Leto V.t šiev. 58. V Celju, sofeofa cßsie 26. maja 1923. Postnina plains v ptaainl. Stane letno 60 Din, meseCno 5 Din, za mozemstvo 240 Din. C>$r»asi za /h/tc visinc stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna StevilKa siane 1 Din. Izfaaja vpak sorek, čeirfeK in soboto. UredniStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,I. pritiicje. Teles. 65. tTpravnlStvo: Strossmayerjeva u. St. I, piitličje. Teles. 65. Raüun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Ptuj 1908. Ptuj 1923. .hibileje so zaeeli slaviti nasi jugo- slovanski Nemci. V Ptujn se je prazno- vala kakor poročajo iistt v nedeljo W) letnica ondotnega MiiniierLesaiigsverei- na. ki so jo posetiii 3 ncniški posianci In neinškomisleči gostje iz raznih drugih krajev, da tako ijoctkrcpi.io gospodarsko in moralno nemški odpor v nicsiu Ptuju. M'esto Ptuj je v zgodovini prctekiih na- cion.'i.liuli bojev zapisano s prav grdimr in sitrovimi črkami ki jili kukor vulimn čas še ni izbrisal. Slovcuska nacionama oniladina, ki je pred 15. leti prihitela v Piuj na zborovanie slovenske šolskc ubra.nibne dru/.be, ju doživela v Ptu.lu nasilje in ponižanje, kakor se morda ni- kjer na slovcnskili tlcii. V trajen spo- niin in protest proti dogodkorn v Ptujn je izdala tedaj naša šolska Družba sv. Cinhi in Metoda narodni kolek v slovcn- skih Ttacjoriainili barvali z mipison: »Ptu.i«. hi prodajjili in kupovali smo ta narodni kolek v idealnem narodnein na- vdusenju /. zaiipanjcm in vejo v sreii. da pride dan, ko nas na na.si /ctnlji in na našifi slovenskih tlcfi ne bo prctepai in pobi.ial tisti element, ki je bil v shiž- bi nam sovra/ne nemškonaciionalne Av- strife. ki nas jc z vso silo hotela zatretl in izbrisafi iz karte, da bi svet od Marl- bora preko Ljubljane pa tja do Trsta za vse večne case nikdar ne mogel po- s-tati svnboden v svobodui Jugoslavi.il, ki jc tedaj že vstajala v nasih srcili kot daljnji sen bodočih let. Doživeli smo veii- ki čas našega osvobojenja. tisti element, ki nas k pred 15. leti v sluzbi nnfn so- vraznc tnjine in Avstrije pobijal in tre- bi! iz karte, ki predstavlja svet, je ostai šc med nami, manjši sieer no številn Tn manjsi po svoji sili. vendar pa prav nTC izprcmenjen. v službi prav tiste nam vc- kovito tiije in sovražue germanske sile, ki hoce drzuo preko dejstcy zgodovinc in orozja nmetiio vzdržcvati med nami liij naeionnlni odpor, ki nas naj i v bo- doče angažira in slabi, ki pa jc v obmej- nih krajinah kakor je na.ša, ki jc tisoC- k'tja robovala (lermanstvu. vedno ne- varen in opasen, pa naj je tudi stcviT- cno še tako neznaten. Pri nas je vsa- ka propagaiida luie nncionalne misli \- znainenjn odpora proti narodu nevar- na in skodljiva. Ni znak drzavnc svobo- ščine. cln je mo.'-coen, to je le znak sla- bosti vlade. ki ne zna teni pojavom na- praviti konca. Nismo bili nikdar zago- vorniki: sile in nasilia, stalisee ncrnskc in rcnejratskc manjšine med nami pn moramo odloeno obsojati, kcr je v vsem usmeriono na iz/ivan.ic nacionalnega čustvovanja naroda, ki je baš od janl- earjev svok krvi prctrpel toliko krivTc in Tiasilja. Zivinui v deželi, kjcr so slo- vensko ffovoreei scljaki. ki ne znajo nemsko, volili' pri zadnjih volitvah listo nemške stranke. ki slnži tnji nacionalni ideji — in deistvo bi naša vlada naj n- poštevala, izdaja velikodnšno dovoijenja za jubilcje in lnanifcstacijc nemštva In Aermanske misli pri nas ob meji in ka- dar potcm ?. vso avstrijsko strogostjo zasleduje mladino. ki je nastopila proti tem pojavom pot saniopomoči. Tudi mla- dina ima v svojem naeionalnem idealiz- mn svoje pravo. in narod ima svojc pravo, ki je višje kot so para.^rafi, ako se iipotrebljčivaio brez duše in brez po- znanja razmer. In to pa moramo izreCI brez prctiravanja. da nosi vse Ijubljan- ¦^ko vladanje nasc pokrajine ves čas tl- picen znak ncpoziumja in nerazumeva- n.'a vaših narodnih prilik, sicer bi taki Pojavi že davno ne bili več moffoči! To k dogodkom v iPtuju iz naS« strani, saj easopisje slovensko bo zopet z nialimi izjemanii koiikiiTiralo v sve- tem boju za prvenstvo, kdo bo zlil veC olata na tistc, ki so vztasli vendarle Iz krvi. ki je tckia !. 1908. v Ptn.in in v L.inbliani. Nekdaj in sedaj. 0 priliki denionstracijske proslavc jiibileja neinske^'a pcvskcKa dništva v Ptuju je prišlo ob razhodn ncmskih u- deležencev na ptuisküi mestnih nlicah do nemirov in incidciitov, kakor jili jc bila sicer polna naša prcicklost v onih časjli, ko je ncmškutarska manjsina na naši zeniiji s ikjihočjo tedanjih avstrij- skih vladnili organov s snrovo silo ti- ščala ob via naš naravni življenski po- kret. do kojesa je iind polno pravo poi- miljonski narod slovenski na nekda- njem štajerskein ozeinljn. I3ili so to časi. ko .ie takratna avstrijska vlaua absolutno spoštovala nacionahio voljo neniške inanjšine nad slovensko veeT- no ter ie v najvee sliičajih našc narodne priieditve kratkomalo prcpovcdaki iz višjili državnih in nacionalnili ozlrov. Danes doživTjamo, da se ponavlja pred nami prcteklost. razloček J-" samo ta. da sine ravnoista manjsina od ju^coslo- vanske vlade zaščiteiia slaviti nemške iubileje na naših tleh v obliki, značajn in cilju, ki spada onstran gianic naSe inicionalne države. Povodom teh že o- menjenih deinonstracij je v splosncm neredu in inctezu bil v noči od kainna v .