Ob dnevu žena
Dan žena! Dan, ki ie posvečen ženi in materi po vsem svetu.;-S spoštovanjem gledamo na vas žene, ki ste se borile ob rami naših . hrabrih junakov za svobodo in naš vsakdanji kruh, ki ga režete svojim otrokom. S ponosom in občudovanjem pa gledamo na vas žene, ki skrivate bol in trpljenje nad izgubo svojih dragih. Kako se je treba odreči zadnjemu grižljaju kruha, kako pomiriti otroški jok, kako je iti jutrišnjemu dnevu nasproti — vse to zna samo žena — mati!	'
Nismo se zastonj borile za enakopravne pravice. Od žene-sužnje je clanes naša žena enakopraven član družbe, čeravno <je še tisoče in tisoče žena, ki trpijo nasilje in so priznane kot manjvredno bitje. Morda bo trajalo še dolgo vrsto let, da bodo take žene enake nam, ki smo si v naši novi domovini tako pravico že pridobile Kako lepo bi bilo, če bi vse žene sveta imele tako pravico, da bi lahko preprečevale umazane vojne, spletke in nasilja ter v miru in ljubezni nadaljevale in predle nit potomstva na tem malem zemeljskem planetu. Kako čudovito bi bilo skupno sodelovanje vseh žena, ■ brez ozira na raso ali politično miselnost.
Če bi žene imele več besede na sejah in konferencah višjega nivoja, sem prepričana, da bi tudi nekatere stvari lažje reševali, ali pa vsaj nekatere probleme omilili. Tako pa se marsikaj dela »po svoji glavi«, ne da bi vprašali za svet žene, ki so pri kakšni štvi :i prizadete. Saj imamo tudi žene strokovnjakinje, ki so v svoji stroki doma in ki bi morda rade dale svoj predlog, ki bo v prid celotni družbeni skupnosti.
V	našem podjetju je trenutno zaposlenih 393 žena, od tega 30 žena — tehnikov in inženirjev. Od celokupnega števila žena je 65 žena do 25 let starosti. V obratnih svetih in svetih delovnih enot so vključene tudi žene, v centralnem delavskem svetu in upravnem odboru podjetja jih ni!
V	bodoče je treba kandidirati tudi v najvišji organ podjetja žene in prepričana sem, da se bodo bolj vključevale v razprave kot pa nekateri člani — moški. Kljub temu, da smo veliko gradbeno podjetje, v katerem prevladuje »moška sila«, pa vendar ne podcenjujmo ženske delovne moči ter ji končno le priznajmo mesto, ki ji pripada. Zato ji na ta dan izkažimo vse spoštovanje in pozornost, ki si ga s svojim vsakodnevnim preobremenjenim delom tudi zasluži.
Naša prisrčna želja pa je, da se vse žene naše zemeljske krogle nekoč dvignejo in osvobodijo vezi, katere jih vežejo tisočletja ter vzdignejo svoj glas za mir, svobodo in enakopravnost.
OPTIMIZEM ZA PRIHODNOST
971
d£l
■ost za 1969
Kljub vsem težavam smo lani dosegli lepe finančne uspehe in tehnične uspehe — Kreditiranje je naš »Ponte rosso« — Ustanovljeno novo poslovno združenje GAST — V drugih republikah nismo v celoti uspeli — Izgi edi za leto 1969 so dobri — Prva skupina naših delavcev odhaja v Libijo — Povečanje del v tujini — Pričeli smo z gradnjo TE Šoštanj III —Angažiranost naših polovnih enot
K današnjemu prazniku pa želim vsem delovnim ženam v podjetju še mnogo zadovoljstva in osebne sreče v svojem kolektivu in družinskem krogu.
Nuša Piškur
Z uspehom smo zadovoljni, pa če-Prav v Sloveniji ni bilo »velikih« gradbišč in je moral Gradis tako kot druga podjetja to svojo realizacijo ustvariti na skoro 180 manjših, malih in celo najmanjših gradbiščih, °bjektih, pa do adaptacij za nekaj deset tisoč novih dinarjev. Taka razdrobljenost je tudi zahtevala večjo režijo, cepitev kadrov in večinoma tudi ni omogočala dobrih cen, pri čemer ne omenjamo tudi pri teh delih konkurenčnega boja pri prevzemanju del, kar je še bolj znižalo ceno.
• Leto 1968 smo uspešno zaključili
Lansko leto lahko ocenimo kot leto, ko je bilo treba na vseh frontah vključiti napore za pridobitev del; tako z nizkimi cenami na ostrih licitacijah ali pogajanjih, dobrimi °dnosi in renomejem v kvaliteti in terminih, osebnimi znanstvi, vključno stiki z investitorji še pred pričetkom projektiranja, maksimalnim možnim vključevanjem Gradisovega biroja za projektiranje in končno v nemajhni pogosto pa v odločilni mer ni z našo pripravljenostjo in možnostmi, da prevzeta dela v čim večjem obsegu in za čim daljšo dobo kreditiramo ali vsaj sokreditiramo.
Kljub vsem tem oviram in teža-vam pa so naše poslovne enote v letu 1968 uspele in dosegle razmeram ustrezne finančne in tehnične uspehe. Tudi gospodarsko-finančna služba nam je pridobila mnogo del s tem. da je kljub splošnemu pomanjkanju finančnih sredstev uspela najti možnost, da smo mnogo objektov
Opozorilo
Prihodnji številki Gradisovega vestnika bomo priložili prijave in navodila za uporabo letnih dopustov v letu 1969.
Prosimo, da to upoštevate, ker posebnih ciklostiranih navodil ne bomo pošiljali!
v celoti ali vsaj delno kreditirali in s tem dobili delo ter ustregli investitorju, ker tega v banki ni dosegel, oz. mu tega banka ni mogla nuditi.
• Kreditiranje — »Ponte rosso«
Če pogledamo nazaj v leti 1966 in 1967, so bili investitorji zelo zadovoljni, če smo soglašali, da objekt kreditiramo do njegove dovršitve. Kasneje so investitorji zahtevali kreditiranje na 1—2 leti od dneva dovršitve, Danes pa so šli investitorji še »korak naprej« in najprej objekt licitirajo, oziroma zbirajo ponudbe, nato zahtevajo kreditiranje na 2—5 let in v vedno več primerih gredo nato še v novo »rundo« in še dodatno skušajo doseči popuste in razne ugodnosti. Zastonj nismo v našem žargonu imenovali to rundo »Ponte rosso«.
Poleg raznih režijskih grup, cestnih podjetij in vodnih skupnosti, ki vsa posegajo v delokrog in v delovne interese naše registracije, imamo še vedno 64 gradbenih podjetij, ki imajo skoro vsa močno tendenco večanja svoje realizacije in so vsa gluha za kakršnokoli integracijo. V veliko veselje investitorjev se konkurenca ostri, vsi ponujajo kreditiranje, se tehnično in kadrovsko opremljajo itd.
Ker je kreditiranje za investitorje najbolj privlačno, so razumljivi naši pozivi, naj se kapital našega podjetja čimbolj okrepi!
Mnogi investitorji so pri oddaji del še vedno pod »nereformskim« pritiskom lokalnih faktorjev, ki skrbe, da so njihova gradbena podjetja zaposlena in da ne bi eventualno padla v breme občinskih blagajn. Na žalost teh ugodnosti Gradis ne uživa, saj smo za matično občino preveliki, v drugih občinah pa nismo »njihovi«.
® Uspešno sodelovanje »GAST«
V preteklem letu so Gradis, Primorje iz Ajdovščine. Slovenija-eeste in Tehnogradnje iz Maribora (navajam iih no abecednem redu) sklenili
pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, prvenstveno za področje nizkih gradenj. Ta podjetja že koordinirajo pri razvojnih službah, projektiranju, nabavah strojne opreme, uporabi delavnic in servisov, pripravljajo koordinacijo v poslih akvi-zacije in druge tehnične komerciale in končno tudi pri uporabi finančnih sredstev.
Da bi lahko ustvarili sliko udarne moči teh štirih podjetij skupaj, navajam razpredelnico, ki navaja po podatkih iz leta 1967 v prvem stolpcu vrednost v milijonih N din, oz število ljudi za ta štiri podjetja SRS skupaj in v tretjem stolpcu procent teh štirih podjetij v primerjavi s
Nadaljevanje na 3. strani
Dne 12. 2. 1969 je sprejel predsednik Tito delegacijo zveze sindikatov Jugoslavije. S predsednikom slovenskih sindikatov Tonetom Kropuškom sem se med drugimi udeležil tega razgovora, ki je bil na Brionih.
Tito je najprej poslušal predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča — Šaneta. Nato se je začel razgovor, v katerem je Tito razložil nekatera glavna stališča, ki bodo prevladovala na bližnjem IX. kongresu ZKJ.
Dejal je, da doslej še za noben partijski kongres ni bilo toliko in tako temeljitih priprav kot tokrat. Posebej je poudaril, da bodo stališča, ki jih bo sprejel kongres, ob-
vezna za vse komuniste — za. vsakega tisti del stališč, ki jih posamezni komunist lahko in mora na svojem delovnem mestu izpolnjevati in izpolniti. Posebno pomembno vlogo je pripisal komunistom, ki delujejo v skupščinah.
Nekaj konkretnih stališč bo morda zanimalo tudi nas.
