi vojnimi meseci Svetovne vojne 1914. do 1918. posrečilo v najširšem obsegu preprečiti porast legarja, paratifusa in griže kakor tudi bakterialnih aastrupljenj po živilih. Kot protiučinek pred razširitvijo vročičnih obolenj je bilo izvedeno v celi vrsti mestnih in deželnih občin Sistematično zaščitno cepljenje proti difte-riji za otroke med 2. in 14. letom. Pri tem Se je posrečilo več kot 90% vseh otrok prizadetih letnikov — po zaslugi neumornega delovanja strankinih in državnih ustanov kakor tudi požrtvovalnemu delu zdravni-štva — pritegniti k cepljenju in s tem doseči nenavadno nazadovanje števila difteričnih obolenj v pokrajinah, v katerih ee je vršilo cepljenje. V tej zvezi ee naj omeni svoječasno javljena uspešna cepilnu akcija v Kamtnu. Nadalje
je razveseljivo, da se vsled učinkovitih določil k izpeljavi zakona o pobijanju spolnih bolezni, posebno obvezne prijave infekcijskih virov na pristojni zdravstvnl urad, posrečilo uspešno preprečiti omembe vreden narastek spolnih bolezni. V ojačeni meri se je nato nadaljeval boj proti tuberkulozi, da se z vsemi sredstvi odvrne porast TBC obolenj in smrtnih slučajev, ki so med prvo svetovno vojno občutno narasli. Požrtvovalnemu delu zdravnikov in bolniških negovalk zdravstvenih uradov se moramo pretežno zahvaliti, da so se tuberkulozna obolenja samo v neznatni meri povečala.
Tudi na polju oskrbe mater, majhnih, o« trok in dojenčkov so nastale za zdravstvene urade važne vojne naloge. Poročilo navaja velikopotezno odvračanje angleške bolezni pri otrocih v prvem, deloma tudi v drugem letu, ki je bila in bo izvedena z najboljšim uspehom. Nadalje opozarja na akcijo z vitaminom za kritje potrebe po vitaminu C predvsem poedinih letnikov učencev v industrijskih krajih in velikomestnih okrajih. Tu se tudi lahko ugotovi dober uspeh; število obolelih učencev je skrajno nazadovalo. Splošni pregled šolarjev, ki se je ob začetku vojne znatno skrčil, se je po možnosti zopet obnovil. Uradni zdravnV'' •"Nravstvenih uradov so še končno dobili učinkovite možnosti udejstvovanja kot zdravniki zračne obrambe in pri zavarovanju zdravniške oskrbe civilnega prebivalstva. Skupni izid se glasi, da je bilto mogoče preprečiti vidno škodo na ljudskem zdravju in da se nemški narod nahaja v skozi razveseljivem zdravstvenem stanju.
Nova Ovlneja
Ze pred več dnevi v akcijski radij japonskega pomorskega zračnega brodovja prevzeta avstralska oporišča na severni obali Nove Gvineje in Neu-Pommeru so eprožili v avstralski vojni luki, Port Dar-vinu, vročično oborožitev. Temu se ni čuditi, kajti velikanski most na otoku Novi Gvineji, je odskočna deska za peti kontinent.
Nova Gvineja, katere vzhodni del s pred njim ležečim otočjem je bila nemška kolonialna posest, je za Gronlandom s 785.360 kvadratnih kilometrov drugi največji otok Bveta; razteza se v dolžino do 2400 km in v največjo širino do 700 km. Posebno na severni obali ima vojaška oporišča, od katerih je najvažnejša luka in letališče v Ra-baulu na Neupommemu. Nadalje ležijo v Bvoječasnem Kaiser Wilhelmslandu letališka luka in obrežno mesto Salamaua, glavna izvozna luka redko naseljene Nove Gvineje, o kateri so zaradi številnih najdišč zlata v Edie Creek in nekaterih najdiščih kamenega olja pričakovali gospodarski razmah. Eitape, nekoč središče marljivih nemških naseljencev, je izvozna luka rastlinskih proizvodov otoka, ki ga Nizozemska ia Avstralija kolonizatorično zanemarjata.
Konec stare „državne pošte"
Dne 28. januarja 1867. leta je pruska država odkupila zadnje poštne pravice nekdanje vsemogočne pošte Thurn in Taxis. Eno leto pozneje je bila ustanovljena se-vemonemSka zvezna pošta iz katere se je polagoma razvila današnja nemška državna pošta (Deutsche Reichspost).
Nič ni tako značilno za notranjo raztrga-most in razcepljenost stare nemške države, kakor takratna pošta. Sli in jezdeci v službi cesarjev in knezov, velikih trgovcev, državnih mest, velikega števila oblasti in udru-ženj plemstva so tekali po več ali maqj dolgih progah po celi deželi. Za takratne razmere je bilo zato že veliko dejanje, da je Filip I. v Španiji v letu 1501. napravil Janeza pl. Taxis za glavnega poštnega mojstra na Nizozemskem, Poštna proga, ki BO jo sprva okrbovali jezdeci, naj bi šla iz Španije skoz Francosko v Nizozemko in od tam do Augsburga, kjer je pričela habsburška avstrijska pošta. Vendar je to podjetje zadelo že začetkoma na velike težave.
Japonske čete v Johur Bahoru Po najnovejših poročilih so japonske čete dosegle zadnje britansko oporišče na malajskem polotoku JohuT Bahor — Cesta v Johur Bahoru, mestu, ki ima izreden pomen za nadaljnji potek bojev, ker je edina zveza singapurskega polotoka s kopnem
(Scherl, Zander-Multiplex-K.)

Vkljub temu je tudi Karol V. kot nemški cesar uvidel, da je potrebno urediti po-štarstvo. 1520. leta je imenoval Janeza Baptista pl. Taxis — na podlagi svojega porekla se je imenoval >Thum und Taxis« — za generalnega poštarja nizozemsko-nemške pošte in mu dal velika pooblastila. Iz Dunaja so to pošto podpirali in 1597. leta so objavili, da spada poštarstvo k ce-earakim predpravicam. Toda tudi to ni pomagalo vpričo številnih drugih pošt, ki so še naprej cvetele in proapevale.
Habsburžanom splošna pošta nI bila morda sredstvo za odpravo nemške razcepljenosti. Tukaj je šlo le za to, da se ustvari izdaten vir dohodkov, saj je vendar pošta Thurn in Taxija kot »državna pošta« že 1. 1646. dosegla letni čisti prebitek 100.000 zlatih goldinarjev — ampak v Wienu so videli v tem tudi uspešno sredstvo za nadzorovanje političnega in zasebnega dopisovanja številnih knezov in »gosposk« v širni državi.
Taxijevi in njihovi uradniki pa so zakrivili veliko samolastnost proti drugim poštam v državi. Vedno so nastajali novi spori. Posebno fnočen je bil odpor proti pošti Thurn in Taxisa v PreuBen Branden-burgu. Tukaj so ustanovili že leta 1649. pošto kneza-i^ornika, ki je tudi splošnoti bila na razpolago. Cesar je sicer 26. decembra 1659. nujno pozval velikega kne-za-izbomika, da pusti pošti svobodo in prehod skozi njegove dežele, vendar je bil odgovor na to listino energičen protest proti pošti Thurn in Taxis.
Leta 1710. je bil potem za brandenbur-ško prusko pošto izdan nov poštni red. Leta 1730. je pod vojaškim kraljem Friderikom Viljmom I. pošta že imela prebitka 30.000 tolarjev. Friderik Veliki je izboljašal prusko poštarstvo. Po težkih škodah, ki jih je prusko poštarstvo imelo v letih 1806 dtf 1812 je Hardenberg poštarstvo na novo izgradil. Leta 1821. pa so že bile ustvarjene brze zveze do Dresdena in Hamburga, 1827. leta pa tudi do Leipziga.
Thurn in Taxijeva pošta je pa med tem vedno bolj stopala v ozadje spričo novega časa. Posamične dežele so utanovile take državne pošte in pogodba z dne 28. januarja 1867. je bila prav za prav le zaključek že davno zrelega razvoja. Konec Thurn in Taxijeve pošte je pa bil začetek novega razvoja, ki je preko marsikaterih vzratov in borb dovedel do nemške državne pošte, (»Deutsche Reichspost«), ki je bila v resnici dovršena in dobila veljavo šele v Veliki Nemčiji Adolfa Hitlerja.
J a potici zasedli A mb o i n o Kakor javljajo iz Tokia, so japonske bojne sile zasedle Amboino (v malajskem /e-ziku Ambon), ki je druga važna luka Malukkenskih otokov v Nizozemski Indiji — Pogled na Amboino. HiSe v mestu so večinoma postavljene iz bambusa, ker obstoja stalna nevarnost potresov.	(Atlantic, Zander-Multiplex-K.)

■ ■ 'I'


Reichsmarschall Goring v Italiji Duce je sprejel Reichsmarschalla ob njegovem prihodu na kolodvoru v Rimu
(Atlantic-'Lange, Zander-Multiplex-K.)
Hrastov list z me Si in b r il j antl
iz Fiihrer j eve roke V prisotnosti GeneraUeldmarschallov KeU tela in Milch je Fiihrer izročil zaslužnemu lovskemu letalcu Oberstu Gallandu to najvišje nemško odlikovanje za hrabrost.