^lavo zadet noki ncniški udcle/.enec le demonstracije. ki je slučaino tudi po- slanec. Obžalujeiiuv vsak pojav sile pro- ti vsakomur. ker je po naravi tuj na5i slovenski dusi, odrekamo pa pravico svetohlmske,!in einem geordnetem Staatswesen iininüglicli«. Vprašamo Ie prav iskreno, jeli bila gospodi- pri »Cillier Zeitung« toli ljub- Kiena Avstrija urejena država ali ne. Kai se sodi že leta po Koroškenj, kai se godi v našem Priniorjii, cel svet se nc zmcni zato, Ie mi naj doma na svojem trpinio in gledanio. kako nemski h) v nemskoav.strijski mentaliteti vzgojoii odpadniski element ruje in truie na§e luicioualno in državno obnovitveno tle- lo tu gori ob meji 80 miljonskega nem- skega naroda,' kojemu smo bili in smo mi SIovchci ovira in večno napotje za ueumrle ekspanzijske načrte Popušča- nje in favoriziranje ncmške manjšinc med nanu kot bojnega eksponenta ml- sije neniSkc naeije preko naše zemlje Jc v načelncm nasprotju z idejo na Sega na- roda in našc države. To naj bi koneeno poskusili razumeti naSi odgovorni čini- tvlji, pa ne bi bilo več treba ne nem- skih, ne slovenskih žrtcv, ki jih obžalu- iemo. Interes mirnega sožitja nemškin manjšin z nami kaze tudi drugo pot, kot so jo začeli sistematieno nbirat? nemski ekstremni politiki. PROULAS. .1 HKoslovanski in še posebej sloven ^ki iaviiosti sporoeata Odbor za prenos v Judenburgu ustreljenih vojakov in Odhor za preuos kosri Ivana Endlicher- ja, da sia s sogiasnimi sklepi na svojl'n sejalt sklenüa združiti doslcj ločeni ak- ciji in izvesti istočasno prevoz in po- greb za. naso svibodo padlih in innrlili iunakov. V J\iuLii:iiii.okopani slo\enski vojuki in v (Iradeu pokopan Ivan rZncT- licber bodo prepeljani zadnje dni toga meseca v Ljubljano, tako da bodo jav- nosti razpoloženi v Narodnem domu v so'ooto. dne i1. junija tl. Isti dan popoltl- ne se bo vršil pogreb na pokopalisče pri sv. Križu. Ta pogreb naj bo velikn manifestaeija narodne in državnc misii. za katcro so Ivan Endlicher, kot apostol in njen glasnik, in jndenburški vojaki kot .predstavitelji revolucijonarne silc nasega naroda, darovali svok življenje. • Na ix>grcb in maniiestaciio one zvf- šcne iugoskivanske ideje. za katero je prelilo nmogo našili najbolj.ših Ijndi svo- jo kri in katera druži danes kultiirno in politično tri jugoslovanske brate Sr- be, Hrvate in Slovence, jc vabljen v^es narod. Vse .nolitične stranke, knlturnn drustva., sole, omladinske organizaeije, predstavniki oblasti, vsako dobro mi- slece sree in vsaka s spostovanjem do prelite krvi za našo svobodo navdana slovenska, hrvaška in srbsKa dusa, ves V.aroAl si povablicn, da izka7.es zadnjo cast onim. ki so Te oonili višjo od sa- mexa sebe in svojega življenja. Politicnc vesti. Radikali med seboj. Na seii rattl- kalnega kluba dne 24. tm. Je prišlo med posameznimi radikalnimi poslanci do nesoglasij. Radikali so sc politično !n formalno opreüclili v dve skupini. Prva skiipina želi. da se radikalni klub po- polnoma angažira /a vidovdansko nsta- vo, druga pa zähteva kompromis z Ra- dicem. Grško - tttrški spor. (irško - turški konfHkt zavzema vedno sirse dimenzl- ie. Zavezniški delegati so naznanüi tnr- škemu zastopstvu, da bodo predlagali Orkom, naj za vojno odškodnino oil- stopi Oreija Turciji zapadni breg Marl- ce s Karagaeem vred. Koitiiinistic'ii izgredi v Poruhrju. V Gelsenkirchnn se komunistieni izgreüi nadaljujejo. Požarna bramba. ki je imeli» skrbeti za red. se je morala umaknitT. Komunisti so vdrli v več his ter izropali in dcmolirali več stanovanj. Komunisti so gospodarji situaciie v mestu, kjer so zasedli tndi polieijsko predsedstvo. V boiih je bilo nbitih S oseb in nad 60 teŽ- ko ranjenih. Odgovor ruske vlade Angliji. Rus- ka vlada je izročila angleski noto, v ka- tcri izraža nado. v dosego sporazuma. ^klene naj se konveneija, ki bo dovolje- vala Anglez'cm toliko easa ribariti v ruskih vodah, dokler tega vprasanla ne re^i Zveza nargdov. Francoska vjada podafa ostavko. Ncpričakovano je izbruhnila 24. tm. vladna kriza v Parizu. Poincare je pred"- ložil predlog. da razpravlja senat o ob- tožbi komuuistienih voditeljev. senat pa jc predlog s 148 glasovi proti- 104 od- klonil. Zato so sli vsi člani k predsedni- ku Millerandu in podali ostavko, katerc pa predsednik ni sprejel. Celiske novice. Kaj je z upravnim sodiščein v Ce- l'w. Davno že bi moTalo poslovati v smislu zakona, imenovani so tudi 2e predsednik in drug.[ clani. Mestna obeina celjska je storila vse, kar je bilo v nje- ni lnoči, da .