V investicijski potrošnji se ne predvideva gradnja nobenih novih (političnih) objektov. Kar se bo gradilo novega, bodo le objekti infrastrukture (ceste, železnice, električne centrale, bolnice, šole, stanovanja) in pa tisti novi industrijski objekti, ki jih bodo finansirala podjetja sama. Toda v teh primerih gre bolj za raz-Nadaijevanje na 3. strani

dktua&no
Sklepi občnega zbora sindikalnega odbora podjetja

IZKORISTIMO MOŽNOSTI!
Premije za prihranke zaradi racionalizacije delovnih postopkov in poslovanja
Večkrat se slišijo pripombe raznih tovarišev v podjetju, da je premalo ali pa sploh nikakih priznanj za tiste strokovnjake, ki so pripomogli k večji storilnosti s tem, da so predlagali uvedbo novih postopkov dela, ki še niso bili uporabljeni.
Delavski svet podjetja je sprejel aprila 1966. leta poseben pravilnik o izplačevanju premij za racionalizacije in prihranke z namenom, da spodbudi strokovnjake v podjetju k stalnemu iskanju čim bolj racionalnih delovnih postopkov in sprememb v poslovanju in da s tem pripomorejo k večji storilnosti ter ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja.
Pravilnik podrobno določa postopek za priznanje premije upravičencem. Višina premije je odvisna od višine prihranka in gre torej za denarno nagrado za opravljeno samostojno ali skupinsko strokovno delo oziroma dejanje, zaradi katerega so bili odseženi prihranki ali se je preprečila večja škoda.
Tako govori 7. člen, da so delavci premirani za:
1.	prihranek pri stroških proizvodnje, če le-ta rezultira iz novih izumov ali postopkov, ki še niso uvedeni, ter je predvidena njihova široka uporaba v gradbeništvu;
2.	prihranek pri stroških proizvodnje v posameznih enotah zaradi uvedbe novih postopkov dela in uporabe novega materiala, če predlagana sprememba ni splošno znana ali nima značaja splošne uporabe;
3.	prihranek pri spremembi odobrenega načrta, pri spremembi postopka dela, določenega pri pripravi dela, prihranek pri uporabi novih materialov, vzpostavitev uporabne vrednosti strojev in naprav, če je to ekonomsko utemeljeno in skladno z ureditvijo pod-
4’ prihranek, ki ga doseže delavec s preprečitvijo škode (požar, elementarne nezgode, tatvine, poškodbe in lom strojev in naprav
ter podobno.)	,	, .,
Višina premije se ugotavlja po doseženem ali predvidenem prihranku in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov, oziroma določi višino upravni odbor podjetja po predhodni presoji posebne strokovne komisije, če ne bi bilo mogoče po dokumentih iz knjigovodstva ugotoviti prihranek. Podeljuje se posamezniku ali skupini, če je bilo več upravičencev in določi pripadajoče premije posameznemu udeležencu po ocenitvi vloženega truda.
Kadar gre za izum, ostanejo predlagatelju avtorske pravice
neokrnjene.
Seveda so glede priznanja premije tudi določene omejitve. Tako premije za prihranek ni mogoče podeliti, če izvira prihranek iz popravka očitne napake, ki jo je dolžan vsak popraviti po delovni dolžnosti. Dalje ne sme izvirati prihranek iz poslabšanja kvalitete ali če bi bili opuščeni tehnično varstveni predpisi za varnost pri delu, ali če bi moralo podjetje zaradi uvedbe novih postopkov in z doseženim prihrankom pri izvedbi, prevzeti določeno materialno odgovornost. Prav tako premije ni mogoče izplačati večkrat za isto oziroma enako racionalizacijo.
Upravičenec do premije prijavi, da je s svojim delom ali dejanjem pripomogel k prihranku. Tako pravi pravilnik. Sef enote, kjer je upravičenec zaposlen, je dolžan sporočiti svoje mnenje komisiji za racionalizacijo skupno z vso dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti prihranek Ker gre za sorazmerno visoke zneske posamezne premije, je prav gotovo potrebno, da se prihranki dokumentirajo. Pri ugotovljenem prihranku do 10 milijonov starih dinarjev znaša na primer premija 548.000 S din, katero lahko prejme posamezni upravičenec.
Glede na to, da so nekateri včasih preveč skromni in nočejo dokazovati upravičenosti do premije za prihranke, ostanejo tako skriti, bi bilo prav, da bi neposredni vodja ali član komisije za racionalizacijo sprožil postopek, ki je potreben za priznanje denarne nagrade, ki je določena po veljavnem pravilniku, če je bil dosežen prihranek zaradi racionalizacije ali zaradi drugega dejanja, za kar je predvidena premija.
Če so bile izrečene pripombe, da se pri nas ne nagrajuje strokovnjake, ki so s svojim prizadevanjem in študijem za dosego čim bolj racionalnih delovnih postopkov ali drugih dejanj dejansko tudi pripomogli k prihranku, bi bilo prav, če bi hkrati ugotovili, kje je krivda, da ni bila priznana za takšno delo tudi nagrada, ki gre upravičencu po veljavnem pravilniku. Ne moremo mimo dejstva, da bi morala komisija za racionalizacije, imenovana od delavskega sveta podjetja, izpolnjevati svojo samoupravno dolžnost tudi v tem pogledu, da strokovnjaki, ki s svojim delom prispevajo več, kot samo toliko, kolikor se šteje za njihovo dolžnost, ne ostanejo pozabljeni. To naj bi veljalo tudi za vodje služb in enot, da spremljajo v tem smislu delo svojih sodelavcev in sami sprožijo postopek za priznanje premije, če posameznik verjetno zaradi svoje skromnosti tega ne bi storil.	Rajk0 Zupančič

Iz poročila o delu sindikalnega odbora podjetja v pretekli mandatni dobi in iz razprave na občnem zboru je bilo povzeto naslednje:
1.	Oblika organizacije sindikata v podjetju je takšna, da omogoča delovanje te organizacije in naj se izpopolnjuje in dograjuje.
Sindikalni odbor bo tudi v prihodnje koordinator sindikalnega dela v osnovnih organizacijah pri enotah podjetja glede enotnih stališč, ki zadevajo podjetje kot celoto in glede neposrednega reševanja določenih vprašanj, ki zadevajo posamezno ali več osnovnih organizacij sindikata.
Sindikalni odbor se bo zavzemal, da bo usklajeval interese sindikalne organizacije v podjetju z interesi sindikalnih forumov na terenu, kjer delujejo sindikalne organizacije v enotah podjetja. To se nanaša predvsem na organizacijska vprašanja in iz tega izhajajoče probleme. Pri tem bo upošteval načelo samostojnosti osnovnih organizacij v enotah podjetja. Sindikalno delo je potrebno prilagoditi v obstoječi organizaciji podjetja tako, da bo sindikalna organizacija delovala kot celota.
2.	Sindikalni odbor se bo zavzel, da bo uveden demokratičnejši način vključevanja članov v sindikalno organizacijo. Za uresničevanje tega načela bo vpeljal najprimernejši način sprejemanja članstva v sklopu postop'.a za uvajanje v delo po splo-nih obveznostih, ki jih ima delovna organizacija ob vstopu delavca na delo.
Istočasno se bo zavzel, da bo izpolnjena potrebna evidenca članstva, evidenca vplačane članarine in kontrola nad izvajanjem dolžnosti, ki jih imajo s tem v zvezi osnovne sindikalne organizacije.
3.	Za informiranje članov sindikata se bo sindikalni odbor posluževal internega glasila »Gradisov vestnik« in bo skrbel, da bodo objavljeni sklepi, ki jih bo sprejel sindikalni odbor in odbori osnovnih sindikalnih organizacij.
Izobraževanje sindikalnih kadrov je nepogrešljivo za uspešno delovanje ogranizacij. Sindikalni odbor bo sestavil program izobraževanja in kontroliral izvedbo programa.
4.	Iz razprave je bilo povzeto, da odhajajo iz podjetja strokovni kadri. Kot vzrok t-zrnu je bilo navedeno ovrednotenje delovnih mest na eni strani, na drugi strani pa medsebojni odnosi, ki ne dopuščajo, da bi mogli mlajši kadri pokazati do kraja svoje sposobnosti in da bi lahko s tem imeli tudi možnosti do boljše nagraditve.
Sindikalni odbor bo vplival na kadrovsko službo v podjetju, da bo redno spremljala delo perspektivnih strokovnih kadrov in proučevala primernost njihove zaposlitve in napredovanja. Istočasno bo sindikalni odbor skrbel, da se bodo izpolnjevala določila že obstoječih samoupravnih aktov o nagrajevanju in priznavanju doseženih uspehov pri delu strokovnih kadrov, da bo dosledno
uveljavljeno načelo nagrajevanja po delu, vključno z nagraditvijo za racionalizacije in novatorstva ter izumov.
5.	Ker je bil sedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sprejet kot začasen, bo naloga sindikalnega odbora, da bo analiziral vzroke, zakaj s spremembami pravilnika niso bili doseženi predvideni rezultati glede razmerja med posameznimi kvalifikacijami, oz. delovnimi mesti. Na podlagi analize bo preko svoje komisije za delitev dohodka sestavil predlog za odpravo nesorazmerij.
Nadalje se bo sindikalni odbor zavzel za izpopolnitev sistema določanja startnih osnov po vnaprej izdelani sistemizaciji delovnih mest in opis dela na posameznem delovnem mestu.