(Presse-Hoffmnn, Zander-Multiplex-K.)]

Prigodek na cestiSiu Na strmi poledeneli cesti 'je zdrknil neki top po poboiju — Z deseterno vprego ga poskuša moštvo zopet spraviti kvišku
JtPK,»Aufnahnie: Kriegsberlclrtec EcoU, zjj
Stran 4. — Stev. 11.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 7. februarja 1942.
Gospodarstvo
3
Tobačni izdelki od IS.iebr. dalje na liolrolne karle
Ureditev v Relclisgaull! Ostmarke - Kontrolne karte bodo Izdajali gospodarski
uradi (Wlrtschaltsamter)
Pri živilskih kartah za 33. dodeljevalno dobo, ki se prične 9. februarja In jih sedaj delijo, se nahaja tudi zelen listek. Ta listek je tiskovina, na kateri se lahko zaprosi kontrolna karta za kadilce, ki stopi na podlagi naredbe deželnega gospodarskega urada za Ostmarko predvidoma 15. februarja 1942. v veljavo. Ta listek se mora popolnoma in jasno izpolniti ter do odgovarjajoče-ga obvestila v časopisu dobro shraniti.
V	ostalem podamo tukaj pregled vseh določil glede kontrolne karte, v kolikor veljajo v Reichsgauih Ostmarke.
Kontrolne karte se bo na prošnjo Izdajalo :1. moškim osebam, v kolikor so dopolnili 18. leto starosti in moškim pripadnikom vojne sile, brez ozira na starost, z izjemo takih oseb, ki dobijo kontrolne izkaze; 2. ženskim osebam, v kolikor so dopolnile 25. leto starosti. Kontrolne izkaze se bo izdajalo frontnim vojakom, ki se nahajajo na dopustu in takim, ki so komandirani od frontnih oddelkov, z ozirom na starostno mejo pa tudi osebam, ki se prehodno nahajajo na nemškem državnem ozemlju.
Kontrolne karte in kontrolni Izkazi upra-vičujejo k nakupu tobačnih izdelkov v vsaki tobačni prodajalni na državnem ozemlju. V istem Reiohsanzeigerju objavljena izvršilna naredba navaja sledeča podrobna določila: Prepoved prodaje tobačnih Izdelkov brez kontrolne karte ali kontrolnega izkaza obsega vse prodajalne, ki so upravičene prodajati tobačne izdelke končnim potrošnikom (vključno gostilne in vse kantine). Kontrolne karte in kontrolne izkaze bodo izdelali po enotnem vzorcu deželni gospodarski uradi. Kotrolna karta za moške osebe in pripadnike vojne sile (kontrolna karta M) vsebuje razen prostora za lastnikov naslov in odrezka, в katerim se karta lahko obnovi, mesečna polja z dnevnimi odrezki za dnevni nakup. Kontrolna karta za ženske osebe (kontrolna karta F) , kaže enako izdelavo kakor moška kontrolna karta 8 to razliko, da so opremljena mesečna polja samo s polovico dnevnih od-rezkov karte M. Za pripadnike orožja — ff in druge kasernirane, vojaškim slične oddelke velja isto kot za pripadnike vojne sile.
V	Ostmarkl bodo kontrolne karte izstavljali in izdajali — z izjemo kart za vojake — gospodarski uradi (župani), ne pa kakor je bilo začetkoma javljeno, trgovine s tobačnimi izdelki; Urad za izdajo mora od 3. državne karte za obleko odrezati odrezeik F. Posamezni odrezki F, ki so jih potrošniki sami odrezali, so neveljavni. Načelno je potreb-
JHlatc itospodavsike novice
Srblla se povrača k mentalni trgovini
Belgrad, 6. februarja. Da na eni strani zasigura živilske dobave mestom in kmetijsko pasivnim pokrajinam in na drugi strani pripomore kmetijskemu prebivalstvu do industrijskega blaga In drugih proizA'odov, namerava vlada v vzhodni Srbiji poskusiti z razdeljevanjem večjih množin blaga neposredno na prebivalstvo. Gre tukaj za sol, sladkor, petrolej, olje, usnje in žeblje. To blago ne bodo plačali v gotovini, ampak ga pridobivali z oddajo žita in drugih zemeljskih pridelkov. Te pijtdel-ke bodo potem razdeljevali zopet v mestih.
Otvoritev madžarske svobodne luke na Reki, Kakor smo že poročali, je na podlagi sporazuma madžarska nacionalna družba za svobodne luke vzela od Italijanske skladiščne družbe Aziendi del Magazine Generali dl Flume v najem nekoliko skladišč v pristanišču In kot protluslugo prepustila italijanski družbi neikaj ozemlja v budim-peštanskl prosti lukl. V preteklih dneh so svečano otvorlll na Reki podružnico budlm-peštanake družbe za svobodne luke.
Mednarodni spomladanski velenejem v
ZaRfbu. Spomladanski velcsejem v Zagrebu bo trajal letos od 23. aprila do 4. maja. Razetavljalni in veleaejeitiskl odbor nemškega gospodarstva bo tam zopet ureiiil Informacijski urad, ki naj služI pospeševanju gospcdirskcga prometa med Nemčijo in Hrvatsko.
no, da prosilec osebno pride po karto, pri čemer mora predložiti uradno legitimacijo, da se ugotovi njegova Istovetnost z lastnikom predložene karte za obleko. Vojakom bodo izdajali kontrolne karte izljučno samo vojašl uradi, ki morajo ravno tako odrezati odrezek F 3. državne karte za obleko, v kolikor jo. pripadniki vojske imajo.
Inozemski delavci dobijo samo takrat kontrolno karto, če niso nastanjeni v zaključenih taboriščih. Delavci iz Poljske dobijo pod istim pogojem samo polovično karto. Delavke iz Poljske so Izključene. Kontrolno karto izda na predlog obrato-
vodje pristojni gospodarski urad po žigosanju potovalnega osebnega lista (Wander-personalikarte).
Kontrolne izkaze izdajajo uradi, ki izdajajo karte za prehrano. Prodajalne v Ostmarki smejo na odrezek oddajati tobačne Izdelke samo v okviru po deželnih gospodarskih uradih sporazumno z Austria Tabakwerke AG določenih najmanjših oziroma največjih množin. Najmanjšo množino se smo samo takrat prekoračiti, če zaloga, ki je na razpolago, dopušča nadaljno prodajo. Prodajalna mora pri vsaki oddaji blaga od karte odrezati odgovarjajoče dnevne odrezke in jih shraniti. Na dnevne odrezke se lahko kupi po iBberf cigare, cigarete aH pa tobak za pipo, žvečenje ali njuhanje. Prodajalna je upravičena dati blago v naprej za več dnevnih odrezkov. Neizkoriščeni dnevni odrezki zapadejo in se jih mora odrezati. Edino na vsakokratna zadnja dva dnevna odrezka, ki nista izrabljena, se sme oddajati blago.
S}om in tfoiie
Umelna gnoiila za pomladansko uporabo
A) Gno]lla, M nam bodo letos za poljedelstvo na razpolago:
1.	A p neni dušik
O tem enostransko dužičnatem in apno-vitem gnojilu je bilo v listu pisano že 29. X. 1941. vendar pa Se enkrat povdarja-mo, da je tega gnojila potrebno na 1 ha (10 mernikov) povprečno približno 150 do 300 kg. Jarinam (žitaricam in okopavinam) ga spravimo 15 do 20 dni pred setvijo oziroma sajenjem srednjegloboko v zemljo. Priporočiljlv je tudi za travnike. Za ozi-mine ga uporabljamo kot naglavno gnojilo, čim jf zemlja odprta In je mogoče po njivi hoditi in voziti. Trositi ga je predno so žita ozelenela na suhe rastline ob lepem vremenu, ko je pa še vendar zemlja sama dosti vlažna. Previdnost pri trošenju!
2.	Ap neni soli ter
Le-ta deluje enako kot nekdanji čilski soliter: zelo hitro učinkuje in se v zemlji zelo hitro Izpere, ako damo preveč gnojila naenkrat. Uporabimo ga predvsem kot n a-glavno gnojilo v dveh do treh obrokih v časovni razdalji dveh do treh tednov. Priporočljiv je posebno za ozimna žita, ki so slabo prezimlla. Ob prepozni uporabi lahko pospešuje rjo in poleganje. Ne trositi ga na mokre rastline! Za žitarice rabimo 100 do 200 kg, za okopanine okrog 350 kg solitra.
3. A p n e n i amonijev soliter To dušično gnojilo deluje in se uporablja podobno kot apneni Bollter, vendar se nekoliko počasneje raztaplja. Zaradi tega ga trosimo tudi deloma pred setvijo, deloma pa kot naglavno gnojilo. Moramo ga pa vedno ali zabranati ali naglo spraviti z okopavanjem v zemljo.
Tomaževa žlindra Tudi glede tega fosfornega gnojila Je bilo pisano v listu že 1, novembra 1941, Povedali smo že, da so novejše izkušnje pokazale, da del tega gnojila tudi spomladi hitro deluje in se žlindro za pomladansko gnojenje priporoča trositi 14 dni pred setvijo, Vsej naši zemlji manjka fosforja. Zato pokazuje žlindra najboljši učinek pri žitu, na deteljiščlh in travnikih. Fosfor napravi kleno zrnje in trdno slamo. Na 1 ha rabimo najmanj 200 kg žlindre.
