NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani ,Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. •— Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. aprila 1911. C. kr. poštne Pran. št. 64.816 kr. odrske.............. 16.648 Vschina : Občni zbor ..Gospodarske zveze*. V vsako občino javno tehtnico! Plemeni biki in kriva sodba o njih. Razdelitev goveje živine po znižani ceni 1. 1910. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Razglas. Občni zbori. Bilance. Občni zbor »Gospodarske Zveze«. Dne 30. marca se je vršil v posvetovalnici Gospodarske Zveze občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število elanov, ki so zastopali 1235 deležev. Dr. E. Trampe, predsednik Zveze pozdravi navzoče člane, nakar se prebere zapisnik občnega zbora lanskega leta. Nato poroča v imenu načelstva predsednik dr. E. Lampe. Lansko leto je bilo za avstrijsko zadružništvo eno izmed najbolj kritičnih in nesrečnih let. Nastopila je denarna kriza in na denarnem trgu je zavladalo nepričakovano veliko pomanjkanje denarja. To dejstvo je uplivalo silno slabo na našo trgovino, da se ni mogla vsled pomanjkanja denarja tako razvijati kakor druga leta. Poleg tega je bila lansko leto slaba letina za živino Ljudje sami so znižali vsled velike draginje izdatke na najmanjšo mero in veliko manj kupovali. Dokaz tega je, da je tudi užitnina, ki jo dobiva dežela, precej padla. Tudi kupčija z moko je prinesla trgovcem velike izgube in mnogo konkurzov, med katerimi je tudi ljubljanski Agro-Merkur, ki je postal žrtva špekulacije z moko. Vse te okoliščine so vplivale več ali manj tudi na razvoj Gospodarske Zveze, da je tudi njen promet nazadoval. Dobava sena ni Zvezi sicer prinesla nobenega dobička, ampak silno mnogo dela, pač je bila neprecenljiva dobrota za kranjskega kmeta. Obenem se je pa izkazalo, da je Gospodarska Zveza pri vsaki pomožni akciji ne-obhodno potrebna. Podružnico Trst smo lansko leto opustili, ker jo ne moremo primerno nadzorovati. Vrh tega so bili režijski stroški za skladišča, uradništvo in delavce tako veliki, da se podružnica v Trstu ni obnesla. Izstopili smo nadalje lansko leto iz tvrdke Peter Kozina in Comp. Tvrdka se peča z izdelovanjem zobotrebcev in čevljev. Tvrdka namerava ročno izdelavo teh izdelkov v strojno izpremeniti in veliko industrijsko podjetje osnovati. Ker pa taka industrijska podjetja ne spadajo na zadružno polje, na katerem je Gospodarska Zveza osnovana, je iz tvrdke izstopila, dasiravno je bila trgovska zveza ž njo jako ugodna. Osnovala pa se je druga družba, ki bo podjetje nadalje vodila. Lep uspeli pa kaže druga stroka, s katero se je začela Zveza pečati, namreč nabavo poljedeljskih strojev. Naš kmet se vedno bolj poslužuje pri obdelovanju svojega zemljišča raznih poljedelskih strojev. Zato je sklenilo načelstvo, da prevzame posredovanje te kupčije Zveza v roko. Poslala je v ta namen ključavničarskega mojstra Kremžarja v tovarno poljedelskih strojev v Prosnice na Češko, da se tam priuči mani pulacije s stroji in si ogleda na Dunaju Handelsmuseum. Na ta način dobimo pri zvezi strokovnjaka, ki bo kranjskemu kmetu vedno pri roki, da ne bo treba za vsako majhno pokvaro pri stroju klicati tuje stroj nike v deželo. I Vzeli smo letos v roko zopet posredovanje pri pomožni akciji za dobavo raznih semen, posebno semenskega krompirja. Kranjska dežela je predlagala osrednji vladi na Dunaju v ta namen 150.000 K podpore. Semena se bodo prodajala za znižano ceno. Razliko pri nabavni in prodajalni ceni bo pokrila vladna podpora. Stvar je nujna, posebno Dolenjska potrebuje hitro semenjskega krompirja, ker čas za saditev krompirja je že tukaj. Tudi nabava živine za vojno mornarico ostane v rokah Gospodarske Zveze, dasi-ravno je imela Zveza lansko leto in deloma tudi letos vsled živinske kuge velike težave. Vojna mornarica ne mara več argentinskega mesa, ampak hoče domače meso. Zato ostane mornarica navezana na Gospodarsko Zvezo. Najbolje bi bilo, ako bi sezidali v Ljubljani veliko klavnico iz katere bi Pulj z mesom oskrbovali. Priporoča načelstvu da ta načrt izpelje. Gospodarska Zveza uredi nadalje v Ljubljani centralo za prodajo živine. Pri tem Gospodarska Zveza ne prevzame nobenega rizika, ker bo prodajo samo posredovala. Za pokritje režijskih stroškov pa dobi Zveza primerno odškodnino od vlade-Ako tedaj vse okoliščine in razmere pre-vdarimo, ako pomislimo da je kmetsko zadružništvo ne samo v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji prestalo najhujše čase, kar jih je kdaj zadružništvo doživelo, smemo biti za- dovoljni, da se je preteklo leto za Gospodarsko Zvezo kljub vsem težavam tako srečno izteklo, da izkazuje bilanca 2250 K 49 v. čistega dobička. Kmetsko zadružništvo je še mlado, se utrjuje, ni še doživelo velikih gospodarskih kriz, ki ga uče kaj je zadružništvu v korist in kaj na škodo. To pa je gotovo, da se je naše zadružništvo iz