6.	Z višino osebnih dohodkov je v neposredni zvezi vprašanje pravilnega vrednotenja del. Sindikalni odbor bo aktivno deloval na tem področju za uresničenje dogovora o vrednotenju dela gradbenih delavcev. Vplival bo na samoupravne organe, da bodo sprejeli ustrezna določila o pristojnosti strokovnih služb,
'ki prevzemajo dela, da bi se s tem preprečile znane slabosti na licitacijah, ki so v škodo lastnega kolektiva.
Vse bolj pomembni postajajo razni integracijski procesi v izvajanju poslovne politike podjetja. Upoštevati je potrebno razvojni program gradbeništva in v splošnem slovenskega gospodarstva.
Delovanje sindikalne orgrn-zacije na področju našega družbenega in ekonomskega razvoja mora biti usmerjeno v nadaljnje razvijanje procesa oblikovanja medsebojnih odnosov na samoupravni podlagi.
Sindikalni odbor bo v oblikovanju družbenih in samoupravnih odnosov usklajeval nasprotja, ki nastajajo zaradi različnih interesov tako znotraj podjetja, kakor tudi drugih subjektov na področju družbenega dela. Zavzem-ii se bo za sklepanje samo-upr-vr 'h in družbenih dogovorov ter za d^edno izpolnjevanje teh d-go-voron.
7.	Kar zadeva delitev doseženega dohodka v poslovnih enotah in za podjetje kot celoto, ie ugotovljeno, da sedanji r~"’in notranje delitve dohodka po vnaprej do'očenem delitvenem razmerju ustreza, ker ie stimulativen, zagotavlja ustvarjanie materialne baze in izpolnjuje tudi načelo delitve rezultatov pos'ovania po uspehu dela posamezne enote. V smislu tega s stema bo sindikalni odbor skrbel, da bodo na podlagi samoupravnih dogovorov pos'avljena takšna merila delitve, ki bodo zagotovila potrebno višino sredstev za osebne dohodke članom kolektiva in za sklade.
8.	Skrb za delovnega človeka je ena od comembnih nalog delovanja sind:kaine organizacije.
Sindikalni odbor bo stalno skrbel za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev podjetja. S tem v zvezi bo vplival na organe upravljanja, da se
zadovoljivo uredi vprašanje prehrane tistih delavcev, ki si sami ne morejo tega urediti, da se bo pravične reševalo dodeljevanje družinskih stanovanj oz. odobravanje posojil za stnovanjsko gradnjo in da se bodo v vseh delavskih domovih in naseljih izboljšali pogoji bivanja delavcev.
Vprašanje urejenosti prehrane naših delavcev je v zadnjem času postalo zelo aktualno, ker so se v glavnem opustile delavske restavracij® pri posameznih poslovnih enotah, ni pa se istočasno pravilno preskrbelo nadomestitev za ukinjene restavracije pri področnih obratih družbene prehrane tako glede kvalitete in cene.
Pri reševanju nastanitve delavcev v delavskih domovih in naseljih bo sindikalni odbor upošteval priporočila RO sindikata gradbenih delavcev o ureditvi stanovanjskih domov gradbenih delavcev, ki so objavljeni v posebni publikaciji. Preko svoje komisije bo sindikalni odbor stalno pregledoval pogoje nastanitve delavcev.
9.	Kar zadeva organizacijo rekreacije za naše delavce v času letnega dopusta, je ugotovljeno, da je to do neke mere urejeno. Ni pa urejeno vprašanje rekreacije delavcev ob tedenskem odmoru, ko so uvedene proste sobote. Organizirati je treba razne izlete, športna tekmovanja oz. gojitev posameznih športnih panog, za kar se bo zavzel sindikalni odbor s pomočjo osnovnih sindikalnih organizacij v enotah.
Športno udejstvovanje članov kolektiva je še vedno preveč kampanjsko in se odvija le preko aktivnih športnikov ob organiziranih športnih igrah gradbincev. Potrebno je posvetiti več pozornosti, da se pritegnejo k športnemu udejstvovanju predvsem mlajši člani kolektiva in uvedejo sistematični redni treningi-Ne bi smela izostati vključitev v športna društva, ki delujejo na posameznih področjih, kjer delajo naši delavci.
10.	Z življenjskimi in delovnimi pogoji sta neposredno povezani tudi varstvo pri delu in zdravstvena zaščita delavca. Skrb za dosledno izvajanje določil o varstvu pri delu spada tudi v področje dela sindikalne organizacije in bo sindikalni odbor v tej zvezi vplival na odgovorne činitelje v podjetju.
11.	Zaposlovanju delavcev v tujini, kjer prevzema podjetje investicijska dela, je potrebno posvetiti posebno skrb. Delavci, ki delajo v tujini, ostajajo še naprej člani našega kolektiva in jim je treba zagotoviti tudi samoupravne pravice v ustrezni obliki. Zaradi članstva v sindikatu je treba urediti za te delavce vso potrebno dokumentacijo.
Sindikalni odbor se bo zavzel, da bodo za delavce, ki delajo v tujini, urejeni življenjski pogoji in da bodo redno informirani o delu podjetja in sindikalne organizacije, kakor tudi, da jim bodo v primerni obliki zagotovljene samoupravne pravice.
Predpise o varstvu pri delu bi morali projektanti bolj upoštevati že v načrtih in v predračunih

Zakonodaja iz področja izvajanja predpisov o varstvu pri delu je ved no strožja in zahtevnejša. Glavno odgovornost za izvajanje teh predpisov pa prevzema tisti, ki neposredno vodi delo na objektu. To so ugotovili na zadnjem seminarju na Pohorju naši delovodje. Tako je npr. tovariš Špinder dejal, da leži glavna odgovornost prav na delovodjih, ter zato predlagal, da bi morali predpise o varstvu pri delu bolj upoštevati že naši projektanti pri sestavi predračunov, kajti dosledno izvajanje predpisov zahteva tudi več fi-načnih sredstev.
V	nadaljevanju tolmačenja zakonskih predpisov je tovariš Škofič nanizal vrsto konkretnih podatkov o vzrokih in številu nesreč pri delu v letu 1968. Med drugim je dejal:
V	letu 1968 je bilo pri delu poško-
dovanih 407 članov kolektiva. Odsotnosti zaradi poškodb je bilo 6.694 dni ali 16.43 dni za vsako poškodbo.
Velika je bila tudi obolelost članov kolektiva. Skupaj je bilo zaradi bolezni izgubljenih 48.573 delovnih dni. Skupno z nesrečami pri delu smo v letu 1968 izgubili 55.267 delovnih dni. Če upoštevamo, da znaša vrednost delovnega dne 240,00 novih dinarjev, smo zaradi bolezenskih izostankov izgubili 13,264.080,00 novih dinarjev.
Največ nesreč je bilo v Celju, kjer se je poškodoval vsak 6,96, v Zalogu vsak 7,31, v Kopru vsak 8,35 delavec. V obratih je bilo največ nesreč v Škofji Loki, slede KO Ljubljana, SPO itd.
Zdravniška pomoč je bila iskana 4.654 krat, ali iskal jo je vsak član kolektiva poprečno 1,15 krat.
Za potrebe varstva pri delu je bilo v letu 1968 porabljenih 110,431.111 starih dinarjev, in sicer:
—	osebno varstvo	49,909.772
—	tehnično varstvo 13,567.306
—	okrepčilo	28,460.855
—	higiensko varstvo 8,532.788
—	prva pomoč	1,993.106
—	požarna varnost	2.y,
—	raziskave in meritve 638.330
—	zdravniški pregledi 3.995,232
—	varnostni atesti	521.960
—	predpisi in opozorila 175.000
Že iz teh skromnih podatkov j® razvidno, da organi delavskega samoupravljanja upoštevajo pomembnost varnostne službe v podjetju. Zato upravičeno zahtevamo od vsakega člana kolektiva, da predpise iz varstva pri delu dosledno spoštuj®-
L. C.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEVANJE S PRVE STRANI
sedanja vrednost osnovnih sredstev sedanja vrednost delovnih priprav Poprečno vložena obratna sredstva krediti in poslovna sredstva . . . . lastni poslovni sklad podjetij . . . fakturirana realizacija v letu 1967
Število zaposlenih:
delavcev	8000	31504	25°/o
inženirjev	149	454	33%
tehnikov	325	1103	32%
delovodij	297	1059	28 %
inštalirane konjske		moči	
strojev	66839	119269	56 %
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je ta skupina (lahko bi jo imenovali GAST — Gradis—Ajdovščina —Slov. ceste—Tehnogradnje) eden izmed močnih in perspektivnih ponudnikov za gradnjo avtoceste Šentilj—Gorica. Seveda pa ta skupina že sodeluje in bo še sodelovala tudi Pri pridobivanju in izvajanju drugih del.
Pogodba le skupine omogoča tudi razširitev članstva ali pa le začasno Pritegnitev drugih podjetij za konkretne naloge.
Obstaja tudi možnost, da se GAST kasneje spremeni v poslovno združenje.