Kalijeva sol V naših Izrazito vlažnih podnebnih razmerah manjka zemlji skoraj povsod tudi kalija. In, kakor veste, se višina pridelka ravna po oni redllnl snovi, katere Je v zemlji najmanj. Kakemu posevku damo lahko največje množine dušika in največje množine fosforja, pa bo pridelek kljub temu prav majhen, če je v zemlji premalo kalija. Zato trosimo vedno poleg žlindre in apnenega dušika (ali solitra) tudi kalijevo sol. Ta Je poceni In Je Je letos dosti na razpolago. Koliko je bo mogoče dobiti prihodnje leto, ne vemo; bržčas vendar znatno manj, ker Jo bodo rabili v drugih (vzhodnih) pokrajinah.
Kalij rabijo v večji ali manjši množini . vse njivske rastline, predvsem krompir, pesa, koruza, detelje in nekatere žitarice poleg travnikov. Kalijeve soli moramo najmanj 14 dni pred setvijo oziroma sajenjem • dati za žitarice 150 do 200 kg, za okopa-vine pa 200 do 300 kg na 1 ha.
Kdor namerava letos naročiti in uporabiti
večje količine soli, naj se oglasi na pristojnem prehranjevalnem uradu (Eniahrungs-amt A) pri političnem komisarju.
B)	Gnojila, ki so leto« na razpolago za
vrtnarsko pridelavanje
Nit rofoskal To gnojilo je mešano In vsebuje vse tri redllne snovi. Spraviti ga je pred setvijo srdnjegloboko v zemljo. Vendar pa lahko damo polovico Nitrofoskala tudi pred setvijo, drugo polovico pa pozneje na glavo ter ga spravimo z brananjem ali okopavanjem v zemljo. Za 1 ha površine potrebujemo približno ;
a)	pri žitaricah 250 kfj,
b)	pri okopavinah 4C0 In več kg nitrofoskala.
Naravno se za vrtno pridelovanje poleg domačih gnojil lahko uporablja razen nitrofoskala tudi druga lahka raztopina umetnega gnojila, na pr. soliter, kalijeva sol itd. Vendar ako uporabljamo nitrofoskal, ni treba nobenega umetnega gnojila več.
C)	Uporaba in mešanje umetnih gnojil Ker je naša zemlja splošno močno izčrpana, ee pri nas navadno najbolj obnese polno gnojenje. Poleg dušičnatih gnojil bomo torej uporabljali tudi kalijevo
sol in tomaževo žlindro. Zaradi olajšanja trošenja sicer žgočega apnenega dušika se toplo priporoča vsa tri umetna gnojila t i k pred trošenjem zmešati. Apneni soliter in nitrofoskal vendar nikdar ne mešamo z drugimi gnojili in ju trosimo ločeno, vsako gnojilo zase. Pomnimo dalje, da je bilo morebitne slabe oziroma nevidne uspehe pri uporabi umetnih gnojil ugotoviti čestokrat v onih primerih, ko smo trosili na dano površino premajhne količine gnojil. 2e svoječasno je dejal nek naš preudaren kmetovalec: »Gnojiti je v or'ngi аГ pa nič!«
D) Tabela o splošni porabi umntnih gnojil na 1 ha površine v kllogromih:
1.	Pri ozimni pšenici z hlevskim gnojem . .
brez hlevskega gnoja .
2.	Pri ozimni rži z hlevskim gnojem . .
brez hlevskega gnoja .
3.	Pri jari pšenici in rži nič hlevskega gnoja .
4.	Pri ovsu nič hlevskega gnoja .
5.	Pri jarem ječmenu nič hlevskega gnoja .
6.	Pri kromirju z hlevskim gnojem . .
brez hlevskega gnoja .
7.	Pri pesi z hlevskim gnojem . .
brez hlevskega gnoja .
8.	Pri koruzi z hlevskim gnojem . .
9.	Pri njivski povrtnini z hlevskim gnojem . .
10.	Pri oljnatih rastlinah z hlevskim gnojem . .
brez hlevskega gnoja .
11.	Pri fižolu nič hlevskega gnoja .
12.	Pri njivskih krmilnih rastlinah (detelja, lucerna itd.)
nič hlevskeg gnoja . . — 400
13.	Na travnikih in pašnikih ICO 300
14.	Pri sadnem drevju na
100 m' površine .... 7 8 6 Opomba: V splošnem velja pravilo, da damo hlevski gnoj v prvi vrsti okopavinam, žitom pa samo umetha vanje hlevskega gnoja pri okopavinah pa vedno izpolnimo s primernim dodatkom umetnih gnojil. Pri navedbi »z hlevskim gnojem* je mišljena polna množina hlevskega gnoja. Ako bi dali tega manjšo množino, bi uporabili od umetnih gnojil one količine, ki sc nahajajo med vrstama >z hlevskim gnojem« in »brez hlevskega gnoja«.	Ft. W.
ipnpni duiik . ICO . 120	fomaf. ilindm 200 250	hof 'CO 120
. 100 . 200	200 300	ICO 200
. 200	240	160
. 200	200	100
. 160	200	200
. 150 . 250	200 300	?00 250
. 200 . 300	200 300	200 350
. 200 250 (zelje itd.) . 300 300		120 300
, . 200 . 250	200 300	200 250
	250	250
240 200
240 200
Pravilno postopanje kmola v priniorili pozebc
Konec
5. Skoda po zimskem mrazu v sadjarstvu.
V sadjarstvu ne napravlja škode samo zimski mraz, temveč če mnogo bolj pogosto pomladanski jutranji mrazovi ob sončnem vremenu. Vendar je mraz v zimi 1928-29 napravil vprav v sadjarstvu največ škode, ker je n. pr. v Nemčiji uničil 60% vsega sadnega drevja, pa tudi pri nas se še niso zarasle praznine, ki jih je napravila ta zima v sadovnjakih.
Skoda vsled letošnjega mraza se bo dala v vsem obsegu oceniti šele spomladi ali celo šele po več letih, VsekaJcor pa moramo biti pripravljeni, da jo kolikor mogoče omilimo in nadomestimo.
Predvsem bomo pripravili za letošnjo spomlad kar največ mogoče cepičev dobrih sadnih sort, da bomo precepill mlado sadno drevje, ki Je pozeblo v vratu mlade krone (tu pozebe najraje), še enkrat na nižjem mestu. Enako bomo v drevesnici vsa na-mrzla drevesca obrezali tako nizko, da bomo mogli vzgojiti iz odgnanih mladik nova debelca, ali pa kar takoj spodaj štrcelj debla ponovno požlahtnimo In iz cepiča vzgojimo novo deblo. Vendar pa Je to priporočljivo le pri odpornih moštnih sortah, kajti dejstvo, da drevesca, kjer so žlahtne sorte že pri tleh vcepljene (okulirane) najraje pozebejo, priporoča požlahtnjevanje drevesc šele v krono.
Tudi cepiči lahko namrznejo in so seveda potem neuporabni.
Ker je za precepljanje potrebno tudi mnogo cepilne smole, si moramo pravočasno in dovolj tudi te preskrbeti; enako tudi veziva za povezan je cepilnih mest. Kar pa se odraslega zmrznjenega drevja tiče, ne moremo eaenkrat ftič storiti Pač pa priporočamo, d» vsak aadjar apomladl točno ugotovi in zaipiše, katerih vrst in sort drevja mu je pozeblo, to pa zato, da takih sort ne bo yeč gojil, ker je škoda za brezkoristno
delo. Ce pa jih že mora gojiti v manjšem obsegu, naj poišče zanje vsaj bolj zavetno lego,
6, Skoda v čebelarstvu
Vsled zimskega mraza bodo čebele zmrznile samo zanikrnemu čebelarju, ki ni jeseni dovolj preskrbel zanje. Edini nasvet; tak čebelar naj satovje stopi in vosek proda, čebelarjenje pa prepusti onim, ki imajo za to več časa ali pa več skrbnosti,
7. Skoda na Koepodarskih stavbah
Tudi tu je letošnji mraz napravil mnogo škode. Predvsem vodovodne napeljave so zamrznile in popokale povsod, kjer se je gospodar ali pa zidar pri napeljavi tolažil: »Saj bo dobro!« in ni upošteval vsega, kar , je potrebno napraviti, da se izognemo poškodb vsled mraza: Napeljave izpeljati dovolj globoko pod zemljo, nadzemne cevi pa dovolj zavarovati pred mrazom, opremiti jih s sifoni na izpustne plpice in te ob hudem mrazu vsak večer* odpirati, ali pa pustiti vodo neprenehoma polagoma iztekati na vseh pipah.
Nadalje so marsikje zmrznili zidovi in ometi, ki so bili delani piepozno v jesen, vlažni ometi in zidovi, ki niso osamljeni (izolirani) pred vlago, opeka slabe kakovosti na strehi, slabo rglaziran in zato vodo prepuščajoč beton itd. Nasvet: spomladi bo treba popraviti — topot pa tako, kot je treba!
8. S!(oda po mrazu na orodju in strojih
Tu je predvsem omeniti vodne črpalke (pumpe), ki jih nismo ali ne dovolj ovili in jih je mraz razgnal. Nadalje je mraz raz-gnal hladilnik pri kake'n bencinskem motorju, ki mu je lastnik pozabil Izpustiti vodo. Tudi se lahko zgodi kako škoda vsied mraza pri kakem stroju, ki ni pravilno pritrjen (montiran).