preteklega leta veliko naučilo in da je dobro prestalo gospodarsko krizo, ki je z našimi nasprotniki pomedla. Poročilo o poslovanju je podal načel-stveni ravnatelj J. Jovan. Gospodarska Zveza izkazuje v letu 1910. sledeči promet: Promet blaga: Saldo z dne 31. decembra 1909 — 176.318 K 54 v.; prejemki na blagu v letu 1910 — 1,835.243 kron 39 v.; izdatki v blagu v letu 1910 — 1,902.514 K 72 v.; saldo gl. glavne knjige — 109.047 K 21 v. Skupni promet blaga 4,023.123 K 86 v. Promet denarja: Saldo z dne 31. decembra 1909 — 43.163 K 95 v.; prejemki v letu 1910 — 7,106.455 K 63 v. ; izdatki v letu 1910 7,109.644 K 52 v.; saldo 31. decembra 1910 — 39.975 K 6 v. Skupni promet denarja 14,299.239 K 16 v. Skupni promet blaga in denarja 18,322.363 K 2 vinarja. Iz aktiv povzamemo sledeče: Račun zadrug: Koncem leta 1909 je imela Zveza na tem računu terjati 362.966 K 41 v.; koncem leta 1910 pa znaša terjatev pri zadrugah 277.003 K 21 v.; torej manj za 85.963 K 20 v. Zadruge so v letu 1910 vplačale 75.673 kron 20 v. več, kakor so prejele vrednosti. To je znamenje splošne asanacije kreditnih razmer pri slovenskih gospodarskih zadrugah. Iz računa dolžnikov: Po izvršeni pomožni akciji v korist oškodovanim po suši je račun dolžnikov prišel zopet v svoje razmerju letošnjega prometa primemo stanje ter je s svoje višine po stanju z dne 31. decembra 1909 po 734.065 kron 80 v. padel na 161.845 kron 42 v. To razmerje je smatrati po naših trgovskih in kreditnih razmerah kot jako ugodno; kajti kakor iz bilance razvidno, so dolžniki od tekoče naše terjatve po 3,045.971 kron 93 v. vplačali 2,884.126 kron 51 v., torej 94’7 °/o svojega dolga. Zveza ima nadalje tri lastna poslopja in sicer: svojo lastno hišo v Ljubljani. Dunajska cesta št. 29, v vrednosti 207.872 kron 88 v., poslopje v Trnovem v vrednosti 54.953 K 30 v. in zeljarno v Šmartnem 18.629 K 80 v. Vedne težave s skladišči so nas primorale, da smo si nabavili lastno hišo s skladišči in primerno kletjo. Stavbeni oddelek deželne vlade je hišo cenil in izrekel, da so samo skladišča in klet vredna 124.000 K. Poleg tega, da ima Zveza svoje pisarne v hiši, nese najemnina primerno vsoto kron in ima poleg tega lep stavben prostor velike vrednosti. Vrednost inventarja znaša 18.004 K 15 v. Opustili smo pa podružnico v Zadru, ki se ne da vsled svoje prevelike oddaljenosti nadzorovati. Zaloga blaga znaša koncem leta 1910 glasom inventure 185.363 K 86 v. Kosmatega dobička na prodanem blagu je 76.316 kron 65 v. Vsa aktiva znašajo 1,388.916 kron; ako odštejemo od teh pasiva v znesku 1,386.665 K 51 v., izkazuje lansko leto 2.250 K 49 v. čistega dobička. Ako prištejemo ta čisti dobiček še nerazdeljenemu iz zadnjih dveh let v znesku 9.378 K 14 v., imamo skupaj 11.629 K 63 v. čistega dobička, ki naj se razdeli po nasvetu občnega zbora. Koncem leta 1909 je štela Gospodarska Zveza včlanjenih zadrug 83. V letu 1910 sta pristopili 2. Ker nobena ni izstopila, šteje Gospodarska Zveza koncem leta 1910 85 članic zadrug. Članov je bilo koncem leta 1909 552. Pristopilo jih je leta 1910 7. Ker ni nihče izstopil, šteje Gospodarska Zveza koncem leta 1910 559 zadružnikov, ki imajo za 9202 K vplačanih deležev. Zveza je imela prestati velike težave, ker so jo nasprotni časopisi neprestano napadali in ji skušali na ta način kredit vzeti. Pošiljali so napačna poročila v svet in jo nalašč z Agro-Merkurjem zamenjavali. Zopet so širili druge lažnjive vesti, češ, da je Zveza zadruga z neomejenim jamstvom; dobivali smo vedno od raznih strani pisma, v katerih se nas vprašuje, kako je z jamstvom. Gospodarska Zveza je omejena zadruga in jamči vsak njen član samo s svojim deležem in jamstvom 20 K. Hvala Bogu, težave so prestane in upamo, da se Gospodarska Zveza v letošnjem letu zopet lepo in normalno razvije. Gospodarska Zveza je popolnoma urejena in zdrava, kar upamo da tudi ostane. K besedi se nato oglasi državni poslanec Demšar, ki priporoča veliko pazljivost in previdnost v poslovanju. V imenu načelstva poroča g. Matija Kump, stotnik v pok.: pregledale so se poslovne knjige, bilanca in računski zaključek in se je našlo vse v redu. Na njegov predlog se računski zaključek odobri in 'se da načelstvu absolutorij. Čisti dobiček se razdeli tako, da se odkaže pokojninskemu zakladu 20 °/0, rezervnemu zakladu 40 0/0 in na tekoči račun se vpiše ostanek 40 °/0. Koncem občnega zbora se je izvršila volitev. Namesto odstopivšega predsednika dr. E. Lampeta, ki je prevzel zadružni referat v deželnem odboru, se izvoli za predsednika profesor na trgovski šoli Karol Dermastija, za podpredsednika župan Anton Belec, za odbornike pa sledeči gg.: Dr. Anton Korošec, posestnik Fr. Košak ml., dr. V. Pegan, kaplan Fr. Vovko, načelstveni ravnatelj J. Jovan, deželni poslanec M. Dimnik in trgovec F. Zorc. V nadzorstvo so bili izvoljeni: stotnik v pok. M. Kump, deželni poslanec E. Jarc, katehet E. Legat, finančni Uradnik