Z nekaterimi investitorji imamo že pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju ali druge dogovore o dolgoročnem sodelovanju, ki nam dajejo določene prednosti pri prevzemanju njihovih del in nam zagotavljajo kontinuiteto dela pri njih. Naša obveznost do njih pa je, da imajo prednost pri forsiranju dela, Prednost pri dobavi event. deficitarnih gradbenih materialov za njihove objekte in prednost pri kreditiranju, Take pogodbe in dogovore imamo npr. s Savo Kranj, LIP Bled, Inve-sto, Prehrano, Metalko, Slovenija-le-som, Zavodom za napredek gospodarstva Celje itd.
Tudi preko članstva v Ingri, Smeltu, Tehno-Impexu itd. skušamo pridobivati nova dela.
• V drugih republikah nismo uspeli
V drugih republikah v zadnjih dveh letih nismo imeli mnogo uspehov. Sodelovali smo pri 28 licitacijah, uspeli pa smo le na petih (hotel Pariš, hotel Opatija, hotel Palma, vsa tri v Opatiji, kooperacija pri TE Plomin in kooperacija pri oblogah brežin Donave). Večinoma so bile naše ponudbe previsoke, delno Pa smo občutili tudi lokalistične vplive in odločitve.
Visoko ceno povzroča dejstvo, da so naše kalkulativne plače že v Sloveniji višje od onih v drugih republikah. Ko pa gremo s ponudbo v drugo republiko, želimo na teh delih našim delavcem vkalkulirati višje kalk. plače kot doma in zato moramo kalkulirati tudi s tem, da moramo lokalno najete delavce nagrajevati približno enako kot naše. Tudi so naša naselja, menze, itd. boljše, k°t jih kalkulira konkurenca. Verjetno smo tudi vajeni graditi solidne-je. Vse to zviša ponudbeno ceno. Na žalost pa zunaj Slovenije skoro ni več specialnih del, ki bi jih konkurenca ne znala ali zmogla in kjer s ceno ne bi bilo treba biti konkurenčen. Pojavlja se že vprašanje
Razveseljiva novica
Februarja je Gradis Podpisal pogodbe še za nekaj večjih del
Z Luko Koper je podpisana pogodba za gradnjo 150 metrov dolgega obalnega naveza št. V v vrednosti približno 1,2 milijarde starih din. S preddeli je naša poslovna enota iz Kopra že začela. Jeklene zagatnice in zabijalo iz Zahodne Nemčije bodo marca že v Kopru.
V	»Savi« iz Kranja je rešen način financiranja za objekt »Pneu-matikarna III« ter se bodo dela v vrednosti ca. 500 mili j. S din pričela, brž ko bo to vreme omogočilo.
V	konkurenci s Projektom iz Kranja, Gorenjcem iz Radovljice in Slovenija-cestami iz Ljubljane je bil Gradis pri delih za razširitev tovarne »Elan« iz Begunj na Gorenjskem najcenejši-. Naša dela v vrednosti okoli 800 milijonov S din, ki se krijejo iz posojila mednarodne banke, se bodo Pričela, ko bo to mogoče, saj je treba decembra letos že omogočiti pričetek montaže strojev.
V	središču Celja smo pričeli z f-radnjo poslovne stavbe za »Teh-nomerkator«. Tudi ta investicija znaša okoli 800 milijonov S din.
Podrobneje bomo o teh objektih^ poročali v prihodnji številki našega časopisa.
110	280	40%
73	161	45 %
160	423	38%
104	220	47 %
168	504	33%
526	1872	28%
umestnosti naše udeležbe na licitacijah zunaj Slovenije, ker so stroški tendrov, potovanj in porabe časa za ponudbe zelo veliki.
Ne glede na to, da stanovanjska gradnja ni Gradisova specialnost, je nismo forsirali, ker smo raje naša omejena finančna sredstva vlagali v kreditiranje industrijske graditve, ker je to donosnejše in smo v tej panogi tudi uspešnejši in zanjo tudi bolj opremljeni. Začasno deficitarnost posameznih poslovnih enot pa smo premostili z izgradnjo stanovanj za trg, čeprav je tudi v gradnji stanovanj konkurenca izredno močna, kupci pa so zahtevni in zahtevajo fiksne cene.
Gradnja stanovanj za trg zahteva angažiranost finančnih sredstev v velikih vsotah in za dolgo dobo; saj je treba najprej na licitaciji drago kupiti zemljišče, kreditirati prejetje zazidave in komunalnega urejanja, nato izdelati glavne projekte stanovanjskih objektov in šele na to se prične gradnja, ki traja do vselitve in plačila tudi še več kot eno leto. Tako so finančna sredstva pri stanovanjski graditvi vezana po opisani dinamiki vsaj 3—4 leta.
Ker je ponudba stanovanj velika, so kupci glede lokacije, opremljenosti in cene zelo izbirčni.
Do danes so bili skoraj vsi stanovanj iz vrst tistih, ki so v bankah dobili potreben denar čez 13 mesecev, tj. približno do roka vselitve. Po novih pravilnikih pa banke for-sirajo tiste varčevalce, ki se odločijo na 3 in večletno varčevalno dobo, 13-mesečni varčevalni pogoji pa skoro niso več sprejemljivi oz. za varčevalce izvedljivi. Ta ukrep se bo tudi poznal v intenziteti odkupa stanovanj.
V	letu 1968 smo bili uspešni tudi v inozemstvu, tako v Zahodni Nemčiji in Avstriji, kjer so nam tudi v naprej odprta vrata, seveda če bomo tja pošiljali dobre delavce, kar se vedno ni zgodilo! Leta 1968 smo tudi pričeli graditi v Franciji.
• In kakšni so izgledi za letos?
Danes, sredi februarja, lahko že z večjo gotovostjo ocenjujemo leto 1969, saj je pred nami že kar lepo število prevzetih del, pa tudi marsikatera dela so še v obdelavi in razgovorih ter upamo, da jih bomo dobili.
Vseeno pa moramo računati s tem, da bodo investitorji brezkompromisno licitirali — znižali cene, zahtevali kreditiranje, predpisovali kratke roke in visoke penale, odrekli avans, zahtevali fiksne enotne cene ali cene objektov na ključ.
Konkurenca je vedno boli ostra in zato moramo polagati vse napore v akvizicijo poslov, ki zahtevajo stike z investitorji že več let vnapre.i, obširne in dobre osebne stike in poznanstva, sleditev nalog že pri projektivnih organizacijah in bankah.
® Prva skupina odhaja v Libijo
V	letu 1969 bomo nadaljevali z deli v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Franciji, v kratkem gre pa približno 30 članov našega kolektiva, skupno z delovodjo in inženirjem, na delo v Libijo in s tem stopi Gradis kot izvajalec gradbenih del prvič na afriška tla!
Še v tem mesecu bo v Zahodni Nemčiji (Munchen) ustanovljeno naše lastno gradbeno podjetje, ki bo lahko prevzemalo dela direktno in kompleksno.
Obseg angažiranosti v inozemstvu je odvisen le od nas samih, to je, koliko delavcev bomo voljni poslati na inozemska gradbišča in če bomo imeli dovolj delovodij, tehnikov, inženirjev in administratorjev, ki bodo vsaj delno obvladali jezik dotič-nega inozemskega območja.
Ne smemo pozabiti, da nam izključno delo v inozemstvu omogoča nabavo prepotrebne kvalitetne zahodne mehanizacije in opreme.
Naša želja je, da bi v letu 1969 v inozemstvu dosegli realizacijo do 2 milijardi S din; seveda v konvertibilni valuti!
Imejmo pred očmi, da je ekspanzija jugoslovanskih gradbenih podjetij na področja s konvertibilno valuto, posebno v Zahodno Nemčijo, od dne do dne večja ter da tam ne smemo izgubiti naših dobrih pozicij. So podjetja, ki imajo na delu v Nemčiji tudi že po 500 do 1000 delavcev. Vsi pa ugotavljajo, da morajo tja pošiljati delavce, ki so bili vsaj nekaj časa na delu pri njih v domovini, saj se je tistim, ki so delavce najemali in direktno pošiljali na delo v inozemstvo v večini primerov ta
praksa izkazala bolj za škodljivo kot za koristno.
Če vzamemo kot primerjalno osnovo doseženo realizacijo naših gradbenih poslovnih enot v letu 1968, vidimo, da Gradis kot celota lahko optimistično gleda v leto 1969. Glede na našo organizacijo, to je razdelitev nav bazenske poslovne enote, pa angažiranost za leto 1969 ni enakomerno porazdeljena in bodo morali nekateri bazeni še pridobiti dela oziroma pomagati izpolniti konice že danes močno angažiranih poslovnih enot.
• Začetek gradnje TE Šoštanj III
Začetek leta 1969 je razveseljiv, saj smo prevzeli dela za TE Šoštanj
III.	To delo smo intenzivno pripravljali kar dve leti in dne 12. febr. 1969 tudi formalno podpisali pogodbo, tako da bo poslovna enota iz Celja lahko čimprej pričela z deli. Vrednost gradbenih del se ocenjuje na 3 milijarde S din, verjetno pa bodo ta dela dejansko dosegla 4 mili-jarne S din.
V maju 1969 je napovedan priče-četek del na odseku avtoceste od Vrhnike do Razdrtega. Seveda bo prej cestni sklad SRS kot investitor razpisal »sposobnost« v mednarodnem obsegu, nato pa zbiral ponudbe. Investitor že danes napoveduje, da bo treba mostove ponuditi oz. prevzeti po lastnih projektih in na ključ!