<>toie /.a iipmvno sodisče v Celju na razpolago zadostni in primemf prostori v palači Alestne hranilnice nn Krekovem trgu. To pa jc tudi v s^vari doslej vse, ako abstrahiraino od onil» meditacij in razprav, ki od-easa do easa pofoni gotovega dela ljiibljanskega tiska vedno znova dokazujejo svetu. da je Celj'C! kot ^cdcž iipravnega sodišča zn Slovenijo nemogoče in da je isto le v Ljubljani možiio, ako naj prospeva In služi svojemu nanienu. V listih čitamo ! sedaj. da. začne s 1. junijem v Zagrehu poslovati npravno sodišce. |)ri nas pa sc ne zgane nicesar dalje, gotovi krogi oci- vidno samo tuhtajo. kako bi še to irist!- nicijo, ki jo zakon določa rnestu Celju, nani odvzeli ter jo »skoncentrirali« \' Ljublp.no. Meiiimo da je čas, da ston mestna obeina pqtrebne korake na prl- stojnem inestu, kt-r vendar ne gre. da bi zaradi eventuelnih osebnih komodi- tet, ako se komu v Cel je ne ljubi, naj na- se upravno sodisee še za nedogleden eus ne stopilo v funkeijo! Celjska koča pod Tovstom je p<>- stii/a v tem kratkem časii, odkar je v upravi Celjske.y:a odseka SPD uprav prikupno izletišče za Celjane, zlasti zn vso ono pretcžno večino, ki nima casa ne sredstev za daljše izlete, pa si ven- dar želi v lepo našo naravo, v naše ze- leno celjsko hribovje, ki midi lep raz- gled in lep mir in oddih za nekaj urlc prostega časa. Vse lepo in dobro pa trajno ne zadošča nani posvetnim zern- Ijanom, ki ne živimo samo od besetfe božje in lepote božje narave. Ce smo abstinent!, bi nani poleg dobre pitne vode prišla prav kava, Caj ali limonada. če pa spadamo med nespokornike, ki Ijubijo vinsko kapljico po pameti in po- trebi, pa bi si želeli kozarec lahkega vi- na ali piva. Bog in planinska podružnl- ca, kiupravlja ta naš dorn pod Tovstom. pa nas obvanij tarn moH v tem rajskern zelenem svetu kake slovenske ostarije. kjer bi se razpaslo popivanje in razgra- janje, ki ga k svet v dolini že itak poln. Vi vsi pa, ki ste utrujeni, obupani in nesrečni in yam v mislih gorja in p()- manjkanja potekajo delavniki topo hi mehanieno od pondeljka do sobote. po- hitite v nedeljo pogledat k naši Celjski koči, začeli boste hoditi pogosteje, in celjske ulice in zakajeni lokali po mestu bodo bolj prazni in bolj tihi .— Vi In vaše rodbine pa bolj sreene in boTj zdrave. Mestno gledališče v Celju. V sobo- to 2h. maja ob S. nri zvečer »Pl*esni ve- čer gdč. Lidije Wisiakovc« Y izven- abonement. Opozarjamo naše obeinstvo na to našo slovensko mlado nmetnico. ki je vzbudila splošno pozornost ljub- Ijanske umctniškc: kritike. Mladinsko igro »Pogumni Tonček v kraljestvu vil« priredi sola solskili se- ster v Celju s sodelovanjem deške oko- liške sole v soboto dne 26. maja ob 5. uri zveüer in v nedeljo dne 21. maja ob 3. uri popoidne v veliki dvorani Narod- nega doma. Ta mladinska uprizoritey Je nekaj novega, zelo lepa in se je v Ma- ribon» in Ljubljani igrala z velikhn uspeliom. Cisti dobiček se uporabi v šolskc namene. Vljudno vabimo na to ljubko mladinsko prireditev Vas mesca- ne, ki vedno Tadi obiskujete nase prire- ditve in tudi' Vi dobri okoličani priditc gotovo, da bode udeležba tem obilnej- ša.'ßoditc prepricani, da storite s pod- piranjem naše prireditve veliko dobro- to in da so podporc namenjenc Soli hva- ležno naklonjeni zneski, ki bodo obro^ dili dober sad v prid naši učečr se mla- dini. 2 Pukovska slava celjskega pešpolka. •Naš 39. pešpolk bode slavil svojo sla- vo v PondeJjek 28. tm. kot spomin na dan zavzetja mesteca Črna od oddeT- kov celjskega pešpolka (sedanjega 39. Stran ~\ »NOVA DOB A« Siev. 54. pešpolka) o priliki koroske ofenzive leta 1919. Na slave sc vabijo bivsi ccljsivi dobrovoljci in člani polka — castnikJ, podčastniki in rezervni horci. Sv. Bogo- siužje se vrši ab 8K- uri v evangn_"]jsKi cerkvi. rczanje kolača in blagodarenje pa na Glaziji ob 9K- uri. Ob 15. uri pop. bodo viteske igre in vojaska zabava ob sadelovanju vojaške god be na Gla- ziji. Godba jc prispela dancs 25. v Ce- 1jc in ostane pri lias pet dni. Novi vozni red. Od 1. junija t. I. vo- zijo duevno sledeči brzi in potniski vla- ki: Južna žclcznica: Odhod iz Celja: Brzovlaki: Trst - Dunaj 2.16, 13.46; Za- greb - Dunai 13.28, 22.33; Dunaj - Trst 3.29, 14.59; Dunaj - Zagreb 2.57, 15.27. Potniški vlaki: Maribor - Ljubljana 11.38, 15.53. 