Albin Zajec in posestnik Fr. Bore. Odstopivsemu predsedniku izreče občni zbor iskreno zahvalo za njegov trud in se mu priporoča v nadaljno podporo, nakar se občni zbor zaključi. \ vsako občino javno tehtnico! Kmetijska podružnica v.............je sklenila, da napravi v vasi javno tehtnico. Zato je stopila v dogovor z županstvom radi primernega prostora. Pogajanja pa so se vršila jako na dolgo. Nekateri so menili, čemu potrebujemo tehtnico, saj se nahaja ena v sosednji vasi, drugi so govorili, da niso tudi očetje in dedi potrebovali tehtnice, tretji pa so zmerjali može, ki se nahajajo v podružnici ip hočejo vedno nekaj novega. Mnogo se je zabavljalo v vasi, najprej so začeli s tem pa prekupci s senom in s slamo, ki so se zakleli, da ne bodo tudi v bodoče drugače kupovali sena, kot v kupu in v kopi. Tudi prekupci z živino in mesarji iz bližnjih krajev so smešili novodobne ljudi v podružnici. „Jaz kupujem samo „na oči“, kričal je bogati mesar Ovčjapara. „V hišo kjer je tehtnica, ne grem. Jaz sem se učil ceniti in ne pogrešim pri sto kilih niti za enega, kar rečem, to tehta in niti za dek ne več. Predsednik podružnice naj le ima svojo težko svinjo. Jaz ne grem k njemu in naj le piše kolikor hoče dopisnic. Tu v vasi sem dal ljudem že tisočake zaslužiti in jaz se ne pustim žaliti s tem, da se pravi o meni, kakor bi ne znal ceniti.“ Na podoben način so govorili tudi drugi. Javna tehtnica pa se je postavila proti vsemu zabavljanju. Prve dni so dali samo društveniki pretehtati svoje vozove. Tretji večer prišel je tudi očka Smuk, ki ni bil društvenik, s svojo debelo kravo. Prosil pa je, naj se vendar nikomur o tem nič ne pove. Četudi se je Ovčjapara stokrat zaklel, da ne da več, nego je prej ob- ljubil, vendar se je trikrat vrnil in ponudil toliko, kolikor je Smuk zahteval. Ta si je namreč že prej na tihem preračunil, koliko bi krava vrgla, ako bi jo prodal na tehtnico in ni hotel odjenjati. Slamču, senskemu prekupcu, je hlapec odpovedal službo. Ko je bil ta prost in se „ga“ je v krčmi do dobrega nalezel, izvedelo se je kmalu za pravi vzrok te odpovedi. Tudi tu je bila kriva tehtnica. „Naj me piše v uho“, kričal je prosti hlapec v krčmi, „za eno krono naj gre hlapec v mesto in se pusti dan in noč zmerjati. Prej je bilo drugače. Tu pa tam se je po poti lahko vsaj kako pest sena komu dalo in se zaslužilo s tem zajutrk, odkar pa je tehtnica v vasi ni več tega mogoče. Človek bi moral na poti umreti gladu.“ Prej se je namreč tehtalo seno šele v mestu, sedaj že v vasi. To je bilo kričanja, ko je bilo treba zvezati prase, da se mu je zamoglo izvedeti težo na priprosti enakoramni tehtnici. „Ta vaga mora najbrže slabo kazati“ menil je čevljar Lenček, ko je oni dan slaninar Zef kupoval njegovo svinjo in jo je vaški krčmar kot „nepristranski izvedenec na stari enoramni tehtnici pretehtal. „Ženimo svinjo na društveno vago!“ O tem pa ni hotel slaninar nič slišati in ponudil je celo 4 krone več, nego je vrgel račun. „Za ,juš“ bo šla svinja tje“, je rekel in privezal vrv okoli zadnje noge. Nikdo ni šel ž njim. Kupec in krčmar se nista niti pokazala, ko se je vračal čevljar mimo krčme domov. Stopil je zato sam v krčmo ter poklical pol litra vina, „Saj sem ga zaslužil“, je dejal krčmarju. „Za osem kron, ki sem jih ravnokar pridobil, si lahko privoščim pol litrčka, kaj ne Žef?“, rekel je slaninarju, ki je sedel v sobi. „Mene ne boš več videl na tvojem dvorišču“, menil je ta. Tudi prav! Bo pa kdo drugi kupil svinjo, vsaj znam, koliko smem za njo vprašati. Srečno! „No koliko stane en kvintal krave?“, dražil je kmet kravjega prekupca. „Ali bi 105 — jo rad kupil? Lahko jo dobiš na vago ali na „oci“. Po 72 K kvintal To ti pa rečem, da tukaj v vaši vasi ne kupim več nobene krave. Rajši grem cele dneve daleč v gore, kjer nimajo še take zlodjeve vage. Prodajajte krave komur hočete. Pri vas se bi moral izstradati.“ „Prav imaš“, omenil je kmet, „pripelji nam le krave po ceni iz gor, svoje krave prodamo že sami dobro“. To se je dogodilo lansko poletje. Danes, leto pozneje, plačal se je prvi obrok za društveno tehtnico in še je ostal majhen preostanek od pristojbin. Kupci in prodajalci pa so se med tem potolažili in poravnali. Pr. L. Plemeni biki in kriva sodba ljudstva o njih. Se pred nedolgim časom smo imeli samo domače pleme, le tu pa tam križano z bikom-plemenjakom, ki gaje poslala c. kr. kmetijska družba. Seveda je bilo malo občin tako naprednih, da si je preskrbelo bika-plemenjaka po kakem boljšem in naprednejšem gospodarju. In kako se je postopalo z biki domačega plemena? Posamezni kmetovalci so vzredili bika domačega plemena, pa že komaj čakali leto, da so ga spuščali na telice, pozneje na krave, ko je tak bušjak le toliko zrastel, da je zlezel na kravo. „Ti biki so bili dobri, ti so oplemenili krave! Nismo imeli toliko jalovih krav, kakor sedaj. Krivi so zadružni biki! Za nič so! Niti polovico krav ni brejih!