3% naše domovine
Veldes se pripravlja na Injski promet
Oberkrainski biser pred velliiimi novimi nalogami
Od aprila lanskega leta se čuti in vidi v Veldesu povsod, da je napočila nova doba za zdravilišče. Tudi občina se je pod vodstvom župana Pg. P a a r a lotila različnih važnih del, ki bodo koristila splošnoeti. Občinski urad ae je, izvzemši prehranjevalnega, preselil iz starega, nevrednega občinskega poslopja v hišo svoječasne zdraviliške uprave v bližini Park-hotela, kjer so predvideni ustrezni prostori tudi za stanovski urad, ki bodo v kratkem dogotov-Ijeni. Zdravilišče z njegovo lepo dvorano 30 pa dali na razpolago Hitlerjevi mladini.
Posebno skrbno pazi občina na to, da so ceste in poti v dobrem stanju. Pešpot ob desni strani glavne ceste Veldes-Leee bodo razlSrili za tri metre in odstranili bodo grdi, v cesto moleči salon J&gerjevega hotela ; istočasno bodo odstranili tudi stopnice pred lekarno. Glavno promenado od Park-hotela do zdraviliškega parka bodo na desni strani razširili na štiri metre, peš.pot od zdraviliškega parka naprej mimo Jeklerje-vega hotela do hotela Union bodo razširili na 8 m, kar je nad vse težavno delo, toda s tem bo cesta pripravna za promenado. Izravnali bodo nepregledni glavni ovinek pri Jeklerjevem hotelu, živo mejo, ki jo sedaj zabranila razgled, bodo izkopali. Cesto, ki vodi od Jeklerjevega hotela mimo Maier-jeve vilo do Schalkendorfa, bodo razširili za dva metra in s tem omogočili avtomobilski promet tudi v tem delu Veldesa. Cestno križišče med tržiščem in penzijo Vok, ki je imelo nepregledni ovinek, bo po regulaciji potekalo normalno. Sosedne parcele so posestniki proti ustrezni odškodnini dali na razpolago. Veldes dobi tudi moderno tržno mlekarno in prodajalnico mleka, ravno tako tudi moderni trg. Na križišču Veldes kolodvor—Goriach je lastnik Burja tudi odstopil občini en del svoje parcele, da je postalo cestno križišče za avtomobilski promet preglednejše.
Vojaško pokopališke so dostojno pregradni in bo v kratkem gotovo. Čelo pokopališče v velikosti 600 kvadratnih metrov so pokrili z lepo planinsko rušo in opremili z tlakovano potjo do križa. Na sosednem trgu za razvrstitev bodo postavili oeem metrov visok kamenit steber, v kateri bodo vdolbU imena vojakov padlih v svetovni vojni. Občinsko pokopališče bodo 1. aprila tega leta zaprli, da pridobijo na ta način lepe stavbne parcele za bodoče naloge zdravilišča. Poikopališče bodo preložili v planinski log, ki je približno 600 m oddaljen.
Občina je uvedla nemški občinski prijavni urad. Pripravljene so tudi že hišne tablice z izpremembami v označbi potov in ceet. Zaključena so tudi že vsa pripravljalna dela za nujno potrebni regulacijski načrt, ki vzllc desetletnim pripravam ni bil izveden. Načrt se bo sedaj kmalu uresničil. Med najvažnejšimi nalogami občine je priprava prostorov za parkiranje avtomobilov. Od prebivalstva se v tem pogledu pričakuje pomoči in razumevanja ter prepustitve potrebnih zemljišč.
Občina hoče čimprej otvoriti tujski promet in s tem dovesti zdravilišče Veldea svojemu namenu. Podpirala bo vsako podjetje in vsako osebo, ki bo pripomogla, da se povečajo in izboljšajo prilike za prenočevanje. Poedina zaaebna zemljišča, ki so ali zasežena ali vzeta v rabo bodo po možnosti uporabljena za izgraditev hotelov in penzij, da bodo tako koristila splošnosti. Več zemljišč pri zasebnih vilah zapira z zemljišč 50 do 100.000 kvadratnih metrov prostor za parke, kar je velika narodno gospodarska škoda glede na pičel prostor, ki je razpložljiv za izgraditev.
Tudi športno ribištvo v jezeru in Savi ima veliko bodočnost; prizadevati se je treba, da se bogastvo na ribah čim najbolj
riti. Občina polaga veliko važnoet na to, da se pospeši sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spričo bodočega tujskeg aprometa je v interesu vsakega posameznika, da ne pusti niti enega kvadratnega metra zemlje neobdelanega. Občina je v te svrhe naročila velike količine umetnega gnojila.
Kino v dvorani bivšega prosvetnega društva se dovrSuje. Postavljeni bosta dve aparaturi, tako da bodo tudi daljše filma brez odmora lahko predvajali. Dvorana sama bo izgrajena akustično in arhitekto-nično, da bo lahko kos vsem nalogam.
Veldes, oberkrainski biser, se bo z veseljem povetil velikim nalogam, ki se mu stavijo v velikonem&ki državi. Pozvano je pa vse prebivalstvo, da občino podpira v njenem delu, katerega cilj je dobrobit domačinov, ki iščejo oddiha.
Podružnica „Oberkrain" DAV-a
z odobrenjem glavnega odbora nenaSkega alpskega društva in okrožnega vodstva
Radmannsdorf so pred kratkim v Asslingu v prostorih Kazine ustanovili podružnico »Oberkrain« nemAkega alpskega društva (Deutscher Alpenverein) s sedežem v Asslingu. Ustanovnemu zboru so prisostvovali Krelsleiter dr. H r a d e t z k y, Landrat dr. H i n t e r e g g e r in pa načelnik deželne sekcije Klagenfurt dr. A b u j a, Pg. M a r n, ki je dosedaj nesebično ekrbel za ohranitev koč, je pozdravil navzoče. Za vodjo podružnice so predlagali Ing. Alfreda Rudescha in Kreisleiter je to potrdil. Novi vodja podružnice se je zahvalil za zaupanje in zagotavljal, da hoče tako delovati v bodoče, kakor so delovali naši očetje vse do leta 1918. Krelsleiter dr. Hradetaky je želel nato novi podružnici »Oberkrain« in njenemu novemu vodji uspešno delovanje v veliki domovini, ki si je pridobila z Oberkrarnom eno najlepših pokrajin. Ortsgruppenleiter dr. Klein se je tem željam priključil. Dr. Abuja je potem pozdravil kot načelnik sosednje sekcije Klagenfurt podružnico Oberkrain, nato pa je izročil generalnemu direktorju Karlu N o t-u, ki je dolgoletni član sekcije Klagenfurt »Srebrno planiko«. Kot zaključek je predvajal vladni direktor dr. Oskar von K a 11-e n e g g e r, ki je posebni poznavalec te dežele in ljudi, krasen barvni film.
Radmannsdorf (asil svojo prelelilosl
Preimenovanje cest po zaslužnih nemških osebnostih
Prvič — odkar mesto obstoja, so bile ceste pobiižje označene, pri čemer se ni oziralo samo na zaslužne osebe, temveč je bilo odpravljeno tudi staro neznosno stanje poimenovanja mesta po skupinah ali delih in iz tega sledeča pomeSanost hišnih številk. Ceste, ulice in poti so dobile poleg imenovanja po uporabi ali smeri sledeče označbe, katere spominjajo na to, da je v tej stari naselbini vedno plalo nemško življenje in nemška kultura.
Najlepša cestna naprava se sedaj imenuje »Adolf Hitler StraSe«.
Stari Burgplatz — po prebivalstvu že vedno »Platz« imenovan, bo sedaj »Stadt-platz«.
»Maler Johannee-Weg«. Johannes je bil znameniti slikar 15. stoletja, ki je ustvaril v Oberkrainu v Scheraunitz, Wodeschitz, Mdechnach, St. Peter bei Vigaun itd. vrsto slik (fresk). Po njem je dobilo pot na jug nemško umetniško izražanje.
»WallenburgstraBe«. Nasproti Rad-mannsdorfa se nahaja na nekem griču razvalina Wallenburga, sedeža svoječasnega leibniSkega gospostva.
»OrtenburgerstraBe«. Ortenburžani, plemiški rod, ki je Izviral iz Altkamtna, so bili ustanovitelji leibniškega gospostva, mesta in gradu Radmanndorf, kakor tudi graditelji Wallenburga. Oni so ustanovili tudi grad Stein pri Vigaunu.
»LambergeratraOe«. Lamberžani so bili
posestniki gradov v Vigaunu. Družina je igrala pomembno vlogo na Kranjskem.
»DietrichsteinstraUe«. Dietrichsteini so bili dalje časa posestniki mesta in gradu.
»ValvasorstraBe«. Imenovana je bila po znamenitem zgodovinopiscu, ki je poleg drugih zgodovinskih knjig napisal veliko delo »Die Ehre des Herzogtums Krain (»Čast kronovine Kranjske«) in ga dal natisniti pri Moritz Enterju v NUrnbergu (1689.) v štirih velikih zvezkih.