Tudi na to licitacijo se Gradis v vseh svojih službah intenzivno pripravlja, saj se smatramo za enega izmed perspektivnih izvajalcev in zato računamo, da bomo zgradili velik del te avtoceste. Seveda ne smemo pozabiti, da je vmes še »edina« zapreka, in sicer mednarodna licitacija v obliki zbiranja ponudb po natečaju o »sposobnosti«. Od razpisanih pogojev, ki nam še niso znani, je odvisno, kakšen bo odziv inozem-cev, čeprav se že danes pri nas za to cesto zanimajo podjetja in Avstrije, Italije in Nemčije. Vsekakor pa se bodo licitacije tudi udeležila jugoslovanska podjetja iz drugih republik.
Poleg vseh drugih predpisov bo treba tudi postaviti obliko sodelovanja v GAST, interno pa obliko enote, ki bo to delo izvajala, njeno kadrovsko zasedbo ter vključitev obstoječih naših poslovnih enot. Mogo-e bo GAST povabil k sestavi ponudbe in k sodelovanju pri gradnji avtoceste še drugo gradbeno podjetje z zadostnimi referencami.
® Angažiranost naših poslovnih enot
Kot zaključek naj navedem še v grobem podatke o angažiranosti naših gradbenih poslovnih enot za leto 1969 po stanju v februarju 1969:
1.	Za avtocesto še ni znano, če jo bo Gradis dobil v graditev. Zato te investicije še ne vodimo kot angažiranost pri nobeni naši obstoječi poslovni enoti.
2.	PE Ljubljana potrebuje še za 1 do 1.5 milijarde S din del. Ta dela bo možno izpolniti, če bo pravno rešena možnost pričetka graditve stanovanjske stolpnice v Kersnikovi ulici v Ljubljani, če se bo možno angažirati pri novih objektih za novo bolnišnico v Ljubljani, če bomo uspeli na nekaterih licitacijah, ki jih še pripravljajo invesiitbrji in če se bo Gradis odločil, da začne graditi svojo upravno stavbo in če bo prej dobil na licitaciji potrebno zemljišče v središču mesta in si zagotovil za to gradnjo potrebna finančna sredstva.
3.	PE Ljubljana-okolica ima za leto 1969 prevzetih nalog približno v vrednosti njene lanskoletne realizacije. Vendar je razmerje med gradbenimi in obrtniškimi deli ne-
ugodno, ker so mnoga dela v fazi dovršitve (Prehrana, stolpnice). V tej angažiranosti je upoštevan tudi pričetek tretje in četrte stanovanjske stolpnice za trg v Novih Jaršah. Vsekakor mora ta poslovna enota pridobiti nova dela s pričetkom jeseni 1889.
4.	PE Koper je bila doslej pretežno angažirana z deli v Luki Koper, kar pa gre h koncu, glede na investitorjeve kreditne možnosti. Dne 10: februarja 1969 je bila podpisana pogodba za graditev naveza št V. kjer bo sicer velika realizacija, vendar so to v glavnem nabava dragih zagat-nic, njihovo zabijanje, zasip za za-gatnicami in železobetonski nosilci preko zagatnic. Zato bo morala koprska poslovna enota svoj plan izpolniti z graditvijo stanovanj v naselju OLMO in akvirirati nova dela.
5 PE Jesenice bo morala zaradi težavnega položaja železarne tudi računati vedno bolj na druge investitorje. Jeseničani so si v Kranju ustvarili res dober sloves, kar se tudi kaže v lem, da imajo na področju Kranja za leto 1989 že prevzetih del za pol milijarde S din.
Za leto 1969 potrebuje PE Jesenice še za ca. pol milijarde del, katere računamo, da jih bomo dobili pri LIP Bled, v Škofji Loki, na Jesenicah in končno je možno še pričeti z gradnjo četrte stanovanjske stolpnice v centru Jesenic; seveda če bo dovolj interesentov za odkup stanovanj.
6.	PE Celje je s kvaliteto, roki, dobrimi odnosi, primernimi cenami in v veliki meri s sodelovanjem pri kreditiranju iz naslova dolgoročnih pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju med Gradisom in nekaterimi podjetji na področju Slovenije in končno s pogodbo za TE Šoštanj pridobila mnogo dela.
7.	PE Ravne tudi išče nova dela za dopolnitev svojih kapacitet, ker se ji v železarni sproščajo kapacitete. Pri tem se odpirajo možnosti angažiranja v Mežici, pri razpisu del za novi most v Dravogradu itd.
8.	PE Maribor ima danes angažiranih šele ca. 53 % svojih kapacitet
ter mora intenzivno iskati delo. Med drugim se pripravlja ponudba za graditev skladišč v Zagrebu.
Iz tega vidimo, da smemo biti optimisti za leto 1969, saj smo šele v mesecu februarju. Računati pa mo« ramo, da bomo vedno postavljeni pred zahtevo po licitiranih cenah* kratkih rokih, visokih penalih, pred zahtevo prevzema na ključ in posebno pred zahtevo po čimdaljšem kreditiranju.
Ing. Janez Gričar
Obisk pri Titu
širjanje že obstoječe proizvodnje kot za izgradnjo povsem novih zmogljivosti.
Tako imenovani državni kapital naj bi po predvidenih stališčih IX. kongresa odpravili z dnevnega reda.
Denar, ki bo dotekal od anuitet že vloženih sredstev, pa se bo porabil največ za odolačevanje zunanjih dolgov, za povečanje rezerv (stabilnost), za nerazvita področja (na račun zmanjšanega prispevka za poslovni sklad) in za morebitne posege proti monopolnim težnjam v posameznih gospodarskih panogah. Sindikati se zavzemajo, da bi šel del tega denarja tudi za valorizacijo starih pokojnin.
Tito je nato govoril o naših trenutnih problemih, kot so: zaposlovanje, devizni sistem, bančni sistem, cene, manj razvite pokrajine, politični problem Kosova, o mladini, o borcih in o samoupravljanju.
Sindikalnim delavcem je priporočil, da naj bo ena od njihovih glavnih prizadevanj v tem, da se borijo proti pojavu, ki ga je on imenoval samovoljno samoupravljanje posameznikov ali skupin v podjetjih.
Zatrdil je, da se ta pojav vse bolj razrašča in da se je moč uspešno boriti proti temu samo s tem, da kolektive čimbolj informiramo o vseh dogajanjih, sindikalne delavce pa oborožimo z znanjem o vse bolj zapletenih družbeno-ekonomskih procesih.
Stane Uhan
H Strokovna ekskurzija v Munchen: Strokovne ekskurzije na 10. mednarodni sejem gradbene mehanizacije »Baurna« 1969 se bo udeležilo 50 članov — strokovnjakov našega kolektiva. »Bau-ma« 1969 je na prostoru površine od 250.000 m'2. Značilnost letošnjega sejma gradbene mehanizacije so demonstracije novih strojev itd. Prikazane so tudi vrste novih materialov. Kot posebna tema sejma pa je racionalizacija priprave betona in njegovega transporta.
E Ocenjevanje in akordi centrale podjetja: V mesecu februarju so bili na centrali doseženi v akordu in ocenjeni po pravil-
niku- za ugotavljanje delovnega uspeha, za katere se delovni učinek ne da meriti, po normativih naslednji uspehi:
»/.
Uprava stanovanjskih hiš .	14
Tehnična služba podjetja .	16
Priprava dela..............18
Kadrovska socialna služba .	14,7
Konstrukcijski biro ...	18
Gospodarsko finančni sektor 17,5
Splošna služba.............13,5.
Skladišče in nabava .	.	.	15,5
Kalkulacije ...............15.5
Analitsko-planški sektor .	15,7.
8 V Zavidovičih (Bosna) je na razpolago 125 tesarjev. — Letos
bo v šoli centra za izobraževanje lesnega podjetja »Krivaja« v Zavidovičih končalo šolanje 123 kvalificiranih tesarjev. Po sklenjeni pogodbi med zavodom za zaposlovanje Zavidoviči in našim
podjetjem bomo sprejeli v podjetje 50 novih tesarjev.
Ko smo anketirali celotno grupo tesarjev, jih je 90 % izjavilo, da so se pripravljeni zaoosliti v tujini, če bi to podjetje zahtevalo.
S 15. marca bo na razpolago 63 zidarskih in tesarskih vajencev — 15. marca konča 6-mesečno šolanje 64 vajencev. Od tega je 25 zidarjev iin 39 tesarjev. Vajenci bodo poslani v poslovne enote 1. aprila 1969.
Si Seminar za mentorje — V
sklopu delavske univerze »Boris Kidrič« je bil v Ljubljani organiziran enodnevni seminar za mentorje. Seminarja se je udeležilo tudi 10 članov našega kolektiva. Na seminarju so se seznanili z nalogami mentorja in vodenjem pripravnikov.
V zadnjem prispevku smo si ogledali postopek pri obdelavi strukture mrežnega diagrama. V naslednjem vam hočem podati časovno obdelavo tega MD:
ANALIZA ČASA PO CPM
Ko je MD izdelan, pristopi team k določanju časov trajanja posameznih aktivnosti. Kot enoto se običajno v gradbeništvu vzame dan; možne pa so tudi druge enote: pri natančnih obdelavah postopkov — ura; iri dolgotrajni gradnji — teden ali mesec; poleg teh pa še posebne enote (3 dni), kj dajejo v letu nekako 100 delovnih enot
Cas določimo r.a podlagi normativov, izkustveno, ali pa na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z zasledovanjem že planiranih cie1 po mrežni tehniki Ti zadnji podatki so, če so dovolj številčni, najbolj zanesljivi, kajti zajamejo vse zunanje vplive na trajanje del, prav tako pa gredo v korak z razvojem tehnologije.