“ Take tožbe slišimo dan za dnem. Dobro! Poglejmo stvar, da se prepričamo, kaj je na tem. Priznavamo, da so oni bušjaki res dobro plodili. Saj je znano, da so krave rade breje od mladih bikov. Koliko časa je pa tak bik vršil svojo dolžnost? Skakal je — eno leto. Ko je dosegel starost dveh, pa ga je vzel mesar. „Pretežek je postal, pa prelen, zato sem ga moral prodati. No, pa je že bila prireja Imel je toliko in toliko krav, (večkrat po 2, 3 in 4 na dan?) zaslužil je toliko, mesar mi je pa toliko plačal. Dobro sem opravil!“ Tako! Mladiča spuščati še ne doraslega, ki sicer dobro oplojuje, pa vsled mladostnih preobilih skokov izgubi moči in postane len ob času, ko je še le sposoben za oplojevanje, ob času, ko je še-le zmožen zaploditi dobra, krepka in velika teleta, ga pa vzame mesar. No, pa saj ima zadaj zopet 10 mescev starega bika, ki bo že dober za telice. Ali se ne greši tako po največjem delu naše lepe Kranjske? Ali ni še dandanašnji vpeljan ta način bikoreje po največ občinah ? Gotovo, saj ta način bikorejcem največ nese in se jim najboljše izplača. Kaj pa trojna vrednost naše goveje živine? Posestnik bika je res dobro opravil, slabeje pa posestniki krav, ki imajo od bika slaba in zanikrna teleta in degeneriran zarod. Mesar plača zanikrno tele ceneje za 4—8 vinarjev pri stari vagi, gospodar pa priveže tako tele, ki ne bo nikdar doseglo normalne cene. Ali ni to napačno ravnanje, če ima kmet 5 krav, vrednih n. pr. po 250 K v sedanji draginji, ko bi bile od bika-plemenjaka lahko vredne najmanj po 400 K? Kolika izguba v našem narodno-gospodar-skem življenju iu premoženju! Kdo je kriv ? Oni hvalisni biki-mački, ki so zaplodili tak zarod. Sedaj pa k našim zadružnim bikom! Resnica je, da je letos ponekod več krav, za kmetske razmere naravnost veliko krav ostalo jalovih. Ta velik nedostatek in hud udarec našemu gospodarju je potisnil ljudem orožje v roko, da več ali manj uspešno napadajo zadružne bike. V življenju je pač tako, da vspehe radi prištevamo sebi na rovaš, nevspeh pa drugim. „Gospoda nam bike komandira“, pravijo eni, navadno nasprotniki zadružne misli, drugi pa pripisujejo ta pojav času, češ, da je letina taka. Ljudje božji, primite konja 106 — za uzdo, ne za rep! Pomislite malo kaj je krivo neuspehov! Odkar se razširja zadružna misel tudi na živinorejo, je vse pričakovalo čudežev. Za vse dobro in za napredek vneti ljudje so ustanovili tudi živinorejske zadruge. V početku taka zadruga nima druzega na razpolago nego dobro voljo. Ne denarja, ne bikov, ne udov! S pomočjo podpore si pridobimo jednega bika, morda dva v občini. Občina pa potrebuje morda 4 do 6 bikov, ali še več. Na eni strani se zanaša vse na zadružne bike, na drugi strani pa licencujoča komisija zavrže in odkloni slabe bike. Ostaneta v občini samo zadružna. Ta naj potem opravljata za šest drugih in delata čudeže? Zadružni biki se izkoriščajo do škode Preobložen bik pa oplojuje slabo. Sedaj tiči vsa občina v stiski. Drugih bikov ni in se ne smejo spuščati, zadruga pa ne more vsemu kaj. To veliko hibo je kaj lahko odpraviti, če pristopijo vsi kmetje zadrugi, jo okrepe glede na finančni položaj, kakor tudi glede na kredit. Močna zadruga bode pač lažje vršila svojo nalogo, imela bo pa tudi več kredita, kadar in koder zaprosi podpore. Močna zadruga bo lahko preskrbela zadostno število bikov, preskrbela tudi čistokrvnih telic, da si vzredimo potem doma dobrega, zdravega, čistokrvnega plemena. Dolžnost naj večjo pa ima ravno občina, da podpira z redno podporo živinorejsko zadrugo, ono zadrugo, ki je ravno občini odvzela skrb in breme. Ravno občina ima po zakonu dolžnost, da mora skrbeti za zadostno število bikov. Kako pa občina to dolžnost izvršuje, je itak splošno znano. Bele vrane! Da bi pa občine podpirale zadrugo, mislim, da na tem polju tudi belih vran ni. Da, stroškov občino varovati, je načelo vsakega občinskega odbora, pa magari če vse vzame vrag. Ali bi ne bilo možno prisiliti občine do podpor živinorejskim zadrugam, občine, ki nosijo po zakonu dolžnost skrbeti za bike? Ako jih zadruga razbremeni, naj jo saj podpirajo. Če se boje, kako se z denarjem posluje in gospodari, naj imenuje občina svoje zastopnike v zadrugo! Da ne vrše svoje dolžnosti večinoma vse občine, je gotova stvar. Bil sem števni komisar. V občini — sedaj po dveletni suši in pri zmanjšanem številu živine — je bilo 445 krav in telic, a v celi občini licenco-vanih bikov — dva. Britke posledice sedaj kmetje čutijo vsepovsod, pa godrnjajo. Seveda tarnati in pri vinu zadrugo in njene bike kritizirati je lažje in komodnejše, kakor pristopiti zadrugi in se posvetiti delu. Pe ceni golobje ne lete sami v usta. Res je izguba pri jalovih kravah občutna. V omenjeni občini je nad 100 krav jalovih. 100 telet samo po 90 K znaša 9000 K. Lep denar! Kje pa je še izguba na mleku? Ali je denar občinske podpore zavržen? 