»Matth&ua - Langue - Wfg«. Math&uB je bil 1792. v Stelnbllchelu rojen in je ustvaril kot zastopnik baročnega slikarstva mnogo fresk v različnih cerkvah.
»Anastasius - Griin - Gasse«, Anastaslua Griin, s pravim imenom Anton grof Auer-aperg, je izhajal od kočevskih grofov Auer-spergov; rojen je bil 1806. v Ljubljani. Pod svojim pesniškim Imenom je napisal mnogo pomembnih del.
»Vega-StraUe«. Georg Freiherr von Vega je izhajal iz kmečke družine pri Morautsch in se je proslavil s svojimi matematičnimi spisi. V vojnih pohodih proti Turkom in Francozom, v katerih se je izkazal, je bil povzdignjen v baronski stan.
»Hotschewargasse«. Gospa Joefine Hot-schewar je storila mestu mnogo dobrega. V priznanje njenih zaslug za Šolsko mladino ji je občina postavila spomenik na Stadtplatzu.
Aesling. (Odličen uspeh cestnega nabiranja za zimsko pomoč.) Uspeh zadnjega nabiranja za zimsko pomoč je bil naravnost odličen. Končna vsota je znašala .250 RM. Napram zadnjemu nabiranju je uspeh povišan za 15%. V zvezi B tem nabiranjem je godba Wehrmannschafta priredila dva mestna koncerta in nato tudi ljudski koncert v domu Volksbunda; prirejene so bile tudi cestne zapore, tekma otrok na ledu in ping-pong tekma proti Zeltwegu. Nekaj godb je šlo tudi po ulicah gostilnah. Pri tem so dosegle lepe nabiralne uspehe.
Aaeling. (Spomin n a 30. j a n u a r j a.) Na predvečer obletnice narodnega podviga so se zbrali rojaki v veliki dvorani doma KVB v svečani uri, ki jo je otvoril vodja organizacije dr. K o f 1 e r. Nato je govoril dr. Emest Klein, ki je podal pregled zgodovinskih dogodkov.
Assling. (Uspešna gostovanja.) Pred kratkim se je vršilo več gostovanj
kmečke gledališke skupine Schnutt, ki so poveča. V jezeru v Veldesu je tudi izboma' imele popolen uspeh. Publika je bila zelo voda za rake.	^ zadovoljna.
Prometne zveze s Veldesom so nedostat- Assling. (Zborovanje vzgojite-
ne. Občina si prizadeva, da uvede normalni avtobusni promet do obeh kolodvorov. Treba je pa nadalje z ozirom na gospodarske potrebe izgraditi avtobusni promet z deželnim glavnim mestom ter do Villacha in Krainburga. Za povzdiizo cslokunne-ga gosipodarstva v Veldesu bo občina napela vse sile ,da bo tudi zimski čas prišel v poštev za prebivanje gostov. Zato so bili Ž9 sedaj pozvani vsi lastniki hotelov In hiš, da pripravijo prostore, ki se bodo dali ku-
Ijev.) Pred kratkim se je na ljudski šoli vršilo zborovanje NS učiteljske zveze za okrožna odseka Assling in Wocheinertal. Kreiswalter Pg. P1 a n t e 1 je pozdravil 80 vzgojiteljic in vzgojiteljev, posebno pa na novo v službo vpkolicane tovarišice in tovariše iz Salzburga. Po uvodnih besedah Kreiswalterja je govoril vodja glavne šole v Neumarktlu, Pg, R e i n i a c h, o »pomenu danšnjega boja«. Nato je sledila pevska ura pod vodstvom tovariša Fleischmanaa.
Z velikim zanimanjem so zborovale! sledili izvajanjem vodje ljudske šole v Ass-lingu, Pg. Tscherne, o razvoju kočevskega jezikovnega otoka In o sedaj izvršenem povratku kočevskih Nemcev, Tovariš Tscherne, ki je sam iz Kočevja, je svoja izvajanja oživil z osebnimi doživetji in izkustvi. Po razgovoru o vprašanjih iz šolske prakse je Kreiswalter zaključil zborovanje, spominjajoč se 30. januarja 1933.
Veldes. (Apel uradnih vodij In prvo zborovanje NSDAP.) Pred kratkim se je vršil v Veldesu apel za uradne vodje, pri katerem je Ortsgruppen-lelter Pg. Schumml sporočil zahvalo- Gau-lelterja za uspešno izvršen onabiranje volnenih reči. Nato je v dvorani zvočnega kina bilo prvo zborovanje krajevne skupine NSDAP, katerega se je udeležilo veliko število prebivalstva. Po uvodnih besedah Gaupropopagandaleiterja Pg. Drum-b 1 a so poslušalci pazljivo sledili prenosu Flihrerjeve-ga govora. Med odmori je Igrala novo ustanovljena godba štandarte Veldes lepe koračnice.
Radmannsdorf. (Živahno delovanje Žen.) Krelsfrauenechaftslelterln Pgn. Goritschnlgg je govorila v štirih krajevnih skupinah; Wocheiner Feistritz, K a i e r, Neumarktl in Vigaun pred vsemi voditeljicami oddelkov ter ženami blokov in celic o cilju in izgraditvi ženskega dela. Govornica j* pozvala žene, naj se uvretijo v ekupnoet In kazala na to, da so bill vel v Nemčiji doslej doseženi uspehi mogoči le zaradi močne neomajne narodne skupoeti.
Radmannsdorf. (D e c a NS ž e n s t v a.)] Pred kratkim so se zbrale k prvemu poučnemu zasedanju v Leesu vse voditeljice dece v krajevnih skupinah radmanedorf-skega okrožja. Kreisfrauenschaftsfuhrc-rin Pgn. Goritschnlgg je novim voditeljicam natančneje razložila njihovo bo* dočo nalogo, da morajo otroke od 6. do 10, leta starosti uvesti v miselnost nemške skupnosti. Gauabteilungslelterin Pgn. Hollrleder, ki je vodila pouk, je prinesla veliko nazornega materiala s seboj. Krelsleiter dr. H r a d e t z k y je obljubil ženam vsako pomoč v njihovem delu.
Kropp. (Uspeh nabiranja po« več an za 172%.) Pri drugem nabiranju za zimsko pomoč je bilo nabranega za 172% več nego pri prvem nabiranju.
Wocheiner Feistritz. (Apel KVB.) Pred kratkim je Kreisfrauenschaftsleiterin vpoklicala apel pri ženkem uradu, Razmotrl-vana je bila pri tem organizacija ženskega urada in določene važne smernice za nadaljnjo izgraditev — ravno tako se je v zadnjih dneh vršil apel štaba Ortsgruppe KVB v prisotnosti novega vodje oporišča NSDAP, pri katerem so bile tudi določene smernice za bodoče delo.
Seeland. (Apel NSDAP In drugo.)'
V	ljudski šoli se je pred kratkim vrišlo prvo zborovanje NSDAP. Novi Ortsgrup-penleiter Glantschnlg je pozdravil vse sodelavce In ostale člane ter jim govoril o ciljih NSDAP ter povabil prebivalstvo k sodelovanju pri gradbl naše velike države. Obenem so bile razdeljene članske izaznice in znaki. — Pouk se je po dolgem času zopet pričel. Otroci, kakor tudi sta-riši so z novima učiteljicama Roso Wislak In Elwlro Stoischitz zelo zadovoljni. — Hišno in cestno pobiranje se je v tem mesecu precej zboljšalo In znaša nabrana vsota RM 368,98.
Kaler. (Wehrmannschaft in WHW.) Kamtner Volksbund je odredil pod vodstvom neutrudljlvega Ortsgruppen-fiihrerja Rabiča in komisarja Lukanca vpisovanje v Wehrmannschaft. Vodstvo Wehrmannschafta je prevzel Holli, Wehrmann-schaftsfUhrer. Udeležba je bila polnoSte-vllna Iz Kalera kakor Iz Birkendorfa. Pomen Wehrmannschafta sta raztolmačlla OrtsgruppenfUhrer Rablč in komisar Lu-kanc, ki nas je tudi seznanil s programom , našega Fuhrerja Adolf a Hitlerja. — Nabiranje za WHW se je prav odlično obneslo.
V	veseli družbi so se cigarete po pretiranih cenah prodajale v prid zbirke WHW,
GiJriach. (Zborovanje NSDAP.) V nedeljo, dne 1. februarja 1042, se je vršilo prvo javno zborovanje NSDAP v dvorani Ortsgruppe Goriach, ki je bilo v polnem številu obiskano. Točno ob napovedanem času je prišel Pg. Petschauer. Razložil in orisal je delo FUhrerja in nas opomnil na skupno delovanje naših borcev v letu 1914.—1918. in od leta 1939. v poteku vojnih dogodkov od početka ofenzive na Poljskem do danes. — Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili govoru in ga odobravalL
Watsch. (Vse se hoče učiti kuhati. Kuharski tečaj ženske skupine KVB je bil tako dobro obiskan, da je morala Pgn. Trude A n g e r e r ponoviti tečaj. OrtsgruppenfUhrer se je pri skupnem kosilu peprlčal o tem, kaj vse se lahko napravi Iz krompirja. Kreisfrauenschaftsleiterin je ob koncu govorila o pomenu In smotru prireditve.