19.17, 1.44: Maribor- (Ljub- ljana) - Zagreb 7.20: Ljubljana - Mari- bor 7.45, 10.20, 14.34, 2.26; Zagreb - (Ljubljana) Maribor 20.20. Mesani vlak: Celje - Zidani most 13.30. Državna že- k"/nica: Odliod iz Celja: Celjc - Dravo- ^rad-Muža 7.50, 15.30; Celje - Velcnje 20.30. Priliod v Celjc: DravogradMeza - Celie 11.5, 18.45: Velcnje Celje 7. Izletniški vlak v Savinjsko dolino, Ob nudeljah in praznikili vozi od L ju- nija do 30. sept, izletniskr vlak, ki vozi iz Celja zjutraj ob 4.25 in ima v Vdenju zvezo proti Dravogradu. V Celjc prihaja vlak ob 21.53 .ponoči. Oprostltev pekovskih vajencev pe- kavskc zadruge v Ceiju se vrsi tekom rneseca julija 1923. V svrho tega se po- zivljajo vsi oni pekovski moistri iz po- litieuih. ^krajev Konjice, Sloveujgradec in Brezice, katerih vajenci so svojo uc"- no dobo dovršili in niso morebiti do- slej pri zadrugi vpisani, naj dotične va- ience k oprostitvi lakoi pismeno zadru- gi javijo, da se niorc ix)trebno ukrenitl. Zvišanje cen tobacnim izdelkom. üprava tobačnega monopola je ceuc nekaterili vrst tobaka, cigaret in dru- gih tobačnili izdelkov zvišala tako. da stane odslei 1000 komadov «extra»-ci- garei 750 D, 1000 fconi. cigaret «Var- vlar» 500 I). «Neretva» 400 I), «Morava» 300 I), «Zeta» 225 I) in «Sava» 150 D. Zvhsaue so tudi cene tobaka. Hcrcegov- ski «Flor» staue odslej 450 D 1 kg, «Trebinje» 400, «Vardar» 450, srbska speeialitcta 250, srbska specialiteta pr- ve vrstc 200, druffe vrste 125 D 1 kg. Ccna cigaretnega papirja prve vrste Je poskočila od 1 I) na 1 D 50, druge vrsfc ud 0.75 na 1 I). Ccna vžigalic se je zv!- šala od 0.75 na 1 Din. Glavni razlog za zvišanje ceiie je, kakor trdi uprava mo- nopola, zvišanje režijskih stroškov. O posesti in ttošeniu orožja. Po na- redbi Pokrajinske nprave /a Slovenijp o posesti in nošenju orožja št. 3361 z due 3 maja 1923, St. 185 Ur. Jist št. 44 ex 1923, je posest in nošenje orožja (pušk in revolverjev) oscbam, ki šu niso do- vršile 30. Jeta .svoje starosti, prepove- dano. Naj so te osebe tudi prijavile po- sest strelnega orožja, odnosno si prido- bile dovolilo za tako posest ali za n-ošc- nje strelnega orožja. Vsled tega imajo oddati v času od 22. do inkl. 30. maja 1923 tned uradnimi urami od 8. do 10. «re pri okrajnem glavaTstvu soba št. S FI. nadstr. vse izpod. 30 let stare osebe svaje strelno orožjc, orožnc1 liste in do- voiila. Osebam, omenjenim v toeki 1 pod črkanii a) do e) navedenega razgla- sa. ki slove: »Od te prepovedi so iz- uzeti: a) oni uslužbeiici, ki iinajo po svo- ji službi in svojim poklicom ali dolžnosti nositi orožje (n. pr. razni zapriseženl javni stražarji in cnvaji), b) iK)štui in drugi drž. uslužbenci (n. pr. pismonoSe itd.), katerim nošenje strelnega orožja iz sluzbi-uih ozirov so njihovi predstoj- niki izrecno in pismeno priporo- čili, e) lovci Llede lovskega orozja in sicer glede nošenja takega orožja le ob izvrševanju lova, č) osebe, ki so v vsakcm oziru popolnoma zauesljive, ter neoVrzno dokažejo, da potrebujejo orozje vs. jashio varnost in dajo s svoio oseb- nostjo jamstvo, da orozja ne bodo zlo- räbljali.«, se feode po ugotovitvi orožjc s posebno označenim orožnim listom odnosno dovolilom vrnilo. Vsem drugUn osebam, ki so bile pri oddaji orozja v posesti veljavnih orožnih listov (dovo- lil) pa se b{) odvzeto odnosno oddano o- rožje vrnilo po ukinitvi naredbe, od- nosno ko dosežejo 30. [eto svoje staro- sti, če za to posebej prosijo, ter uteme- Ijenost in potrebo dokažejo in osebno jamčijo. -da orozja ne bodo zioraWjall. Pred tern časom pa sme lastnik deponl- tajiega orožja isto odstopHi ali prodatl osfcbi, ki ima pravioo za posest in «o- šenje orozja. f*roti o^'oban:, ki b; kršia1 doloebe tcga razglasa odnosno doJočiia točke 4 naredbe pokrajinske «iprave, sc bode strogo [)ostopalo po zakonu /. 'zaporriimi kaznimi do 14 dni odnosim globauii do 1000 l>in. Vladni syi-tnik: Dr. Žužek m. p. NaredbJV o pobijahju pijancevaiuH. Clen 1. V kakorsuihkoli goslilničarskjh in kremarskih obratih v zinislu J5 16. o- brtnega reda, najsi se tudi uazivajo ka- vame. bufet in sličuo, kakor tudi na ple- sih, v varietejih in na javniii veselica\i v obče, je prepovedano tociti in pro- dajati od sobote od 18. (6. ure zvečer) do pondeljka 11. ure dopoldne žgane . te naredbe. Clen 8. Ta naredba stopi takoj v "veljavo. Po naredbi ])okrajinskc upra- ve v Ljubljani. rneseca februarja 1923. Dr. Žužek s. r. Voini invalidi. vdove in sirote ce- Ijlske podružnice! Na poziv Izvrsnega odbora udrir/enja vojnih invalidov v Ljubljani z dne 13. maja 1923 se bo vr- šil popis vseli vojnih žrtev za področje podnižnice udružcnja vojnih invalidov kraljevine SMS v Celju po sledečem rc- du: V nedeljo dne 3. junija tl. in vsak poTideijek, sredo in soboto do 18. junija v društveni pisarni podruznice v Celju, Ozka ulica od 8. do \2. urc za: Celje mestc, Celje okolica, Teharje, Sv. Lov- renc pod Prožinom, Store. V nedeljo dne 3. junija tl. v St. Jurju ob juž. žel. od 8. do 15. ure za občine: St. Jurij trg, St. Jurij okolica. Dramlje, Ponikva, Oro-- beluo, Kaiobje. Svetina. V nedeljo dne 3. junija tl. v ljudski soli v Zidan^in mostu od 9. do 14. ure za občine: Loka pri Zidanem mostu, Dol pri Hrastniku. V nedeljo dne 3. junija tl. v Laškem od 8. do 14. ure za občine: Laško, Sv. Ru- pert nad Laškim, Sv. Jedert, Sv. Le- nart, Sv. Krištof, Sv. Stefan, Marija Gradec, Jurklošter. V nedeljo dne 17. junija tl. v Vojniku od 8. do 15. ure za občinc: Vojnik, Doberna, Frankolovo, Nova