PODLISTEK. Kraljeva hvaležnost. Novels Bp n16 A. — podoTenil Iv«n Tnk) Bliza Spanskega mesta Toleda se rtvlguje, al' s« Je prav za prav dvigal lep grad kneza Robide. V začetku meseoa jjunija 1474. enega onih krasnih veCerov, kalere je dal Bog dal Spaniji, da jo oSkoduje la vro^ino po dnevu, se je godil v sobi gradu lep ln dražesten, pa tudl skrajno tužen prizor. V velikem naslonja^u je sedel knez Robida Zivan, mož najlepSih let in žvrate poslave. V njegovem naročju se je zibala mala piafc-olasa deJcli^a^, sedtemletna knezova Ji6erka Lavrencija, igraje se z dolgo očfitovo brado Pri nogah knezu Je sedela mlada kneginja, njegova soproga, ter se nežno nanj naslamjala, Meseo je raz»vetJfjeval srefcno družinioo, oitrone, pomeranCse 8» razSirjalo prijeten vonj, in ptički so žgoleli svdJo veCerno pesmico, kakor bi slutili, |ia se jo povrnil knea k svoji družini. Ob Casu naSe povesti so bili v Spaniji hudi 6aBi. Bratemorna vojska ]e divjala med KastiliSo in lAragonijo. Divjalo jo mesto proti mestu, vas zoper vas, gnvd proti gradu. Celih osemnajst let se je knez Robida bcjeval za Henrika IV., kralja Kastilje. ln sedaj se je povrnij na svoj grad, k evoji težko prijBakovani družini. Knez Robida ]e Že deset let srečen soprog, vendar jo radi vojske malo 6asa prebil pri svoji soprogi. Oba sta se srčno ljubila; bila sta vredna drug drugega. Kneginja najlepSa in najdražestnejSa tned vgemi hčerkami Kastilije; knez, najpogumnejši, naisrfinejŠ,i in najkrepkejši med vsomi španskimi vate- zi. Bil je tudi usmjljen in radodaren. Njegova vrni tev je bila ceia sla\iiost, vredna, da se je je veselil ves kraj daleč na okoli.  Ako bi bil kdo sedaj opazoval kneza, bi bilvi-  del, da mu pokriva obličje oblak skrbi In tuge, katero izkuša zakriti. Njegove misli niso zbrame, ko se pogovarja z ljubljeno soprogo, ali ako gleda hCerki v nežno, olroije lice. Ne morejo ga razvedriti ljubki nežni pogledi goproga, ne živjajbtinosi hfierkina, niti krasen večer. ,,Otrok( te utnidi, Zivsan*, je aejanla prijazno kneginja ter je hotela vzeti Lavn-enoijo iz očetovih rok. wDa bi me ntrudil!* vzkflrknil |e knez in objel hčorko ter jo poliubil oa čelo. wDa bi me ti moj angeljček utrudil, lci si mi razen tvoje matere edina radost in veselje, moj najdražji biser na svetu! Navezan sem na vaja tako, da se mi dozdeva, 66 eno izgubim, da morara tudi drugo izgubitil* Pri teh besedflli se je stresel, srčno jft objel tudl svojo soprogo tn s solznimi o6mi vzkliknil:  nProklet bodi, kdor se nas drzne ločiti!* ,,Moj ljubi Zivan!", je rekla proseče a treso8im glasom soproga, Mzakaj govoriš p ločitvi sedaj, ko smo se komaj zciru2ili?" V tem hipu je bilo 6utf tihe, milobne otrofije glasove, spremljano na gitaro. Dasi se besede pesmi niso rozumele, je bil napev vendar tako bolesten in ža^osten, kaJfbr vzdih umirajočega. Tako vsaj se je dozdevalo poslufealcem. Mala LavTenciJa se je izvila iz očetovih o^iomov in zbežala k oknu. Knez in kneginja sta ji sledila. ,.Glej, mama, ubogega, smrino bledega flečkR. Tako jo utrujen, da ne more niti gitare v«6 držati. Ce mu kmalu ne dojde