Wodltz. (Kino in drugo.) Filmske predstave, ki se pri nas predvajajo sedaj štirikrat mesečno, so se splošno priljubile. Zadnja dva filma »Jud SUss« in pa »Wunschkonzert« sta bila izredno dobro obiskana.
Glasbeni filmi so se posebno priljubili nailm klnooblskovalcem, pa tudi do zgodovinskih ali Iz življenja posnetih se kaže razveseljivo zanimanje. Prav posebno ugodna kritika je za film »Jud SUss«, ker v tem filmu je Imela večina naše kinopub-like šele prvič priliko videti žlde v njihovi umazani, nizkotni in naravnost vražje sfl-njenl želji po vladanju.
St. Katharlna. (Novega župana smo dobili.) In to v osebi Karla Jertschlna s Slapa. Dosedanji župan je na lastno željo zaradi zdravstvenega stanja in predolge poti odložil težko župansko fNndalrvan^e na 6. strani.)
r
Zlmmer-i	und
Fleberfhermomefer Dipl, Opt'^ker C. KrcnfuB ■	шшвиешгш li
uR I
л
Dr. F. J. Luk as
bxeiite! Hranite 1
Oltmleina mjdjodijhw in ^mJdJinjO^ П)ели:ЛЈрЈг mjpJthodJseA und fu^aJdueh
46. LEKCIJA Bejahung, Zweifel, Vemeinung.
1.	Ich weiS allerdings nicht sichcr^ ob er kommen wird.
2.	Wissen Sie es? Ich weiB es auch nicht.
3.	Er will durchaus mit dem Autobus fahren, aber da dieser schon besetzt ist, bekommt er keinen Platz mehr.
4.	Er sagt freilich, er hatte ihn nicht ge-sehen, aber ich weili, daU das eine Liige ist.
5.	Wissen Sie gewiB, daS er mit diesem Zug kommt? Ich weiB es gewiQ (sicher).
6.	Ich muB Ihnen leider sagen, daS ich mit Ihnen gar nicht zufrieden bin.
7.	Sie sagen, daB er krank war, ich sage jedoch, daB er gewissermaBen simu-liert hat.
8.	Wenn die Soldaten einen Befehl ent-ge>gennehmen, sagen sie nicht »ja«, sondern »jawoh!«,
9.	Haben Sie keine Angst, wenn sonst niemand kommt, ich we rde jedenfalls dort sein.
10.	Ich mochte keincswegs behaupten, daB er so dumm ist, wie er aussieht.
11.	Er ist so bequem, man kann schon sagen so faul, daB er sich nicht einmal die Zahne putzt.
12.	Ich bitte Sie, das nicht mehr zu tun.
13.	Wenn wir una nimmer sehen sollten, dann, bitte, schreiben Sie mir bald.
14.	Er wird den Brief sicherlich nicht er-halten haben, sonst hatte er schon ge-schrieben.
15.	Ich glaube schwerlich, daB er das Buch gelesen hat.
16.	Die Englander gestehen ihre Schiffs-verluste nur ungem ein.
17.	Zweifelsohne (ohne Zweifel) hat dieser Schurke seine Hand im Spiel ge-habt.
18.	Verrauilich wird er mir mein Geld nie mehr zuriickzahlen konnen.
19.	Vielleicht konnen Sie mir liber diese Angelegenheit einen schriftlichen Be-richt machen.
20.	Glauben Sie, daB er von der Sache etwas versteht? Nein, ich glaube eher (vielmehr) das Gegenteil.
21.	»Daran habe ich wirklich nicht ge-dacht«, hSrt man ttfters als Entschul-digung sagen,
Umstandswttrter der Ordnung.
1.	Anfangs war er žngstlich, dann aber verier er bald seine Scheu und war liberall der erste.
2.	Endlich kommen Sie, ich habe solange darauf gewartet.
3.	Erstens regen Sie sich nicht umsonst auf, zweitens sind Sie vollstandig im Unrecht und drittens verlassen Sie mein Zimmer!
4.	Jetzt habe ich Ihnen schon dreimal ge-sagt, daB man Hauptworter mit gro-Ben Anfangsbuchstaben schreibt. Warum merken Sie sich das nicht?
5.	Endlich wieder ein schoner Tag!
6.	Sie kamen nacheinander. Zuerst Karl, dann Fritz und zum Schlusse Anna.
7.	Uberdies mochte ich Ihnen noch sagen, daB ich Ihren Vorschjag als unannehmbar ablehne.
8.	Ubrigens erzahlen Sie das Ihrer GroB-mutter, ich glaube Ihnen nicbta mehr.
Wbrter.
ablehnen — odkloniti
angstlich — skrbljiv, a, o, boječ, a, e
Anfangsbuchstabe. (m) — začetnica
aufregen (sich) — razburiti (se)
Bejahung (w) — potrditev
daran — na tem, pri tem
darauf — na to
durchaus — na vsak način
eingestehen (ich gestand ein, ich habe ein-
gestanden) — priznati erstens — prvič ,
freilich — seveda, kajpada gewissermaBen — tako rekoč keineswegs — nikakor ne nacheinander — po vrsti, eden za drugim nicht einmal — niti ne nie mehr — nikoli (več)
nimmer — nikoli (več)
Scheu (w) — strah, boječnost, plaSnost Schiffsverlust (m) — zguba na ladjah schriftlich — pismen, a, o Schurke (m) — lopov, ničvrednež schwerlich — težko, težko da simulieren — delati se bolnega (blaznega) zweifelsohne — nedvomno Uberdies — vrhu tega unannehmbar — nesprejemljiv ungem — nerad
verlassen, ich verlieB, ich habe verlass
opustiti, zapustiti vermutlich — bržkone, po vsej priliki Vemeinung (w) — zanikanje verstehen, ich verstand, ich habe ver-
standen — razumeti, znati vielmehr — temveč, toliko bolj zuriickzahlen — povrniti, poplačati Zweifel (m) — dvom	^
Redewendungen.
er ist nicht so dumm, wie er aussieht — ni
tako neumen kakor izgleda die Hand im Spiele haben — zapleten biti, vmes biti
im Unrecht sein (ich h. U.) — nimam prav
Зж domovine
(Nadaljevanje a 5. strani.)
službo. Med tem, ko se mu občani zahvaljujejo za očetovsko skrb, ki jo je imel z občinskimi posli, pozdravljajo in se z zaupanjem obračajo do novega župana.
Zwischenwassern. (Apel Ortsgrup-pe.) Nedavno je imela tukajšnja Orts-gruppe svoj apel katerega je vodil novi Ortagruppenfiihrer Pg. R. Schwarz. V kratkih in jedrnatih besedah je predočil važnost delovanja vodjev celic in blokov v organizaciji. Novi OrtsgruppenfUhrer ure-duje v prostorih Volksbunda vsako sredo in soboto popoldan od 15.—18. ure.
Zwischenwassem. (Prvo zborovanje NSDAP.) Tukajšnja Ortsgruppe je imela pred kratkim prvo javno zborovanje NSDAP v prostorih nekdanjega Sokolskega doma. Kreisleiter Pg. K us s je v enournem razlaganju očrtal smernice in . pomen NSDAP,kateremu je zbrano ljudstvo, ki je v lepem številu napolnilo prostorno dvorano, pazljivo sledilo. Po končanem zborovanju sta bile v isti dvorani dve predstavi zvočnega filma z zelo lepim sporedom »Wunschkonzert«. V tem mesecu smo imeli kar tri kinopredstave, katere naše ljudstvo zelo rado in obilno obiskuje.
vSONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken 1л Krainburg Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit vo>. 7. bi* 14. Februar
W. SCHAWNm
čeme predstave potujočega kina vzbujajo med nami čedalje več zanimanja. Prostorna dvorana Zadružnega doma je vselej pretesna in ne more sprejeti številne množice, ki prihaja od blizu in daleč. Naravnost očarljivi so posamezni prizori iz življenja, predvsem pa občudujemo spretnost, junaštvo in nadčloveško požrtvovalnost naše zmagovite vojske. Kakor izvemo,/se bo film odslej pri nas še pogosteje predvajal in bo vsebina zaradi lažjega razumevanja razglašena že poprej po letakih,
Podgoritz, (Kratki kuharski tečaj.) Pred kratkim je Gauunterabteilungs-leiterin Trude A n g e r e r dosegla prav lepe uspehe z dvema kratkima kuharskima tečajema v Podgoritz, ki so se jih žene in dekleta z velikim navdušenjem udeležile; izrazile so željo, da bi jim bila dana prilika še večkrat obiskovati take tečaje. V zvezi s tem se je vršil apel sotrudnic ženske skupine K VB Podgoritz. Kreisfrauen-schaftsfiihrerin Gregor! je govorila o ženskem delu.
Habem. (Razno.) Naša Ortsgruppe je že pri prvem cestnem pobiranju za WHW dosegla razmeroma lepe uspehe, drugo pobiranje je pa preseglo prvo za 37%, kar je pač razveseljivo dejstvo. — Naši občani so dokazali, da se v polni meri zavedajo važnosti WHW. — Wehrmannschaft je pa napravila na to nedeljo ob prepevanju lepih in navdušujočih pesmic propagandne pohode skozi Habem in Podnart ob spremstvu novega občinskega komisarja Pg. Willi Peschard i-ja.