445 krav in telic naj ima okroglo 400 telet in ako je tele od lepega plemenjaka vredno le 10 K več, znaša diferenca 4000 K. Ali more občina svojih par sto kron lepše in plodonosneje naložiti, kakor v podporah živinoreje. Krasne obresti! Dežela ne zmore vsega. Storila bo pač svojo dolžnost, kjer najde dobro voljo. Vidimo, da krivda ne leži na zadrugi in njenih bikih, ampak le na brezbrižnosti gospodarjev in občin in na pomankanju bikov. Po ustanovitvi zadruge ta ne more storiti druzega, kakor da preskrbi bikov po sredstvih, ki so ji na razpolago. v • Ce tudi nimamo precej čistokrvnega plemena tem potom, pa izvršujemo križanje domačega plemena, ki je v povzdigo lepe živine in v povzdigo mlečnosti silno velike važnosti. Z malodušnostjo in nerganjem proč; združite se vsi v zadrugi, podpirajte jo in delo bo rodilo obilen sad. 107 - Poleg vsega navedenega omenjam samo to, da si vsaka zadruga stavi cilj glede starosti bikov, kedaj so zreli za spuščanje, ako hoče zadruga nalogo vršiti. Ravno zadrugi ie skrbeti, da se prično spuščati le dorasli in krepki biki. Tak bik je plodovit dalj časa, kakor če spuščamo mladiča, njegov zarod pa je lep in močan. Naloga živinorejskih zadrug je res krasna in pri sedanjih cenah goveje živine vsega uvaževanja vredna, pa tudi potrebna vsestranske podpore. Iz nič ni nič! Dosti in lepih bikov v občine, pa bo mizerije konec. Zupan. Razdelitev goveje živine po znižani ceni v I. 1910. Deželni odbor kranjski je nakupil v 1. 1910. 217 glav plemenske živine, in sicer: na Kranjskem 3 bike montafonske pasme za 735'— K 6 bikov muropoljske „ „ 1.757-— „ 10 „ pincgavske „ „ 3.855’— „ 1 „ simodolske „ „ 307*— „ na Tirolskem 24 bikov simodolske pasme za 12.520-— K na Predarlskem 10 bikov montafonske pasme za OTGö1—K na Solnograškem 27 bikov pincgavske pasme za 13.345’— K skupaj 81 bikov za................... 38.679‘98 K na Kranjskem 10 krav, ozir. telic pincgavske pasme za.................. 3.600'— K na Tirolskem 55 krav, ozir. telic simodolske pasme za................. 39.382'— K na Predarlskem 38 krav, ozir. telic montafonske pasme za ... . 27.728'— K na Solnograškem 33 krav, ozir. telic pincgavske ____ pasme za .... ■ 19.162'— K skupaj 136 krav, ozir. telic za . . 89.872•— K Skupna cena za bike in krave znaša.............. 128.55P98 K Od 81 bikov razdelilo se jih je le 64, medtem ko jih je 17 v vrednosti 5.703 K ostalo na deželni pristavi v Goričanih in sicer iz vzroka, ker so bili za plemenitev še premladi. Ostale plemenske živali so se razdelile po posameznih političnih okrajih, kakor kaže na prihodnji strani 108 tabela. Zadružni pregled. Zadružna banka na Bulvarskem. Bolgarska vlada je predložila sobranju načrt zakona za ustanovitev bulgarske zadružne banke in je poslanska zbornica dotični predlog že sprejela. Ker ga je že potrdil tudi car, bo zavod kmalu začel poslovati. Ta banka bo imela nalogo, podpirati zadružništvo in služiti kot centrala za denarno sporavnavo za kmetijske kakor tudi za obrtne zadruge. Poleg različnih bančnih poslov bo banka privzela v svoj delokrog tudi zavarovalništvo, za kar se bo otvoril pri nji poseben oddelek. Po zakonu je osnovni kapital banke neomejen, najbrže pa da ne bo presegel štiri milijone frankov. Nemške rajfajzuovkc v Galiciji. Po poročilu nemške zveze kmetijskih zadrug v Galiciji je 1. 1910 delovalo v tej deželi 19 nemških rajfajznovk, od katerih je bila osnovana ena 1. 1907, ena 1. 1908, osem 1. 1909 in devet 1. 1910. Vse skupaj štejejo 1116 članov. Hranilne vloge so znašale pri vseh K 1,015.325'—, članom dana posojila pa K 837.947. Posojila se dajejo po 6 1 ji0jo. Obrestna mera je v primeri z zapadnim! deželami visoka, vendar znači že znaten napredek proti obrestni meri prejšnjih časov, ki je znašala 8—10°/o, pa tudi več. Svoje člane so rajfajznovke osvobodile raznih oderuhov. Tudi je že storjen prvi korak za uvedbo blagovnega prometa. Zveza nemških kmetijskih zadrug v Galiciji je bila ustanovljena 1. novembra 1910 in ji načeluje župnik G. Faust. Zveza oskrbuje samo denarno sporavnavo, revizije pa izvršuje deželna zveza maloruskih kmetijskih zadrug v Galiciji. Politični okraj Sodni okraj Štev. bikov Nakupna cena Štev. krav o. telic Nakupna cena Opomba K h K h Črnomelj Črnomelj Metlika i 670 — i 780 — Brdo Kamnik Kamnik n 5.750 12 6.630 — Kočevje 5 3.000 — 4 2.430 — Kočevje Ribnica — — — 9 7.380 — Vel. Lašče — — — — — — Kranj 6 3.440 — 7 4.004 — Kranj Skotja Loka 2 1.150 — 5 2.848 — Tržič 1 410 — — — — Kostanjevica — — — — — — Krško Krško Mokronog — — — 11 7.180 — Od teh se je oddalo 7 za celo na- Radeče kupno ceno 3945 kron Litija Litija 3 1.870 2 1.150 Višnjagora 1 400 — — — — Ljubljana QnestO] Ljubljana — — — 1 720 — Ljubljana Ljubljana 4 2.485 — 32 20.357 — (okolica) Vrhnika 8 4.497 — 9 6.310 — Cerknica — — — 2 1.300 Logatec Idrija ___ 1 860 Logatec Lož 3 1.736 — 10 6.860 -- Novomesto 4 985 — 2 1.440 Novomesto Trebnje 1 320 — 3 2.450 — Žužemberk 2 707 98 5 3.718 — II. Bistrica — — — 5 3.645 Postojna Postojna 3 1.377 — 3 2.140 — Senožeče 2 942 — 1 420 — Vipava 4 1.942 — 5 3.850 — Radovljica K ranjskagora Radovljica 3 1.295 — 6 3.400 — Skupaj 64 32.976 98 136 89.872 — Gospodarske drobtine. Razdelitev plemenskih prašičev. Deželni odbor opozarja posestnike, ki žele dobiti plemenske prašiče, da oddaja le po enega mrjasca in najmanj 2 svinjici, ter tako ustanavlja deželne postaje za plemenske prašiče, ali pa samo enega mrjasca (deželne postaje za plemenske mrjasce). Samo ene svinjice se ne more nikomur za polovično ceno podeliti. Istodobno se interesenti opozarjajo, da deželni odbor razdeljuje plemenske prašiče v prvi vrsti iz deželnih zavodov za plemenske prašiče. Z deželnih postaj jih jemlje le v slučaju, da na zavodih ni dovolj mladičev na razpolago. Deželne postaje lahko z mladiči poljubno razpolagajo. Ge kdo želi na taki postaji kupiti kako žival, ni treba prositi deželnega odbora za dovoljenje. Plačati se mora celo kupnino. Končno se še pripominja, da bo odslej razdelitev plemenskih prašičev oskrbovala c. kr. kmetijska družba, in sicer po gori nevedenih načelih. Vsled tega bo zanaprej treba vlagati prošnje za plemenske prašiče ne pri deželnem odboru, marveč pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kmetijski tečaj pri sv. Trojici nad Cerknico priredi deželni odbor kranjski dne 14., 15. in 16. maja 1911. V nedeljo 14. maja popoldne ob 3. uri naprej: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor M. Humek. V ponedeljek dne 15. maja ob 9. uri popoldne: Zboljšanje travnikov. Predava deželni travniški mojster L. Kupelj. V ponedeljek dne 15. maja popoldne od 2. ure naprej: Živinoreja. Predava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik R. Legvart. V torek dne 16. maja ob 9. uri dopoldne: Zboljšanje hlevov. Predava deželni tehnik V. Smekar. Argentinskega mesa ne marajo. Iz vseh krajev, kamor je bilo zadnje tedne poslano argentinsko meso, poročajo, da občinstvo noče več kupovati tega prekomorskega mesa. Mesto Dux na Češkem je naročilo 5000 kg tega mesa, a ga ni moglo prodati. Tudi v Gradcu, Ljubljani in na Dunaju so se ljudje prerano naveličali tujega mesa. Dokler imamo v domovini dovolj živine, segajmo le po domačem mesu! Cisti dobički jeklenega trusta. Državni departement za trgovino in industrijo v Združenih državah severoameriških je objavil statistiko, ki se bavi z dobičkom jeklenega trusta. Iz te Statistike povzamemo, da je trust od leta 1901 napravil čistega dobička v višini tri in pol milijarde kron, od katerih se je izplačalo dve milijardi kot dividende. Delničarji so že dobili dvakrat svoj kapital povrnjen, kar jih pa ne moti, da bi ravno tako, kakor evropski tovariši, zabavljali čez „nenasitljivost“ delavcev. Na Nemškem pripravljajo postavo, potom katere bi morala država povrniti živinorejcem škodo, povzročeno po kugi-slinovki. V to svrho se bo v državnem zboru predložila sprememba postave o kužnih boleznih. Koliko porabijo armade evropskih velesil dnevno ? Kake ogromne količine jestvin porabi vsaka izmed šestih največjih evropskih armad, si človek, ki nima vpogleda, težko predstavlja. Armade Nemčije, Avstro-Ogrske, Italije, Francije, Angleške in Rusije, ki štejejo o mirovnem času več kot tri milijone vojakov, porabijo vsak dan 45.000 stotov kruha, 30.000 stotov mesa, 15.000 stotov konzerv, 6.000 stotov riža, 1.800 stotov sladkorja, 1.800 stotov slanine, 1.440 stotov kave, in 1.200 stotov soli. Za naše razmere se nam zdi precej neverjetno, da se spije dnevno 7.500 hektolitrov vina, pa ne pri oficirski mizi, temveč vojaštvo samo. V Italiji in Franciji se daje dnevno vojaštvu pri kosilu vino. Ti podatki govore jasno, kako nedosežno višino bi dosegli dandanes stroški za vzdrževanje armade ob vojskinem času. Zračunilo se je na primer, da bi vojska, katere bi se udeležilo vseh šest evropskih veledržav, zahtevala od evropskih držav dnevnih 180.000 milijonov kron izdatkov. Ne v Ameriko! Družbi sv. Rafaela v Ljubljani piše araerikanski list „Ave Marija*: Opozarjamo vas vnovič, da napnete vse sile, da se omeji izseljeništvo, kolikor le mogoče. Svarite ljudi! Poslali smo vam izrezke iz listov o dogodkih na Ellis-Islandu in vam jih bomo redno pošiljali, da boste lahko na podlagi časniških poročil ljudi svarili. Večina teh poročil je iz „New-Yorker Staats-Zeitung“, naj večjega nemškega lista v Ameriki. Že ta poročila jasno govore o vsem, kaj se dela z izseljenci in vendar je list precej mil in prizanesljiv do komisarja. Kdor je pameten, naj ostane doma, ter si naj išče svoje sreče doma v lepi slovenski deželi. Komu dandanes „majka Slave* ne bo dala .sreče“ in „kruha“, temu ga araerikanski „Stric Sam“ tudi ne bo dal, to je gotovo. Kdor pa noče verjeti, naj pa pride sem, pa poskuša in nasledke sam sebi pripiše. 