Dobljene podatke o trajanju aktivnosti vpišemo najprej v listo aktivnosti v zadnjo kolono, nato pa jih vpišemo še pod ustrezno puščico MD.
Istočasno vpišemo v MD na zgornji del puščice tudi kratke opise aktivnosti. S tem smo pripravili vse za časovni preračun mrežnega diagrama in planer lahko pristopi k delu. Tu praktično ni več potrebno sodelovanje operativnega kadra, dokler niso znani rezultati preračuna.
Preračun mreže se opravi v dveh fazah:
1.	Preračun mreže naprej (progresivno računanje).
2.	Preračun mreže nazaj (retrogradno računanje).
1.	Proračun mreže naprej
Najprej naj razložim nekaj simbolov, ki so nemškega oziroma švicarskega izvora, pa so se udomačili v tehniki mrežnega planiranja.
TFA (i-j): najzgodnejši začetek aktivnosti (i—j)
TFi oziroma TFj: najzgodnejši čas dogodka i oziroma j
Z aktivnostjo i—j je mogoče pričeti šele, ko je izpolnjen dogodek i. Z najzgodnejšim časom TFI sovpada najzgodnejši čas začetka aktivnosti i—j (TFAi—j).
Ta čas se dobi s seštevanjem časa vseh predhodnih aktivnosti
TF (i) - max 2Tq = TFA (i-j)
Upoštevamo pa le največji možni seštevek, kajti pot, ki nareku-
je najdaljše trajanje izpolnitve dogodka (TF (i), je odločilne važnosti. Ce bi izbrali neko drugo, manjšo pot, bi aktivnosti na daljši poti ne bile v celoti dovršene do določenega časa.
Tak postopek ponovimo od dogodka do dogodka, rezultate pa vnesemo v levi spodnji kvadrant kroga dogodka i oziroma j.
2.	Preračun mreže nazaj
TSE (i—j) = najkasnejši čas dovi-šitve aktivnosti (i—j)
TSi oziroma TSj = najkasnejši čas dogodka i oziroma j
Ko dosežemo končni dogodek TFn, izenačimo rezultat z naj kasnejšim časom TSn:
TFn = TSn
To je predpostavka. Na osnovi te predpostavke lahko izračunamo vse najkasnejše čase dogodkov od »n« do »j«, s tem, da odštevamo čase trajanja aktivnosti po najdaljših' poteh: >
TS (j) = rrl (n) - max = TSE (i-j)
Kontrola za pravilno opravljeni retrogradni preračun je, da je čas začetnega dogodka enak
S tem je preračun mreže končan.
Potrebno pa je definirati nekatere pnime, ki jih mreža še ne da. TFE (i-j) = TFi + T (i-j) « = najzgodnejši konec aktivnosti = TFA (i-j) I T (i-j)
TSA (i-j) » TS (j) - T (i-j) - naj-poznejši začetek aktivnosti — = TSE (i-j) - T (i-j)
?. Kritična pot
Iz preračuna mreže kmalu lahko ugotovimo, da so pri nekaterih dogodkih najzgodnejši časi enaki naj poznejšim; torej je:
TF = TS
Analitično bi to lahko ugotovili na naslednji način:
TSE (i-j) - TFA (i-j) - T(i—j) = 0 oziroma
TS (j) - TF (i) - T (i-j) - 0 TFE (i-j) - TFA (i-j) + T (i-j)
-> TFA (i-j) - TFE (i-j) - T (i-j)
Zgornjo enačbo za TFA vnesemo v prvo enačbo:
TSE (i-j) - TFE (i-j) -~ T (i-j) - T (i-j) -
in dobimo
TSE (i-j) = TFE (i-j)
Aktivnost, ki izpolnjuje zgornji pogoj, leži na tako imenovani kritični poti, je to.ej kritična.
Kritično pot imenujemo verigo kritičnih aktivnosti od začetnega do končnega dogodka, ki so brez vsakršnih časovnih rezerv. Vse aktivnosti, ki niso r.a kritični poti, imajo določene časovne rezerve. V MD je lahko tudi več kritičnih poti.
4.	časovne rezerve
Izračun časovnih rezerv in drugih manjkajočih časovnih podatkov opravimo na »proračunskem formularju«, ki je posebej v ta name-’ izdelan.
Tudi za časovne rezerve imamo posebne simbole:
PG = skupna časovna rezerva PF = prosta časovna rezerva PU = neodvisna časovna rezerva
a)	PG — skupna časovna rezerva: označuje čas, za katerega se izvršitev obravnavane aktivnosti največ lahko premakne naprej od svoje začetne točke, a se s tem ne vpliva na končni rok celotnega projekta
Ce se ta rezerva popolnoma izkoristi pri eni od aktivnosti v verigi, se najzgodnejši in najkasnejši časi pokrijejo in aktivnosti postanejo kritične.
Grafični prikaz rezerv v obliki gantograma je podan v priloženi sliki.
b)	PF — svobodna časovna rezerva: označuje čas, za katerega se izvršitev posamezne aktivnosti na1 več lahko premakne, a se s tem ne vpliva na najzgodnejši začetek naslednje aktivnosti. Taka časovna rezerva sc lahko pojavi le, če se v enem dogodku konča več aktivnosti. Najdaljša veriga od teh nima proste časovne rezerve.
su TSi ali pa smo z izvršitvijo te aktivnosti zavestno pričeli v njenem naj poznejšem začetku.
Ta časovna rezerva ima pri izračunu lahko tudi negativno vrednost, vendar se te vrednosti ize načijo z 0r, kar pomeni, da te časovne rezerve pri obravnavani aktivnosti ni.
5.	Proračunski formular
Ker MD ne da vseh časovnih podatkov, imamo izdelan poseben formular, s pomočjo katerega izračunamo vse manjkajoče podatke. To so predvsem:
a)	časovne rezerve
b)	najpoznejši začetek aktivnosti (TSAi)
c)	najgodnejši konec aktivnosti (TFE j)
6.	Terminski koledar
V	MD smo imeli opravka le z delovnimi dnevi. Zato je potrebno napraviti še ustrezen koledarski prikaz plana. To napravimo sicer z dispozicijskim formularjem, vendar rabimo še prej nekatere podatke, ki nam jih da le terminski koledar.
V	terminskem koledarju izločimo najprej vse nedelovne dneve
(praznike, sobote, nedelje itd.) in upoštevamo le tiste koledarske dneve, ko naj bi v normalnih okoliščinah delo resnično potekalo. Za kraje, kjer je značilno sezonsko zmanjševanje ali večanje Števila delovnih dni ali delovnih izmen, moramo imeti na razpolago ustrezne statistične podatke, ki nam omogočajo število delovnih dni v času manjše dejavnosti -reducirati, oziroma v času večje dejavnosti uvesti več izmen.
Iz takega koledarja lahko za vsak delovni dan iz MD ugotovimo odgovarjajoči koledarski dan.
Nekatera večja podjetja v Evropi imajo izdelane čirto posebno terminske koledarje (npr. enota = 3 dni), tako da pride po njihovih računih v enem letu ravno ICO časovnih enot in preidemo tako na dekadni sistem prikazovanja.
7.	Dispozicijski formular Za točno koledarsko opredelitev posameznih aktivnosti, za zasledovanje plana, pošiljanje poročil in za redno kontrolo izkoriščanja obstoječih časovnih rezerv, je izdelan dispozicijski formular.
V prvih dveh kolonah so dane
GBAFICfJI PRIKAZ ČASOVNIH REŽEM
Prosta časovna rezerva pripada vedno v celoti zadnji aktivnosti v verigi, lahko pa se porazdeli enakomerno na vse druge.
Izredno važno vlogo igra ta vrsta rezerve pri krajšanju MD, kolikor s prvim preračunom nisme dosegli želenega roka oziroma pri korekturah MD med gradnjo. Prav tako pa je važna pri analizi stroškov, kjer imamo prav tako opravka s krajšanjem časov trajanja aktivnosti.
c)	PU — neodvisna časovna rezerva: predstavlja čas, za katerega se aktivnost lahko podaljša, ne da bi bil ogrožen najzgodnejši začetek naslednje aktivnosti pod pogojem, da je dogodek »i« zaradi zakasnitve predhodne aktivnosti dosežen v naj poznejšem £a-
PQ -TSA-Tfi - TS/ - 7>-‘
PG'28-23^=iS-30
oznake aktivnosti »i« in »j«; naslednje rubrike vsebujejo podatke o začetku aktivnosti, koncu aktivnosti in za časovne rezerve. Rubrika »planirani datum (začetka)« izpolni cpei ativec upoštevajoč razmeie na gradbišču Prav tako mora operativec izpolniti rubriki »datum dejanskega začetka« in »datum dejanskega konca« aktivnosti. Na osnovi teh podatkov je mogoče planerju Izračunati že obstoječe časovne rezerve oziroma morebitne zakasnitve, kolikšne so te zakasnitve in sestati se mora z operativnim vodstvom gradbišča, da ukrenejo vse potrebno, da se planirani rok zopet ujame. To dosežemo z ustreznim krajšanjem naslednjih kritičnih aktivnosti, so pa tudi še druge možnosti, ki tega krajšanja ne zahtevajo.