Littai. (Slavje Herberta Nor-kusa.) V dvorani predilnice se je pred kratkim vršila priprosta slavnost za Herberta Norkusa, ki jo je priredila KVBJ, GefolgschaftsfUhrer Pg. S e n g e r je raz-
:fpowi
Assling. (Ponovna zmaga plng-p o n g a r j e v.) SG Assling ; LSV Zelt« weg (Steiermark) 15 : 5. — V soboto ee je vršil v Asslingu v športni dvorani pri Jelenu ping-pong dvoboj med LSV Zeltweg in športnim klubom SG Assling, v katereroi je zmagal Assling s 15 ; 5. Poznani štajerski reprezentativni igrač Lahi, ki že dolgo časa ni bil poražen, je moral proti domačima igračem Strumbl-nu in Knific-u položiti orožje. Omenjena igrača od zasedbe Ober-kraina v petih nastopih še nista bila poražena, upamo pa, da bosta prihodnji teden, v Insburcku proti enemu najboljših nemških moštev častno zastopala Assling.
Xa smeik in zabavo
Nagrada. Soseda je bila trmasta in prepirljiva ženska. Nekoč se je sprla z možem in odšla od doma. Mož jo je hotel osmešiti, zato je sklenil, da jo poišče po časopisu. Poslana notica se je glasila: »Izgubila se je žena srednje starosti, doma iz Gartendorfa, Pošten najditelj naj si jo obdrži za nagrado.«
Srečanje v ujetništvu. Ruski in angleški vojak sta se našla nekje v taborišču. »Oh, to je eden tistih bedakov, ki se za nas vojskujejo«, je nagovoril Anglež tovariša. Rus se je ugriznil v ustnico in rekel: »A, torej za take gospode se borimo!«
lagal o mladosti Herberta Norkusa in o požrtvovalnosti, ki je navdajala tega hrabrega mladeniča. (Jovor je bil za poslušalce, ki še niso vešči nemškega jezika, preveden v slovenščino.
St, Veit an der Save, (Ape 1,) Novo postavljeni vodja Ortsgruppe Friedrich L i X11 je pred kratkim imel svoj nastopni apel, Objavil je svoj delovni program in dal svojim sotrudnikom potrebna navodila za nadaljnje delo.
Domschale. (Osvojevalen izid cestnega pobiranja za zimsko pomoč.) Pri dne 1, februarja opravljenem drugem cestnem pobiranju se je v Dom-schalah nabralo skupno 4.051,13 RM, kar pomeni na osebo 1,37 RM in na gospodinjstvo 5,18 RM. V prejšnjem mesecu je bilo nabranih 2.722,19 RM. Marljivim nabiralcem, posebno županu gre za njihovo ne-utrudljivo nabiralno delo za WHW, vse priznanje.
MorHulsch. (Nesreča pri smučanju,) 12-letni Anton Capuder, posestnikov sin iz Soteske je imel posebno veselje do smučanja. Te dni si je napravil nove smuči in odšel v breg nedaleč od vasi, kjer se je namenil zabavati. Komaj se je pognal navzdol po bregu, je nesrečno omahnil. Palica, na katero se je opiral, se mu je zasadila v zadnjico in prodrla v trebušno votlino. Fant je zaklical na pomoč, imel pa je še toliko moči, da je sam izdrl palico iz telesa. Vaščani so našli omaganega v snegu ter ga odnesli domov, kjer ga je zdravnik zasilno obvezal in brzojavil po rešilni avto. Se tisti večer je bil deček v Gallenfelsu operiran, toda zaman je bila vsa zdravniška spretnost. Strašne poškodbe v trebuhu so zahtevale mlado življenje.
Morttutech. (Kinoipredstay9.2 Vo-



Лош madit kcmifl/
Bas fpiiten ш!с beiunfeiemBcot. BusUlehlnom oollen Rom, oom DolUn дапзеп BoggenNocn ift es gemadit Bahec feine Rtaft unb Шисзе.
Und hetnig und nod l^tafi unb Buft unb Шисзе \\t audi bas Gettanh, bas alk lage ooc uns in bet Schale ftcht. Unfet	bec
gute perltoggcnhaffee. pudi tt ift aus ben% Đollen unb дапзеп Hoggenhocn becdtet.
KSrnfnerlsdie
Klageniurf
landeshypofhekenansfalf
Das GeidlnslilDl dei fiancf
Domdasse 3
lernrnl 2416, 2417
Gewahrung von Darlehcn gegen grundbucherlidie Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gew^rung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdimd-sdieinen. - Haftung des Rcidisgaues Karnten.
	ИГ шгмши^јјј!^ \ IH po«..DomuBdoA-v«»dran .w 1 П| j	66% .Zatč giMfinnen., £ Siv6ic/iAeiSe^A£ei. auucAačton. АЈЛОС Z S^xoAAun.g.en tiip/зЛлги CONTOGRAPH- BUCHHALTUN« gaidčAht "бшеМ Ив«*ЛлсЛб. тпасЛб SuoAunp^-^ipeSfuU* -tdLffSccA. гш£ае,6сЛ •utlcC 4At AZKy.	IZDELOVANJE HARMONIK JOS. FLE 1 S S ST. VEIT m. 5ате (Postno lesece)	ANTRACEN in nalivno I DE S Črnilo. ,JDES<< CkemlMhe Cnemtnlsie квАгавивб
■ атјргу. rrrx e*rgraanoft f « # t # 2gbnpaata				
ANION JESCHE
Sđinheneadim^
Neumarkfl - SOdkarnfen
UekUotnaloteH
fffStf
BEUUCHTUNeSKOSPER
Inslallationen von
F. Czernowsky
EitUromtistw - Klagenturt
maznanllo
Krcissparkasse v Krainburgu sporoča prebivalstvu St. Veit a. d. Save (St. Vida) in okolici, da je v hiši gospoda Karola Belca, nasproti župni cerkvi, otvorila
glavno podružnico,
ki prične v kratkem poslovati.
Hranilstvo in žiro-posli (nakazila) sta posebno uvaževano področje okrožnih hranilnic in nudi s tem Okrožna hranilnica Krainburg vsemu prebivalstvu, predvsem pa trgovcem in obrtnikom možnost, da se z otvoritvijo posebnega žiro-konta pri Okrajni hranilnici okoristijo z velikimi prednostmi hranilnega žira.
Kreissparkassc (Okrožna hranilnica) je vključena v veliko preko vse države razširjeno omrežje nemških hranilnic in je tako v položaju, da vsa došla ji naročila najhitreje in na najcenejši način izvršuje na katerikoli kraj naše države.
Vrhu tega je Okrožna hranilnica v Krainburgu vsakomur vedno na razpolago, kar se tiče denarnih in kreditnih zadev in informacij o istih.
KreissparKasse Krainburg,
Hauptzweigstelle St* Veit a. d. Sare
Okrožna hranilnica \ Krainburgu,
glavna podružnica St. Veit a. d. Save
TD I П SCHUHFABRIK
0	I	CES.M В. H.
NEUMARKTL. SUDKXRNTEN
DRAHTANSCHRIFT: TRIO NEUMARKTL I FERNSPRECHER NR. 20

UEFCm rasch iMD SAUBca
RABITSCH
SIVEITaaSAVE
Citajte Karawanken Bote

■s
f\
f ЈГ

s SfSTEMOM
MA I E R UNCHEN
LENARD PIRC, FRISEUR
Krainburg, Salenditral]* 28 — pri moihi
SiidU&efdeH
bereitet sich aut die Kontcnrahmcnpflidit TOr
Rul-Organisation
hum
Prospekte u. VertreterbesuA dur ji
DB.C.GAlllll, KIA6ENFURT. PUTZGASSE 9.111.11-36
Fast jeder S)o(f lohni des Umfarbent
Gostilniške, vrtne in sobne stole, mize nudi v prvovrstni izdelavi po zmernih cenah
Foriuna Jakob
Tisdilerei
Dobralschewo - Salrach
SQdk5rnten
Kaiulelkralf,
der deufschen und der slowenisdien Spradie m&ditig, mit Kenntnis in Masdiinsdireiben und Stenographic, wird sofort aufgenommen. Hand-gesdiriebene Offerte unterKGl380 an wKarawanken-Bole", Kratnburg.

8. — Ster. 11.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 7. februarja 1943,
SicAtspieie
AllflOTielne fllmtrephand G.m.b.H.-Zwelgstelle Veldei
!A s s L I N 6
7.	II. um 15.30 18.30 Uhr
8.	II. um 15.30 18.30 Uhr Meine Tochter lebt in Wien FUr Jug^nđllche nicht zugelaeeen!
10.	II. um 13.30 Uhr
11.	II. um 15.30 Uhr Jug^endfUmvorsteUung Erlebte Heimat
10.	II. um 18.30 Uhr
11.	II. um 18.30 Uhr Polizeifunk meldet...
FUr Jngendliche aleht rogelaqeen!
bOMSCHALE
7.	II. um 18.30 Uhr
8.	II. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Friedrich Schiller
FUr Jugendllche zugehwaen!
11. II. um 15.30 Uhr Jugendfilmvorstellung Marschall Vorwarts
11.	II. um 18.30 Uhr
12.	II. um 18.30 Uhr Im Namen des Volkee
FUr Jugendl. luiter 14 Jahren nIcht zugelaeeen!