cerkev, Škofja vas, Šmartno v Rož. dol., Bezovica, Višnja vas. V ne- deljo dne 17. junija tl. v 2alcu od 9. do 15. ure za obcine: Žalec, Gotovlje, Gri- že, (Petrovce, Sv. Jurij ob Tabom, Vei. Pirešica. V nedeljo dne 17. junija. tl. v Vitanju od 9. do 15. ure za občine: Vl- tanje, Ljubnica, Sv. Kunigunda. Brezen, Raka, Skomarje. Zrece. Vsak invalid, vdova in sirota mora k temu popisova- nju prinesti člansko knjižico, invalidsko uvjerenje, poštni odrezek in potrdilo davčnega urada o vPlačancm neposred- nem davku v letu 1922. V lastnem inte- resu vsake vojne ziive je. da se temu popisovanju odzove, ker na podlagi teTi podatkov se bodo reševalc vse prosnje in druge pritozbe. Zato ntijno prosimo, naj gredo vsi člani popisovalcem na roko pri tern delu na ta način, da prine- sejo vsc potrebno s seboj in jim daiejo kar najnatančnejžc podatke. Pozivtja pa se posebno vse one volne žrtve, ki §e niso organizifane, da se jim sedaj nudi prii!k:i, da to store, da ik- brazuovale vsled ukaza ministi stva prosvete vst ttikajšnje državne sole. Na posamezuih zavodih je imeio iiOiteljstvo predavanja. Na realni girnna- ziji in trgovski soli pa primarij g. dr- Ivan Rnjsp. Sokolsko drustvo v Celju razglnsa: V nedeljo 27. maja se vrsi izlet iia Veii- ko Kozie. Odlmd z vlakom ob 7. uri lr> min. do Rimskih toplic, povratek h 2l- daiiega mostu z večcrnim vlakom. Ne pozabite na provijant. -- Radi nekatcrii» neodložljivih zaduv -se vrsi odborova seja \ soboto. 26. maja ob 6. uri popoi- diiv v društveul telovadnici. — Idejna sola se /opet nadaljuje. Prihodnje pre- davanje v soboto, 26. maja ob 20. uri. Vinski duhovi. Zadnjič sum poročal:., da so se stepli fantje v gostilni Majdiča v Levcu. Temu pristavljamo, da so fan- tje in možje nclrli v'gostilno, ko je bila žc zaprta. Napili s.o se pa na A'eselici v Levcu. 'i'epli so se na cesti ter je trajai j)retep nad eno uro. Rilo jk; več ranje nib. Krojaški pomočtiiki so koncali v to- rek s sfavko. ker so jim mojstri po\M- šaii mez.de> za 20%. Seveda bo temu m\- inerno tndi več stala obleka. Olepševalno in tujsko prometuo društvo v Cel.iu ria/.nanja, da se odda le- tošnja košiiia v rnestnem parku dne 21. maja 1923 ob 9. uri potom javne licita- cije. Interesentje naj sc zberck» točno pri vTemenski hišici. —2 Popravilo Kapucinskega raostu. Me- stua obciua razpisuje oddajo del za po- pravilo Kapucinskcga mostu, Načrti so razpoloženi pri mestnem stavbenem u- radu, ki daje interesentom vsa potrebnn pojasnila. Pismene oferte jc vložiti pri niestncm magistratu najkasnejc do 6. VT. t. I. Mestn: magistral celiski. dne 22. mnjnika 1923. Za župana Subic s. r. Obso.ieu radi goljiufijte. Lesui trgo- vec Fran Pungeršck v Laskem 3e pro- dal vcčjo količino drv dvema trgovce- ma v Celju in Ljubljani, uc da bi bil on drva i>reie plačal. Ker si jc na goljufiv luiein pridobll vecio svoto denarja ;ie bi! ofosojen pred tuknjšnjini okro?.nim sodiščein na 4 mesece težke ieče. Namesto venca na grob g. Karoja Cölestina je izročil g. dr. Anton Schwa'n 300 krou za mestne ulwzce. Denar se nahaja v upravnistvu. Osrednje društvo poStnih in brzo- javtiil' nlžjih uslužbencev podružnlca Cdjie sc naitopleje zahvaljuje vsem dn- rovateljem in o'biskovälcem tömbole in veselice z dne 6. maja t. 1. Posebno pa grc zahvala vsem cenj. damam in go- spodorn ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do krasnega uspeha cele prireditve- Cisti dobiček v znesku 2$ tisoč 805 kron. je namenjen ptKl-pornemu skladu za sirote no umrlih in bolnim elanom. Za odbor I. Cergol 1. r., t. C. ¦predsednik, Kavs 1. r., t. č. tajnik. Aretiran je bil Otmar Zadravec iz Sv. Lenarta radi goljufije na škodo u- prave južne železnioe. ker se je pripelial i/ Pragerskega do Celja brez voznega listka. Aretiran je bil Martin Pukmajster radi poskusa goljufije 10.000 Din, ker je hotel prevariti zavarovalno S. ki je po inilosti naSe stranke prise! tudi v občinski odbor. i>rr volitvah pa agitiral in glasoval s Ideri- kalci šc tudi ;ii odložij mesta obc. o dvanajsti uri prcj plat zvona zastonj za- pel. Prosvcta. Thoma L., Lokalna železnica. Ko- inedija v treh dejanjih. Ljubljana- 1923. Izdaja »Zveza kulturnih društev«. Zalo- žila Tiskovna zadruga v Ljubljani. — Strani 84. Ccna s poStnino vred Din 13.50. — Peti zvezck zbirka Oder, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubijani, prinaša izvrstno Thomejwo komedijo Lokalna žeieznica. (Pripor-očamo jo po- deželskim odrom. Vitomitova železnica. Spisal Josiß Korban, nadučitelj v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljirbljani. Cena vezani knjigi 14 Din. Vsebina: Naša Majdica. — Majdica sc doigočasi. — »Vitomil naj pride ...« — »Železnico napravite, pa pridemo«. — »Juhuhu! Kolodvor že imamo!« -— Go- spod inženir pride -.. — Gospod inže- nir se loti dela. — Gospod inženir prej- me plačilo. — Sitnosti in težave inže- nirieve.