Na podlagi podatkov iz dispozi-cijskih formularjev pošilja operativni kader redna občasna poročila o stanju na objektu planskemu oddelku, ki opravi ustrezne izračune. Po opravljenih izračunih se izdela predlog za normalizacijo poteka del in pošljejo ustrezna poročila vodilnemu kadru PE oziroma podjetja. Tako je ciklus zaključen in planiranje postane funkcionalen člen v poslovanju podjetja, ki zagotavlja pravočasno dovršitev gradnje. Rajko Kogej
Iz vojske nam pišejo
Ferdo Medimurec, naš član kolektiva, ki služi vojaški rok na Kosovem V., p. 4061 6 nam je poslal naslednje pismo.
Zelo sum b i presenečen, ko sem prejel zadnji osebni dohodek, še posebno pa tako imenovani /dobiček« iz lanskega leta. Ponosen sem na takšno podjetje, kot je »Gradis«. Pridobil sem si še večje zaupanje v podjetje ter se bom po končani vojni obveznosti rad vrnil nazaj.
Kar se tiče mojega vojaškega življenja, sem zadovoljen. Predpostavljeni me imajo radi. kot tudi moii vojni tovariši. Še eno prošnjo imam, če bi mi redno pošiljali Gradisov vestnik, ker mi je to edina vez s podjetjem in spioh s Slovenijo.
Želim vsem mojim sotovari-šem in sodelavcem dosti uspeha.
Planski kazalci podjetja kot celote so v decembru vsi pozitivni. Letni plan skupne proizvodnje je bil do 31. decembra presežen s 17,9 %, medtem ko znaša presežek čiste proizvodnje 15,2 % pa so obrtniška dela presežena z 31,9 odstotka. Presežek plana je sicer nekoliko nižji kot prejšnje leto, vendar je vrednost skupne proizvodnje za 7 %> višja. Manjši odstotek presežka skupne proizvodnjo v absolutni vrednosti, primer-
%
160
140
120
100
so
60
40
20
0
jano s planom, je dosežen zato, ker je bil plan v primerjavi s prejšnjim letom zvišan za 14,5 °/». Iz omenjenih podatkov je razvidno, da je bil plan dosti realen in je presežek primeren.
Uspeh gradbenih PE je po doseženih planskih kazalcih boljši kot podjetja, ker je uspeh PE obratov slabši. Vrednost skupne proizvodnje so gradbene PE presegle z 22,9 %. Tudi presežek plana čiste proizvodnje je velik (20,2 odstotka), medtem ko je presežek pri obrtniških delih še večji (32.1 odstotka). Skupno in čisto proiz-
vodnjo so vse gradbene enote presegle, le pri obrtniških delih je PE Ravne pod planom za 19,6 odstotka. Razlika med najvišjim in najnižjim presežkom je velika, saj znaša pri skupni proizvodnji med 59,4% (Jesenice) in 11,6 % (Ravne). Pri čisti proizvodnji je razpon nekoliko nižji. Najvišji odstotek prikazujejo zopet Jesenice (47,4»/.), medtem ko prikazuje najnižjega PE Celje (10,1 °/o).
Pri obratih je uspeh po planskih kazalcih nekoliko slabši, saj so dosegli plan proizvodnje le s 105,8 %. Od obratov sta dve PE
pod planom (KO Ljubljana — 2,4 % in SPO — 4,6). Najvišji presežek plana izkazuje PE Škofja Loka (+ 18,2 °/o). Dosežena realizacija obratov je skoraj ista kot lani, saj je letos le za 0,1 % višja.
Pri planu efektivnih ur so presegle predvideno število štiri PE, in sicer Jesenice (4-18,6%), Maribor (4- 0,2 %), LIO Škofja Loka (4- 1,3%) in biro za projektiranje (4- 0.9). Vendar je presežek efektivnih ur pri vseh omenjenih PE upravičen, ker so presegli tudi plan čiste proizvodnje. V celoti je
podjetje porabilo za 1,3 % manj ur, kot je bilo predvideno, čeprav je realizacija presežena s 15,2 %. Zato je tudi dosti ugodei pokazatelj produktivnosti (računana je iz razmerja čiste proizvodnje in efektivnih ur). Pokazatelj produktivnosti samo SPO ni dosegel (—2,5 %), medtem ko so vse druge PE presegle od 7,3 % (biro za projektiranje) do 35,9 % (Jesenice). V primerjavi z istim obdobjem lani je produktivnost višja za 9 %, čeprav je presežek planirane nižji.
Planski barometer za december 1968



ii



PZ
■v.;
1HE3 ČISTA PROIZVODNJA mm EFEKTIVNE URE £23 PRODUKTIVNOST
A
A
- i * • •

I
MA

: ; i

1
;;h
:,:v.
Z



.iv:

%
•*.
m



:y


s
I
S
9
|
A
I
i
I
5
1
S
M
§
1
5
£
§
§
CQ
-J	-i	■s
Ra	M	
	■X	<2>
<o		d.
		V)
oa
l::&gi25KESt
Zelena luč za Gradis pri gradnji TE Šoštanj lil
Vrednost prevzetih del znaša med 3 in 4 milijarde S din
Septembra 1967 je bila javna licitacija za gradbena dela termoelektrarne Šoštanj III. Udeležila so se je podjetja Tehnika iz Ljubljane, Ingrad iz Celja, Pionir iz Novega mesta, Gradis in Hidro-elektra iz Zagreba. V zelo ostri konkurenci, saj gre za delo v višini ca. 3 milijarde S din, ki se bo z raznimi dodatnimi deli in dodatnimi objekti verjetno dvignilo na ca. 4 milijarde S din je bil Gradis spoznan za najcenejšega in najugodnejšega, kar je investitor z odločbo tudi potrdil.
Na žalost pa pogodba ni bila takoj sklenjena, ker je investitor čakal, da se uredi vprašanje finančnih sredstev. Temu so sledile znane investitorjeve težave, ker je odstopila tovarna glinice in aluminija iz Kidričeva kot sofinnancer. Tudi KB Ljubljana je s težavo zbirala potrebna finančna sredstva. Da je bilo možno vendarle zbrati potreben d.enar, sta k tej investiciji pristopila kasneje rudnik Velenje in savske elektrarne in tako je bilo decembra 1968 vprašanje denarja rešeno. Pri tem je bilo gradnjo izgubljeno eno leto. Do decembra 1968 je bil tudi dokončno izbran dobavitelj opreme, to je Siemens iz ZR Nemčije in dobavitelj kotla Babcoc-Wilcox
Seveda je Gradis kot izbran izvajalec že v letu 1968 sodeloval preko investitorja z dobavitelji opreme in projektanti pri programiranju del, izdelavi organizacijskih shem, terminskih planov itd.
Tudi pri pripravah za projektiranje, ki je bilo v celoti poverjeno inženirskemu biroju Elektroprojekt iz Ljubljane, je Gradis intenzivno sodeloval.
Dne 12. februarja 1969 pa sta direktor TE Šoštanj dipl. ing. Ciril Mislej in glavni direktor Gradisa dipl. ing. Hugo Keržan tudi formalno podpisala pogodbo za vsa gradbena in gradbeno-obrtniška dela pri 'Zgradnji TE Šoštanj III. Investitor ie zahteval zelo precizno in obširno pogodbo z mnogimi prilogami, kar je razvidno iz dejstva, da vsak izvod
pogodbe vsebuje po 17 žigov in podpisov Gradisa in isto število investitorjevih. Pri tem pa je pogodba sestavljena v 12 izvodih.
Pogodba obsega naslednje glavne objekte:
A)	Glavni pogonski objekt: strojnica, bunkerski del, kotlovnica, elektrofilter, dimnik, stikališče in skladišče mazuta.
B)	Priprava vode:
hladilni stolp z dovodi in odvodi, čistilnica vode in črpališče.
C)	Transport premoga in pepela.
Č) Zunanja ureditev:
ceste, železnice, dvorišča, industrijski tiri, zunanja kanalizacija in zunanji vodovod, zunanja razsvetljava in ozemljitvena dela ter naprava platoja, in
D)	vsi ostali objekti, ki so potrebni do celotne dovršitve TE Šoštanj III.
Izgradnja te investicije je zaupana naši poslovni enoti iz Celja. Najprej bodo gradili dovozno cesto in uredili pobočja, seveda pa bodo Celjani tudi takoj pričeli s pripravljalnimi deli.
Med projektantsko in izvedbeno zelo interesantnimi objekti velja opozoriti na objekt »hladilni slo'p«, ki bo visok 92 metrov, premer spodaj ca 90 m, premer odprtine zgoraj ca 75 m. Zaradi primerjave stroškov in dobe graditve bo sprojektiran v dveh izvedbah, tj. v klasični in montažni. Gradis ima že izkušnje za oba načina graditve.
Dimnik bo v železobetonski izvedbi, visok 150 metrov, premer odprtine na vrhu pa je 6,5 m.