pomofi, se zgrudi na tla." Mladi pevec se je oč utrujenosti in gladn n* slonil na kostanj in se utrujen vsedel na kamea. wMama, maina!" vzkiUdnila je ihte Lavrencija, ^gotovo umre!" Kneza je ganilo fiobro in nsmilieno srce otrokovp ter Je poklical deCkaj Kmalu potem }o stal dvan najstletni deček, slab in atrujeu, tresod se od slabosti in bojazni pred knezovo družino. Lavrenoija, dasiravno še otrok, Citala je vendar Jasno a obraza VBO bedo in revščino ubogega pevca. MOd giadu unirje", je Ihtela deklioa.. ^Vzami in jej," je rekel fcnez, ko mu je prinesla kneginja na krožniku sadje Sn pecivo. Deček pa je povesil glavo in zarudel. Sram ga je bilo, da mu je ponujala visoka gospa jedila. ,,Zakaj ne vzame?" je vprašala nemirno Lavw rencija. Knez je vzel krožnik! iz, rok soproge ter ga dal svojemu otroku in rekel: ^Moja hfierka naj ti streže! Pred Bogom Je poniznost in dobrosrfnost vefija od bc^astval* ,,Kako ti je ime?" vpra^aJa ga je Lavrencija. MAleš", je odpovoril defiek. MSi li danes žo kaj jedel?" ^Včeraj in danes nisem Se iedel niftesar, milostiva gospioal" ^Ze včeraj ni5!" zaCudi se aekle, ^Torej ti ne jeŠ vsak dan?" Ale§ se je nasmehnil: ali tb je bil srce trgajcv 6i smehliaj. Vzel ,je perišče fiešenj, misleč, da bo 6ovolj. Lavtrenoija irm je pa ]4rigovarjala tako dolgo ter ga osrfieviala, da je bil za četrt u.re krožnik prazen. Okrepfian in osrfien je pripovedoval svoje živIjenje. Njegovo rojiiuo mesto je Salamanka. Po o- iBetovi smrti sta živela z materjo v vieliki revšSioi. Ko je bila sila največja, mu je dala mati nekaj denarja in ga z lepimi nauki poslala v s\*«t. S tem de-narjem bi ne pri^el daleč, ako bi mu nek dobrosrčni menih ne olajfeal pot ter mu za polovico denarja prodal gitaro. Zadnji novec mu je po9el; zastonj je pel in igral pred bogatimi hišami mestjanov v mestu Toledo. Ak'o ga usmiljeni knez ne bi sprejel, bi moral morebiti giadu umreti. BUbogi deftek, vsedi se in odpo&j!" mu je rekla ganjena Lavrencija. Pa tudi AleS ]e hotel pokazati vsaj nekolilko hvaležnosti za skazauo dobrosrčnost. Vzel je gitaro ter s čudovito nežnostjo in apretnostjo ubral strune. ,,Zapojem vam ganljivo in zanimivo pesem o knezu Robidi." *-.; Knez je prebledel, ka j6 sli&al te besede. Pogledimo nazaj v kneževo miiiolost in jaalno nam bo, zakaj ni bil knez vesel, zakaj je večkrat oblak skrbi zakril njegov ohrazl Henrik IV., kralj Kastilije, je zavrgel svojo prvo soprogo ter se o>onil z drugo, ki je porodila leta 1442. hčerko Ivaao. Javna govorica je bila med Ijudstvom, da na novovojenem otroku visi peftat materine nezvesiobe, in {a pečat je bil kriv one domače vojne, ka-tore sad je žel pozneje Fcrdinand ,,Katoliški" in Izabela. Sedom let prej, mego se godi naša povest, je iskal kraij Hennk IV. za mlado princezinjo primernega zenina po V3t'j deželi. Hotel je imeti veljavnega žlahtnika, ki l.i bil dovolj močan, pomiriti razburJene duhcve. Nov svet ge ni bil odkrit, zlata |je bilo malo, toliko, <1k so ga i>oznali, revščina velika in nespravljivo soviaštvo in domače vojne so spravile Spansko v doJgove in oblast