«:a pomagača. — Gospod nadgo- twar. —- Gospod Andrej. — Gospod An- drej pripoveduje. — Skalarjev T ponesrečeneni }>oiz- kirstr sc igra obrnc in se Vitomil posvel' Tončkovcmu »poklicu« nabiranjn gob. ki s prodajo vuskcmu trgovcu donasa Toncku kpe dohodke. (lias orgelj priva- Hi dečka y sredi goz-da v Jiišo^ gosp.oc.ia Audrc.ia, starcga samotarca. ki prične Vitonrila vzgojevati za vijolinskega vir- tiioz». Ciicanski vrtUjak iziKiveri Vito- mila prijatelja Tonclca. Vitomil postane ¦•rlavni junak proti Tončkovemu novc- :i7ii ;s'>spudar,iu ciganu, ki ie oblegal h!- >(i icospoda Andrcja. Gospod Andrcj ;>roda Svo.ie posestvo in se vrnc z Vito- milom y inesto. Vitomita pa bogato ob- dari. — Kuji/ica je lepo darilo naši inla- Jirn tr> je posebno prikladna za mladino od-S. do 12. Jeta, ker je vzcta snov iz to ritro?kt dobc. M&rodno gospodarstvo. Industrijsko-obrtna vzorčna \t- tofcfca v MaribOiU, združena z vrt- nrrsko, vinsko urnetniško in gradbeno mstavo (od 15. do 26. avgusta 1923). Ptijjuvni rok samo do Ljulija! Te dni so at razposlale prijavnice vsem indu- strialeem in obrtnikom. Če kateri ni sprs/ei prijavnice, naj se nemudoma obrse- na Upravo razstave, Maribor, A.!e«cwindrova cesta 22, telefon St. 325. O^viJarjamo vse razstavljalce, da rno- rajc biti tocno in razločno izpolnjene präjfc'sriice vposlane razstavnemu odboru naRasneje do Ljuiija 1.1. Po tern rokw c:ošle prijavnice se bo uvaževalo sar.ü, če bo na razpolago dovolj pro- siojfc. S prijavnico naj se nakaže na- piafita, s katerim se krijejo upravni siro^ki. Naplačilo se pri končnem ob- raL'üau za najemnino itd. odračuna. — Väncfca razstava, ki je lani krasno ujjpela, se tudi letos priredi, nakar opo- za: lamo vse vinogradnike, da se pravo- č&s;^:» prijavijo. Vrtnarska razstava. Tad? letos so se vrtnarji priključili obrlrJkom ter prirede na lanskem raz- siavnem prostoru svcjo I!, vrtnarsko T&sstavo, ki je že lansko leto kot prva te vrste, vzbujala vsestransko pozor- nosl Opozarjamo na to razstavo vse vrtnavje. — Gradbena razstava. Grad- beTiL stroka, ki pri nas skoraj popol- noma počiva, bo letos v večjem obsegu zss'/lopana na razstavi. Razstavljeni bo- de vzorci raznih novodobnih in mo- dernih zidov, ki omogočajo hitro in cfcr.ejšo gradbo hi5. Razstava je vele- vaj.na za vse, ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene za- drugc posameznih stanov. Poleg doma- Hh gradbenih podjetij se bo udeležilo rarstave tudi več inostranskih podjet- nJkov z najnovejSimi modeli. — Vsa pojasnila glede razstave daje Uprava rasstave v Mariboru, Aleksandrova c. 22, telefon St 325. Dnevna kronika. EJorba državnih nameš^encev za oto*tanck. Profcsorsko tfibanje vedno boij nara.šea, ostavko je podalo že nad tisoč profesorjev in 50 ravnatcljev sred- njih Sol. »Tribuna« napada profesorje in nh imenujc protidržavne leiemente In o'eietiste, ki podpiraio KoroSca, Radl- öü in Spaha, kar pa v javnosti ni napra- vil'O U^odncga uliüa. OdJikovanja. Odlikovani bodo poll- ¦tiki Ljuba Davidovič z rodom Bclega Orja V. stopnje. Ivan Ribar z redom Karasiorgicve zvczde IV. stopnje in Todor ßozanac z redorn Belega Orla IV. stopnje. Zakijuček soiskega leta. Minister !DTosvete je izdal naredbo, da se solsko T-eto na zavodih, ki so se pridmžili o- ^tavki zaključi due 1. junija. Izpremembe in dopolnitve stano- va-njrskega pravilnika so izšle kot po- SL'bna. brošurica pri Tiskovni zadrugj v l-inbljani. Iirošurka s poštnino vred veija Dm 4.50. Stanovanjski zakon, Pra- vm>Hc in Izpremembe skupaj pa veljaio & W>5trrino vred I>in 15.—. Gcneralni izseljeniškl komisa- j riat opozarja naSe ljudi, ki se hočeio | izseliti v Zedinjenje države, da jim to ' nikakor ne more uspeti, Če se skuSajo protizakonito utihotapiti tje samo na temelju potnega lista za kako sosedno ameriSko dr?avo. Take izseljence are- tirajo unijske oblasti iahko Še po dobi j petih let »n iih odpoSljejo v kraj, od- koder so priSli. Mnogo naših ljudi je It postalo žrtev teh strogih zakonov, ker jih niso poznali. Predavanja na liubljanski univerzl. Professor beograjske univerze dr. AleK- sandcr Belie je imel na ljubljanski uni- verzi tri predavanja in sicer: »O pra slovanskcin jeziku in osnovnili odnosa- jili južnoslovanskili jezikov«, »Cilavnc točkc razvitka srbohrvatskega naroa- nega in knjižnega jezika«, »O nalogali srbolirvalske filologije in lingvistikc ter o dchi /a njih izvrsitev v 19. stolet- jn«. Avstrija nalasa tuicem davke. lJo- slancc Zeidler je predložil avstrijski zbornici načrt zakona, ki določa. da imajo vsi inozemski nameščcnci odda- jati državi 50% od svojili dohodkov. Mr dohodki bi se uporabijali z;i. podporo brezposelnih. Iz življenja novinarjev. V Skoplju se bo usianovila nova sekcija Udruže- nja jugoslovanskih novinarjev za juzno Srbijo. Pri prowetnem ininistrn je in- tervL-nirala posebna dtputacija glede u- reditve vprašanja železniskih listkoy za iiovinarje. Minister dr. Jankovič k ime- noval posebno komisijo, ki bo tekom W dni izdelala definitiven pravilnik o iz- dajanju novinarskih voznih iistkov. Umor kavarnarja. Mcd kabinami beograjskega savskega kopališča hi se- lom Be/.anica so nasli umorjencga ka- varnarja ČučukoviCa. Bil je zaklan r, noženi in oropan. Vcleseim v Padovi. Za posetnikc vclcscjma v Padovi je dovolilo iialijan- sko mmistrstvo za trgovino. da se izda- vajo viznmi na potne liste l)n znižanili pristojbinah v i/nosn dveli /latin iir me- sto deset. Seimske legitimacijc, na pod- lagi katerili jim dovoli itali]. konzulat v Zagrebu odnosno italij. dt-legat v Ljub- ljani viznm ido znlžanili pristojbinali. se dobiio v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljuliljani. 