110 - Ustanovitev agrarne banke za alpske dežele. število bančnih projektov se vedno bolj in bolj množi. Sedaj se zopet zatrjuje, da se namerava ustanoviti agrarna banka za alpske dežele in sicer na Dunaju. Banka si je začrtala kot svoj cilj pospeševanje poljedelske industrije, izkoriščanje vodnih moči v alpskih deželah in razbremenjevanje zadolženih posestev. Razglas o oddaji modrc galice po znižani ceni vinogradnikom na Kranjskem. Vsled slabe lanske vinske letine, ki jo je povzročilo izredno neugodno vreme in tudi peronospora, ker so se ljudje preveč zanašali, da ta bolezen ponehuje, in so deloma zato škrop-Ijenje trt opustili, je letos med vinogradniki skoraj povsodi na Kranjskem velika beda. Lehko se reče, da je vsak vinogradnik bil lansko leto bolj ali manj oškodovan. Z ozirom na to dejstvo je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe že jeseni pričel na merodajnih mestih prositi za državno podporo, ki naj letos omogoči zadostno škropljenje trt z modro galico. Po prizadevanju naših gg. državnih poslancev se je posrečilo tako podporo izposlovati, in c kr. kmetijski družbi je poverjena naloga, kranjske vinogradnike preskrbeti z modro galico po znižani ceni. Opozarja se, da gre cena modri galici ^ no sedaj hitro kvišku in da je mogoče družbi cene še bolj znižati v primeri s tržno ceno, ker je že jeseni pri nizkih cenah nakupila večji del modre galice, ki se bo letos na Kranjskem potrebovala. Cena modri galici je za vse vinogradnike na Kranjskem nastavljena na 48 vinarjev za kilogram. Stroške za prevažanje plača družba z državno podporo in zato velja gori označena cena za vse kraje na Kranjskem. Družba plača tudi stroške za prevoz galice s kolodvorov, vendar naj v bližini kolodvorov stanujoči vinogradniki s svojo vprežno živino zatonj prepeljejo galico, da se z nepotrebnimi stroški oddaljenim vinogradnikom ne prikrajša podpora. Modro galico za škropljenje trt po znižani ceni bo c. kr. kmetijska družba oddajala le kranjskim vinogradnikom na naslednji način in pod naslednjimi pogoji. 1. Naročila na modro galico po znižani ceni se bodo zvrševala le skupno, in sicer potom družbenih podružnic, kmetijskih društev ali zadrug, posojilnic (Rajfajznovk) in županstev. Pri naročilu mora dotično društvo ali županstvo imenoma navesti vse vinogradnike, ki vzamejo galico, in za vsakega vinogradnika posebej množino galice. Računi za prevozne stroške se morajo takoj predložiti, da jih družba poplača. 2. Skupiček za modro galico, ki se posameznikom odda proti gotovemu plačilu, se mora sproti pošiljati kmetijski družbi. 3. Tistim vinogradnikom, ki so v resnici v denarnih zadregah, se sme deloma ali vsa galica dati na upanje. Dolžni zneski se morajo najkesneje do 15. decembra t. 1. izterjati in denar poslati kmetijski družbi. Do konca meseca maja se mora družbi predložiti seznamek onih vinogradnikov, ki so dobili galico na upanje. 4. Onim revnim vinogradnikom, ki potrebujejo le pičlo število kilogramov galice za škropljenje svojih trt in ki galico dobe na upanje, sme glavni odbor v slučajih, ki so posebnega upoštevanja vredni, odpisati ves dolg ali del dolga; prošnje za odpis tega dolga se morajo vložiti do 15. novembra t. 1. pri kmetijski družbi. Uvaževanja vredno potrebo, odpisati dolg, morata potrditi župnijski urad in županstvo. 5. Načelniki kmetijskih organizacij in županstva, ki modro galico naroče skupno za vse ali več vinogradnikov svojega področja, jamčijo družbi osebno za skozinskoz pravilno ravnanje pri razdelitvi galice, za pravočasno odposlatev skupljenoga denarja in za pravočasno izterjanje dolžnih zneskov. 6. Oddaja modre galice po znižani ceni, ki jo sme porabiti v svojem vinogradu le tisti, ki je bila zanj naročena, komu drugemu v dobičkarske namene, zlasti trgovcem in vinogradnikom zunaj dežele, je strogo prepovedana. Vsak prestopek te prepovedi znači goljufijo, ki bo sodnijsko kaznovana. Glavni odbor c, kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 10. aprila 1911. Poziv na izvanrednu skupštinu, Seliičke Seoske 151 n gaj n e u Selcima na Braču, registrovane zadruge z neograničenim jamstvom, koja će se držati dne 7. svibnja 1911 u 10 sati prije podne u prostorijama Kalane „Pliš“ u Selcima na Braću. Dnevni red: 1. Izjava o eventualnoj likvidaciji zadruge. 2. Izbor ravnateljstva event. likvidatorja 3. Izbor nadzornog odbora. 4. Slućajnosti. 111 Vabilo na redni obi'ni zbor Mlekarske zveze v Ljubljani, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29 aprila 1911 ob 10. uri dopoldne v lastnih prostorih, Dunajska cesta, št. 32. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva- 3. Poročilo nadzorstva. 4-. Odobritev računskega zaključka za 1 1910. 