bogatib. židov. NajsrČnejŠi in najpogumnejši kraljevi podanik in bojevnik jB bil brez dvojbe knez Robido, junak caše povesti. Vse svoje premoženje, vso žlahttnino in iopotičje kneginje svoje soproge, grad in posestva svojih očelov je zaslavil, da je bil v stanu vfsdržati na svojo roko polk vojakov, Predvefiar pred bitko pri Olmedi, sredi l«ta 1467., je pokilical kralj pred se kneza, dobro vedoč za njegovo udanost in požrtvavalnost ter mu je rekel: ,,21ahtni fcnez; Vi ste najpognmnejSi in najzvestejši mož v vsem kraljestvu. Poklical sem Vas, da Vam izrefiem svojo zahvalo." In krepko ie stisnil knezu desnico. Kneza so zmedle te besed«, ker je mislil v bvojf skromnosti, da dosedaj Se ni storil ničesar. Kralj pa je nadaljeval: »Tudi Vam ne izrekam samo svoje zahvale, ampak Vam kakor svojemu najboljšemu prijatelju zaupam tudi vse svoje nadeje in nadloge." Knez se je pri teh besedah globoko priklfonil. ,,Vi ste oženjeni. knez?" .,Da, Veličanstvo." .,iKneginja slovi kakor niajlepŠa žena vse Spanije." nIn ena najzvestejšib. podložnih, VaŠe Velifianstvo." MVem to! Tn Vi jo zelo ljubite?" ,,RaBun Boga in kraJja, ljubim knegiujo nad vse na svetu." ,,Tako zelo!?" odgovoril je rahlo kralj. ^ln za nobeno ceno bi ne dovolili, da bi se ločili od nje?" nZa nobeoo ceno, Veličanstvo", odgovori ži\jo grof. - ¦ ' '-)'- ;' ,,Niti za ljubo svojega kralja, tnez?" je vpra§al ostro kralj, ,,tudi ne, če bi zahteval Bog sam?" Knez je povesil glavo in umolknil. ^Zakaj ne odgovarjate?" je rekel kralj in se mu pnbližal. .,VaSe Veličanstvo," je rekel knez in se ponosno zravnal. ,,Ako zahteva moj kralj ali celo Bog sam, od mene tako žrtev . . . potem. . . da potem že prlvolim za ločitev od kneginje, matere moje hfierke."  J)obro knez", je dejal nato obotavljaje krali^ ,,V par besedah Vam hočem razložiti pomen te žrtve, in Vam razjasniti položaj dežele. — Zaklad j& uničen, d«žela izsesana! Lakota sili od vseh strani; vojak trpi, toži, in tudi glasno mrinra. Dvesto mož j& že odbežalo v gore. Drugih dvesto jih bo kmalu stedilo! V treh mesecih ne ostame morebiti od vse naše velike armade niti en polk. In vi tej stiski sem našel, ne človeka, temve^1. psa, nekega žida, ki prevzame s svojimi tovarigi refitev države."  ,,Kako pa, Veličanstvo ?" je vpraSal knez, ka- terega je revščina domovine globoko presunila. ,,Salomon Reboledo, tako se glasi ime tega žida,u je nadaljeval kralj, nse je zavezal, da da mojemu zetu za doto tristotisoČ dukatov." Knezu se je začelo svetliti; zaslutil je, kam meri kralj, in stresel se po vsem životu. Kralj pa jo nadaJaevai: ^S tristotisoC dukati dobim v Kastiliji mir za vedno. Kaka moč bc navdajaia site in dobro oblečene vojake, ako že sedaj napol nagi, lafini in zmufieni delajo vefi niesecev čudeže hrabrosti. Velika ie žrtev, ki jo zahtovam od Vas, in vendar računam na VaSo udanost! V imenu izstradane dežele Vam ponudim roko kraljovne Ivane, moje hCerke!" Dasi je bil knez že pripravljen na te besede, vendar ga. je navdala neka groza. Uničen, ranjen, skoro brez zavesti je stal s povešen« glavo pred kraljem. (Eon«e prlhodnjlfi.j