10.000 u.ietjiikov v Mongoliji. Po dn- najskih listili posnenuuno. da se naliaja v M-ongoliji pri'blizno še 10.000 ujctnl- kov iz bivše avstroogrsk^ nionarhijc. ki se ne morejo vniiti zaradi težkoe, s katerimi k- združena prelirana mec! potjo. Tržaškc «ovice. V sainoniorilnem iiamenn je i/pila Ivanka Dubinsky ne- znatno količino jodove tinktnre. Pokll- cani zdravnik Ü je izpral želodec. V bjl- žini tramvajskih lop so našli mladeniča, ki je lužal nepremično na tleh z okrvav- Ijeno glavo, poleg -njega ie ležal revo*- ver. Očividno se je neznanec sam u- streli!. Ferdinand» Bernacller je posta- !o nenadoma slabo na ulici, padel je In oblcžal rnrtev. Zadela ga je srčna kap. Zadnje case se dogajajo v Trstu SteviT- ni sainomori m tatvine. Dobre jedi, se vsak voseli. Zato ku- pujti..' »Pekatetcfc. So najcencjše. ker se zelo nakunajo. Hazne vesti. Nova zverina. Ameriski sportnik Burge^ je našel v Keniji čudtio zverino, ki je izredno divja. Domačini jo naziv- Ijejo mandi. hna zelo niočnc čeljustl. mouncjše od Jeva. po životu je progasta kakor hijena, hrbet je širok in vodora- vuii. krog vratu ima bodečo dlako po- dobno jezevi. Burge je ustrelil eno tako zver v trunutku, ko je napadla bika tcr ga odnesla kakih deset korakoy dalcC in pn tern preskočila poldrug meter v1- soko ograk). Stari ženin. E. H. Eakle star 70 let. bogat udovec se je poročil s 40 Ierno lepo udovo. »Mlada« zakonska sta otf- potovala iz Fort W0Tth, Tex., kjer sta si ustanovila dom v Los Angeles da preživita tam medenc tedne, toda že dva dni kasneje sc je ženm naveličal življenia in se zastrupil. Udova je obu- pana — ker ni napravil oporoke. Poštni rop. Šest nezakrtnkanih ro- parjev je vdrlo pred nekaj dnevi na po- stajo Chicago Alton železnice v Spring- field, 111. Predno so se preseneceni u- radniki zavedli. so banditi že pograblH šest poštnih vreč in priocli bežati proti čakaiočim avtompbilom. V tistem času pa so pričeJi uraduiki streljati in na lict mesta so prišli policisii; vnel se je {jut boj. ki je trajal nekaj minut, nakar so banditi izginili. Uradniki trdijo, da so se v dotičnih vrcčah nahajala samo pis- ma brez posebne vrednostL Iste dni se je izvrsil vcliki rop v St. Louis, Mo. kjer so maskirani roparji napadli tovorni av- to vozeč poštne vreče. Oblasti so mnc- Tjja. da so rop izvršili isti zločinci kot v Springfvcldu. Kotel se je razletel. Isadore Iblon- ski v St. Paul. Minn, je kuhal žganje \ štirih velikih kotlih, v svojem domu. V torck se je razletel eden izrned kotlov. Iblonski je zadobi] tako težke |)oškodbe. da jc kmaln nato innrl. Hiša je deloma razdejana. 2cna in dva mala otroka ža- hijejo za očetotTi in soprogoin. Nekronani kraljii. (iospod -I. 'V. K'ockefeller mjajši, lastnje preko 7 mili- jonov delnic Standart Oil druzbe. '1'e delnice rnu prinasajo letno 12 milijonov dolarjev čistih doliodkoy. Mož je velik j>atrijot in pobožen elovek. kakor se spodobi. Henr\ Ford »zasluži« vsaki mesec povprečiKj 10 milijonov dolariev; pretcklo leto je znašal njegov. čistt do- biček prcko 150 milijonov dolarjev. To sta sairio dva izmed nekronanilj krajjev tc države. Da se najdejo ljudje. ki še o- pevajo ta krasni red, je gotovo neka] neobičajncga in i>rica o pasji poniznosti ali pa o skra.ini neiimiiosti dotičnih. Fašisti v Ameriki. Sylvester Tam- burella, tainik fašistovske organizacije v Ameriki ja naznanil, da -se bodo v kratkem ustanovile fašistovske organl- zacije po vseh mestih Združenili držav. Organizacija ima na deln veliko število organizatorjev. katerim stojijo na raz- l)olag(» velike denarne vsote. Ameriska bnr/.oazija je pripravljena podpirati te. nasilne rolpe, katere bodo pričele raz- širjati. .kakor liitro lx> njih moc dovolj razsirjena, svojo straliovlado, po laškein n/orcu. Rešitev za debelulie. I ndi za debe- Inlic je prišla rešilna u-ra. Neki zdravnik v Londomi je iznašel sredstvo, za od- pravo debelosti; to sredstvo je — clek- trika. V ta namen je zgradil poseben e- lektrieni stol, ki izvrsi to težavno deio vrcz vsakili bolečin. Oseba, ki se želi znebiti svojc prcobilne masti se vsude •nil stol in električni tok izsesava tolščo; v nekaj dneh je »bolnik« lahko suh kot trska — ako