5 Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lučah, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob '/ali uri dopoldne v Mežniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti in razni nasveti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu diug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Načelstvo Vabilo na XVI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorjah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. maja 1911 ob pol 4. uri popoldne v dvorani. Dnevnired: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o zadnji reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8 Slučajnosti, Ce bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, reg. zadruge z neomej zavezo, kateri se vrši v nedeljo dne 30., aprila 1911 v Žerovincih v gostilni g. M. Pihler Začetek ob 3. uri popoldne. Dnevni red • 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, reg zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. maja 1911 ob 4. uri popoldan v župnišču. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva 5 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne,bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Cirkovcah, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob 4. uri popoldne v začasnem posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Potrjenje računskega zaključka za leto 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4 Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Borovnici, reg zadr z neom. zav. ki se vrši dne 7 maja 1911 ob 5 uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Potočilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva, 4. Potrjenje letnega računa za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 112 — Vabilo na V. redni občni zbor Posojilnice in hranilnico v Pomjanu. reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob 4'/a uri popoldne v župnijskih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje računskega zaključka za leto 1910 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. ti. Poročilo o izvršeni reviziji. 7 Slučajnosti. Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. • Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Radoviči, reg. zadruge z neom zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. -. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Grižah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 7. majnika 1911 ob '/vi uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1910 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadr. z neom. zav. ki se hode vršil dne 7. maja 1911 ob l/j3' ur> popoldne v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika in odobrenje o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev računskega zaključka za 1 1910 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba § 33. društvenih pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice in hranilnice v Polhovem Gradcu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob '/a 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3..Potrjenje računskega zaključka za 1 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Joštu nad Vrhniko, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 23 aprila 1911 ob 8. uri dopoldne v uradnici. Dnevni red. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne ozirajoč se na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Šmarijl pri Kopru, registr. zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 14 maja 1911 ob 4. uri popoludne v prostorih Pranca Ulčnika v Šmariji. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1910 5. Predlog o’razdružbi društva in volitev likvidacijskega odbora oziroma volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti, - 113 — Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Trstu (preje .Ljudske hranilnice in posojilnice za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu“), registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 6. maja 1911 ob 6 uri zvečer v zgornji dvorani „Obrtnega in konsumnega društva“ pri Sv. Ivanu pri Trstu. Dnevni redi 1. Čitanje in odo renje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1910. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. C. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Prememba pravil. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Krškem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 7. maja 1911 ob 3. uri popoldne v stari šoli v Cerkljah. D ne v n i re d: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 5 Volitev načelstva 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zber Hranilnice in posojilnice na Homcu, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja 1911 ob 3. uri popoldne v mežnariji na Homcu. Dnevni red: 1. Pol čilo načelstva. 2. Pr,- jčilo nadzorstva. 3. 0'iobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Prememba pravil. 6 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vab lo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirnipeči, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice y Cirkovcah, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem č<