KRAINBURG • 8. II. um 10.30 Uhr M&rchenfllmvoretellung:
Tischlein deck' dich! '
7.	II. um 18.30 Uhr
8.	II. um 13.30, 16, 18.30 Uhr
9.	II. um 18.30 Uhr Annelie
FUr Jugendl. unter 14 Jahren nicht zugelaesen!
11.	II. um 18.30 Uhr
12.	II. um 18.30 Uhr Frau nach MaB
FUr Jngendllche nicht eugelassen!
L A A K
7.	II. um 19 Uhr
8.	II. um 13.30, 16, 19 Uhr Frau Luna
FUr Jugendliche nicht cugelaseen! 11. II. um 16 Uhr Miirchenfllmvoretellung ' Schneewittchen
10.	II. um 19 Uhr
11.	II. um 19 Uhr
12.	II. um 19 Uhr Heimweh
FUr Jugendllche nicht nifMaMen!
L I T T A I
7.	II. um 19 Uhr
8.	II. um 16 und 19 Uhr
9.	II. um 19 Uhr Immer nur Dul
FUr Jugendi. unter 14 Jahren nicht zugelaseen! 11. II. um 15 Uhr Jugendvoretellung Erlebte Heimat
11.	II. um 19 Uhr
12.	II. Um 19 Uhr Frau Sixta
FUr Jugendllche zngeIa«MnI
MIESSDORF
7.	II. um 20 Uhr
8.	II. um 15, 17.30, 20 Uhr Opemball
Fttf Jugendllche nicht cugplaeeen!
NEUMARKTL
7.	II. um 15.30, 18.30 Uhr
8.	3. um 10, 15.30, 18.30 Uhr
9.	II. um 18.30 Uhr
10.	II. um 18.30 Uhr Imnier nur Du!
FUr Jugendl. unter 14 Jahren nicht zugelamen!
11.	II. um 16 Uhr Mftrchenfilmvorstellung Wundervolle Mfirchenwelt
11.	II. um 16.30 Uhr
12.	II. um 18.30 Uhr
13.	II. um 18.30 Uhr Confetti
FUr Jugendllche nicht zugclassen!
S A I R A C H
7.	II. um 18.30 Uhr
8.	JI. um. 15,30, . 18.30 Uhr Jungens
FUr Jugendllche zugeiaasen!
S T E I N
7.	II. um 18.30 Uhr
8.	II. um 10, 15.30, 18.30 Uhr
9.	II. um 18.30 Uhr Der Weg ins Freie
FUr Jugendllche nicht zugelammen:
11. II. um 15 Uhr Jugendvoretellung
Till Eulenspiegel
11.	II. um 18.30 Uhr
12.	II. um 18.30 Uhr
Casanova heiratet
FUr Jugendllche nicht zugelaaaen!
ST. v E I T
8.	II. 13.30, 16, 18.30 Uhr
9.	II. um 18.30 Uhr
10.	II. um 18.30 Uhr Oh! Dieae MHnner!
FUr Jugfendl. unter 14 Jahren nicht zug^elaeeen!
11.	II. um 15.30 Uhr MilrchenfUmvorgteUung;
Wundervolle MSrchenwelt
11.	II. um 18.30 Uhr
12.	II. um 18.30 Uhr
13.	II. um 18.30 Uhr Confetti
FUr Jugendllche nicht zugelamen!
V E L D E S
7. II. um 15.30 Uhr Jugendfllmvorntellung Till Eulenspiegel
7.	II. um 18.30 Uhr
8.	II. um 13.30, 15.30, 18.30 Uhr Frau Sixta
Filr Jugendllche zugelaseen!
11. II. um 18.30 Uhr Was will Brigitte Filr Jugcndliche nicht zugelaisen!
WART
6.	II. um 18.30 Uhr
7.	II. um 18.30 Uhr Die Geliebte
FUr Jugendllche nicht zugelaaeen!
7. 2. um 16 Uhr Mftrchenfilmvoretellung Wundervolle Mftrchenwelt •
8; II. um 13.30, 16, 18.30 Uhr
9.	II. um 18.30 Uhr Friedrich Schiller
FUr Jugendllche zugelaseen!
I
oi
LEDERWAREN
ERMERN 16
Post BISCHOFUIAK
ANDREAS GRADISCHAR
chuherzeugung
H«lllg«nkr«ui b«l Naumarkll
lUtOMiuUt IndudtU
K o s H A C FRANZ
SPEZIALOFEN ERZEUGUNG
e
MANNSBURQ
Schmiedegenossenschaft m.b. H.
Bau- u. SchuhnUgel, Handdschrauben, Isola-ioremtiiizen« Skibindungen, Kunstschmiede
KHOPP.SUDKKRNTEN
Kdor Izgotavlja In dobavlja slamnate čevlje In slamnate torbice, naj pošlje ponudbo na Oskar Glessler, Postlagernd Flttdnlg Uber Kralnburg — Po možnosti je priložiti vzroce.
Wo kann sich ttlcht., gewandt., anpaasungsf ah. Kaufman n, welch, bereits i. Inl. und Ausld. m. best Erfolg. eig. Geschafte gefUhrt hat, zur Entlastung d. Inhab. od. z. Vergrosserung elm. Betrieb. mlt RM 30 bis 40.000.— (evtl. mehr) mltar-bedtend beteiligen? Oder wo besteht Aussicht a. spat, kaufl. tTbemahme ein. gut. XJnter-nehm. u. MSgUchkedt z. Mlt.- u. nehm. u. MttgMchkedt z. Mit.- u. Einarbedt etwa ab Prilhlg. od. Sam. 1942? Bin Mltte 40, un-verheiratet. la Referenzen z. VerfUgung. Gefl. m6gl. ausf. Zuschriften unter »70.737« an Ala, Innsbruck, Museumstr. 16.
Kuharico perfektno, kl bi opravljala tudi druga hišna dela sprejme takoj Martin Savnik, Kauf-mann, Laak a. d. Zaier.
URO,
zapestno, sem izgubil na cesti od Gor. Save do Am Hang. Pošten najditelj se prosi, da jo proti primerni nagradi vrne na podružnico »Kara-wanken Bote« v Krain-burgu.
KUPIM
nov ali dobro ohranjen planino. — Ponudbe na podružn. »Karawanken Bote« Kralnburg.
FREMDENPENSION
(дгбВегвг Jahresbetrieb) baldmdgllchst gesucht. — Angebote: B a 1 d u r, Villach, Hauptpostl.
Gospod, ki je v ponedeljek, dne 2. februarja 194-2 ob 11. uri dopoldne v pivnici hotela »Stara pošta« v Krain-burgu morebiti pomotoma dvignil pri bla-gajničarki pozabljeno denarnico z večjo vsoto denarja, se poziva, da v izogib sitnosti denarnico vrne.
FfldKCt Mardn, Iltil ICWil lin-tlidii R o h f 111 • kinit
LISlCCi kini, dihur j«, kikor tudi posimizM H-toil koiuhi kipnji
Pelzhaus Q r o II
lUgininrt, Fltisdimiikt
VIKTOR KLEINLERCHER krzneno strojarstvo in barvarstvo, »nakupovalnica krzna« - Domschale
Kupim krzna vseh vrst kakor: od mačk, zajcev (divjih in domačih), jagnjet, lisic in drugih.
Zahvala
Za globoke izraze sočustvovanja o priliki smrti mojega moža, gospoda
Frania Debevca
cestnega nadzornika in posestnika
za vse prelepe vence od kolegov, prijateljev, uradnikov in sodelavcev najiskrenejša hvala.
Istotako se zahvaljujem pevcem za krasne žalostinke ob slovesu.
Helena Debevc, soproga
Zahvala
Vsem, ki so kropili in na zadnji poti spremljali našo ljubljeno soprogo, mater, staro mater in taščo, gospo
Viktorijo Bndkoifi{
kakor tudi darovalcem vencev in za poslana sožalja se iskreno zahvaljujemo.
Woch. Feistritz, januarja 1942.
Rodbine; Budkovič — Stroj, Woch. Feistritz — Zagreb.
Qeaan EInkaHfacheinei Sperrplaitent Budie. Erie, Fichte und - Edelfurnierte.
Paneiplaten — Eichsfelder Sperrluren
Ohn« Einkaufscheini Furniere 0^ bis 1.5 mm inland, und auslond. Herkunn fur dussen und innen sowie Absperr furniere 2 bis 4 mm
ANS TRANINGER
Klagenfurt, Veikermaikterstaie - Fernrirf Nr. 1595
ALTERTUMER
fplelwaren
KInderwaaen
Kinderbetten
lliiijif
GRDNER
Klagenffurl, Bahnhofstr.
Beachten Sie die Anzeigen im „KARAWANKEN eOTE*
/ i
innInfabrIk
G. M. B. H. - ZWISCRENWXSSERN
Herstellung folgeoder Gerbsioffe;
T
Pinotan N, Pinoian CQ Pinotan
CC Sp, Fiditenrindencxirakl, Ke-
motan TF u. TC, Summach eiz.
Laufender Einkauf jedes Quantums FIAtehrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevn: ceni
H6bel eingelegt, geschnifzt oder bemali, Bilder, Holzffiguran, ZInngeschirr, echte Teppiche, alte HUnzen kauft stels
Antiquitatenhandlung	'--
FRITZ PRAUSE, KLAGENFURT
J
)