tako želi; sicer pa se nm lahko pusti \hk\ ko/o poljubna porcija masti. Roparji napadli «iuvaje. V bližinr niestn Baltimore, O. je štirideset zakrin- kanili mož napadlo Ouvaie skiadisča, ki je last Baltimore Distilling družbe. Ne- znanci so čuvaje zvezali in zaprli v spodnje prostore. nakar so nopolnoma •mirno naložiti tri velike tovorne avto- niobile z žganjem ter se odpeljali v noC. Neki železničar je prišel nekaj ur ka- sneje mimo skladišča in ko if zaslisal "Pitje čuvajev. je šel v poslopje in jih osvobodil. Dnižba je iziavila, da ie u- kradeno žganje vredno preko 100.000 dolarjev. K. HICHfiNS: Mm „Pri dobrem stFBlcn". Poslovenil P. H. Prcdlanskim sem potoval z vozno Pošto v Saharski puščavi po veliki ka- ravanski poti, ki se začenja v Bejii - Mo- ri in vodi kakor pravijo, tja dalec v rimbuktu. Vsak dan snio se vozili po celih stJrinajst ur in ustavljali Me na vecer okoli devete ure v eni izmed bordž. ki se nahajajo. seveda v prece)- šnjih razdaljah ob karavanski poti: na- glo .smo zavžili večerjo, se nato v.rgli na debele arabske odeie in spali Kje se ustavimo danes zvečer?« sem zaklical v(izniku, ki st ie bil poteg- nil knčmo črez ušesa in skušai z leprmi besedami konjem prigovarjat'r. >>Sidi<;, .ie odgovorü. ne okrenivSi Slave, »v krenii ^Pri dobrem strelcu.« Tri ure j>ozneje snio nstavUi presl nizkim poslopjem. iz katerega je svetila prijazrja luč; ves otrpel sem zlezel z voza in veselo Intel v tako dolgo zaže- Ijeno zavetje. Na pragu nas je cakal krcinar, maj- he-n, čokat Francoz srednifih let s krat- ko, že mocno sivo brado; njegov obrar. je kaz-al ostre črte, veke so bile težkc, oči temne in nekoliko izbnljene. njih Po- gled žgoč. . a To je bil mož. ki ga je v^/.nik irne- noval »dobrega strelca«. Pozneje sem se prcpričal. da ni bfl samo Jastnik -/apnšcenc sarnotne krčmc, ampak tudi kuhar in natakar, /. eno be- sedo, da je izvrševal vse posse v svojt krčmi, y^ivel je t» Oisto sam in bil edini rlvropejec v tej arabski vasici, izgub- Ijeni v prostorni Sahari. Vse to mi je po- jasnil pri večerji, ko mi je stregel; bila sva ves čas sania. Moji sopotniki so bilt Arabci, ki so pa izginili kot duhovl. brž ko je voz zabobnel na potlakanem dvorišeu. ki je obdaial hiso. Ko sem pov'ujcrjal, sem si /apalif smotko. Bi! sem zdaj Cisto sam v nia- lone prazni jedihiici. Vihar ie dosegeJ svoj višek: slišal sem, kako niece pesek kot toco ob It'sene oknice, in ncka o- tožnost se me je jola polaščati. VozniK, ki je bil tudi Francoz. je bržkone veOer- jal v knhinji s krernarjern, morda kar pri ognjišCu. Zahrmcnel .sem po družbi, po toploti in sklenil, da se jima pridružim. 'I'orej sem odprl vrata in stopil ria hod nik. Nikjer hi bilo Cuti glasu, paC pa sem nedaleč zaglcdal luč. Sei sem prot! njej in se naenkrat nahajal v mali ku- liinji, kjer je sedel krčmar sam pri ve- selo plapolajoccm ognjn na ognjišču sre- di svojili loncev in piskrov, puSil tanko, Orno smotko in eital zamazano številko alžirskeffa »Journal Anti - Juif«. Ko sem vstopil. je oboje vljndno odložil. »Kaj stc tu sami, gosjx>d?« sem ga vprašal. »Pa gospod. Voznik >e šel sledat Ii konjem.« Ponudil sem mil dobro havano, ki Jo je sprejeL z živalinim veseljem. in se jel pri toplem ognjišču /, njim poraen- kovati. »Gotovo živite že dolgo v teh kra- jih?« (Dalje prih.) Kino Gaberje predvaja v soboto 26., nedeljo 27. in pondeliek 28. «rnaja nad vse zanimivo pustolovsko ljubavno draino Cigansk^ Ijubav v 5 dei. Film- je ena največjih novosti te sezone! Pred- stave ob delavnikih ob '/-9. uri, ob ne- dcljah in praznikih ob ^7. in 9. uri. Oigovorni urednik: Lie. Edvard Simtiic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskaraa v C«Uu. z več stanovanji in gostilno, sli' radi rodbinskih razmer proda v mestu Celju. Naslov v upravi »Wove Dobec 2—1 Išče se nameščenec za takojSni nastop, ki je dobro izvež- ban v Iesni trgovini. Osebno se pred- staviti v pisarni ,,Triglawu Pred 2—1 grofijo št. 6. 818 BogaSka Slatina. Vila dr. Petnih. » MnziJa'r?ddihali5če »td., vodi zdrav- o gaski Slatmi, jako solnčna. Solnčnj ^ Kura, dietna, mastilna (Mastkur), le- t^ zalna vodozdravilna kura itd. §oba >n celi penzion od 100 Din. dnevna. _____ Prospekti. : DBžnlharna ]ojj. ffpaiijßh Kralja Pe- ^r^liri Btv5a cesta 25. V^CIJC OraSka ul. priporoča svojo bogato zalogo dež- nikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 6 SlT&n 4. »NOVA DOBA. Štev. v< i^^^^^^^^k ^^^BH^ft ^^h^^hi^^^m ^uflBIH^^v ^B(/ j(S& ^^^^^H^^A ^^^^^B^^^^ ^^^^^^^^^^f ^^^^^l^^^r ^^^H^^^^^f ^^IL JHbBB^^DB ^^^ft ^^^L fl^ft ^^^^^^^^^h ^^^^L. j^IL ^ar.fehramtmhvSog 1131*0(1111 döITI (H3 OsllU l) üritllClU) Slamje I-ircmllnSli vloö Cex K 70,000.000- V "* r J 7 Cez K 70,000.000- Sprejema Inraniilne vloge na ttrsmlliie tcnji^ice $jra iekoci ractin ter jlti oL»restiuj«> oci i.jan.1923 naprej jm> 5% l>re^ odpovedi, S1'»0© && &°o as odpo- vedjo, vecje stalne rsi«alo&l»