Da bo mogoče zadostiti postavljenim terminom izgradnje, je naša operativna služba intenzivno pripravljala nabavo specifične mehanizacije za ta dela. Zaradi izrednih dimenzij hladilnega stolpa je bil v Franciji nabavljen stolpni žerjav firme Richier—Weitz tipe 1267-S-3, višine 93 m, dolžina ročice 40 m, nosilnost 80 ton-metrov. Žerjav je že deponiran na gradbišče v Šoštanju in je bil dobavljen v naši oranžno-rumeni barvi. Pripeljan je bil po železnici na 5 vagonih, saj je njegova skupna teža 44.67 ton, od tega tehta samo kabina 14 ton. Ta žerjav zahteva tir s hrastovimi pragovi dolžine 7 metrov.
Za to gradnjo je tudi že nabavljen amerikanski buldožer »Caterpiller« tipe D-7-E, jakosti 180 KS v vrednosti ca 60 milijonov S din.
Nadalje je nabavljena prevozna betonarna »ELBA« s pripadajočimi štirimi silosi za cement po 30 ton. Kapaciteta te betonarne je 15 m3 na uro, cena pa ca 28 milijonov S din. Del te opreme je tudi že deponiran na gradbišču.
Poleg tega je za to delo nabavljena še druga oprema, druga pa rezervirana med tisto, ki jo že imamo.
Za novo mokro separacijo na Savinja v bližini Mozirja je potrebna oprema že naročena, tako da bo pripravljena marca. Kapaciteta te separacije bo 15—20 m3 opranega rečnega gramoza na uro.
Seveda ne bo opuščena tudi dobava kvalitetnega agregata iz naše gramoznice v Otiškem vrhu.
Še vedno pa so v študiju tudi drugi viri agregatov, med drugimi tudi drobljenci.
Prevzete naloge se je naša poslovna enota iz Celja lotila z vso resnostjo, saj so termini zelo kratki in je zahtevano kvalitetno in tehnično zahtevno delo.
Ing. Janez Gričar
Tudi letos milijoni za kadre
Delavski svet je potrdil predračun centra za izobraževanje za leto 1969 — Za šolanje strokovnjakov bomo letos predvidoma porabili 1,68 milijona N din, pri čemer niso vračunani stroški za vajence
Naše podjetje že več let načrtno vlaga precejšnja sredstva za vzgojo novih strokovnjakov in tudi za strokovno izpopolnjevanje tistih, ki so že zaposleni pri nas. Za leto 1969 bomo predvidoma potrebovali okrog 1,68 milijona novih dinarjev. V tej vsoti so zajeta sredstva za štipendije, številne tečaje in seminarje, dopolnilno izpopolnjevanje, popoldanske tečaje, nagrade pripravnikov in dinge oblike strokovnega izpopolnjevanja. Seveda je v našem podjetju še 312 vajencev, za katere porabimo tudi precej denarja, vsekakor kar lepe milijone. Tako bo šlo letos za vse kadre — cd štipendij za bodoče inženirje do izdatkov, ki jih imamo s šolanjem vajencev — precej težkih milijonov dinarjev,
Letos bomo štipendirali 17 inženirjev, 16 tehnikov, 12 delovodij in seveda še strokovnjake za druge poklice. Vrh tega se izpopolnjuje v šotah 157 tesarjev in zidarjev v Ljubljani, Celju, Čakovcu, Virovitici in Zavidovičih. Seveda to še ni vse: v letu 1969 bodo izpopolnjevali svoje znanje mnogi naši delavci, ki so že zaposleni v podjetju, novo znanje pa si bodo pridobili kot izredni študenti, na popoldanskih tečajih, raznih seminarjih in podobno.
Tako kot že več let doslej smo tudi v letu 1969 pripravili celo serijo krajših seminarjev za tehnični kader na Pohorju, v Grobljah pa so se
zbrali naši sindikalni delavci. Skratka, tudi na področju vzgoje kadrov letos ne bomo držali rok križem.
Seveda bi se ob tem verjetno marsikdo vprašal: le kako to, da moramo vsako leto žrtvovati pravzaprav ogromno denarja za vzgojo novih delavcev, tesarjev, železokrivcev, tehnikov, delovodij, inženirjev in drugih strokovnjakov? Vprašanje res ni tako odveč, še zlasti zato, ker vemo, da še danes nekatera gradbena podjetja in druga podjetja bore malo žrtvujejo za vzgojo mladih strokovnjakov, marveč jih enostavno — kupijo.
Dokaz, da v našem sistemu izobraževanja še vedno marsikdaj ni povsem v redu, je tudi nedavni razpis za nova delovna mesta tehničnih pomočnikov in sektorskih vodij, ki smo ga pred kratkim objavili v dnevnem tisku. Toda odziv je bil res skromen — prijavil se je vsega en inženir arhitekt, čeprav je v našem podjetju več prostih mest za inženirje tehnične pomočnike in sektorske vodje. Seveda tudi ni dosti bolje s tehniki, prav tako še vedno primanjkuje tesarjev in zadnje čase tudi zidarjev.
Ti pojavi kažejo, da je nezaposlenost pri nas bolj ali manj relativna in vsaj strokovnjakom — tehnikom, inženirjem, delovodjem, tesarjem in drugim — vsaj za zdaj še ni stiske za delo. Prav gotovo dober in sposoben delavec takoj dobi delo doma. Seveda pa je med mnogimi mladimi strokovnjaki, zlasti s fakultetno izobrazbo, še vedno zakoreninjeno mnenje, da je bolje nekaj časa čakati »na dobro priložnost« za delo v Ljubljani ali kvečjemu v Mariboru; mnogi pa se branijo, da bi šli delat na primer na Jesenice, na Ravne ali celo na teren. Celo delo v tujini ne diši vsem.
Skratka pomanjkanje strokovnih kadrov in pa še vedno prepogostni pojavi, da izučeni strokovnjaki odhajajo v druga podjetja ali druge poklice,, nas silijo, da še vedno vlagamo razmeroma veliko denarja za šolanje in izpopolnjevanje kadrov. Hkrati pa moramo ukreniti vse, da bo naš denar za kadre čim bolje naložen, tako da ga bomo vlagali v tiste delavce in strokovnjake, za katere vemo, da bodo ostali v vrstah našega kolektiva. Če bomo vsi v tem smislu kadrovali in vzgajali kadre, bo denar, namenjen za izobraževanje res koristno naložen.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Prva skupina tečajnikov za tehnični strokovni kader na Pohorju
Mogoče mu bo pa le uspelo
Tečaj nemškega jezika
Danes je zaposlenih vedno več naših delavcev v tujini, in to v državah z nemškim občevalnim jezikom. Tako so potrebe po znanju nemškega jezika vedno večje.
Da bi omogočili našim delavcem občevanje v tujini, smo pričeli z osnovami poučevanja nemškega jezika. Pri tem seveda ne mislimo obravnavati slovnice kot take, temveč le preproste besede, ki jih rabimo v vsakodnevnem pogovoru.
rot. Das ist rot blau. Das ist biau gelb. Das ist gelb griin. Das ist g rim grau. Das ist grau
Ist das rot? — Ja, das ist rot. Ist das blau? — Ja, das ist blau. Ist das gelb? — Ja das ist gelb. Ist das griin? Nein, das ist gelb. Ist das braun? — Nein, das iz griin. Ist das gram? — Nein das ist braun. Ist das rot? Nein, das ist nicht rot, das ist blau. Ist das gelb? Nein, das ist nicht gelb, das ist griin. Ist das braun? Ja, das ist braun. Ist das grau? — Nein, das ist nicht grau, das ist blau.
schwarz. Das ist schvvarz hellrot. Das ist hcllrot veiss. Das ist vveiss bunt. Das ist bunt dunkelrot. Das ist dunkeirot hellblau. Das ist hellbiau
Ist das hellvveiss? Nein, weiss ist immer vveiss und scluvarz ist immer schvvarz.
Das ist Berlin. Das ist Pariš. Das ist Rom. Das ist Madrid. Das ist London, Das ist Moskau. Ist das Pariš? — Nein, das ist nicht Pariš, sondern Madrid.
Das ist Deutschland. Das ist England. Das ist Russland. Das ist Spanien. Das ist Italien, Das ist Frankreich. Das ist Jugoslavvicn. Berlin ist in Deutschland. Pariš liegt in Frankreich. Liegt London in Russland? Nein, London liegt nicht in Russland, sondern in England. Deutschland liegt in Europa. Auch Frankreich liegt in Europa. Das ist der Tisch. Das ist der Stuhl. Das ist dcr Ofen. Ist das
tler Tisch? Ja,--------. Ist das der Ofen? Nein,-------, nicht------,
sondern der Stuhl. Der Tisch ist braun. Der Stuhl ist auch braun. Der Ofen ist schvvarz. Ist der Tisch blau? Nein, — — — nicht — sondern braun. Ist der Stuhl auch braun? Ja, ist der Ofen vveiss? Nein,---------schvvarz.
Das ist die Bank. Das ist die Lampe. Das ist die Uhr. Ist die Lampe schvvarz? Nein, — — — nicht — sondern griin und vveiss.
Das ist das Buch. Das ist das Heft. Das ist das Bild.
Das ist ein Tisch. Las ist ein Stuhl. Das ist ein Ofen Was ist das? Das ist ein Tisch. Der Tisch ist braun. Was ist das? Das ist ein Ofen. Der Ofen ist schvvarz.
Der + ein = mannlich
Das ist cine Bank. Das ist cine Lampe. Das ist eine Uhr. Was ist das? Das ist eine Uhr. Die Uhr ist schvvarz und vveiss.
Die + eine = vveiblich
Das ist ein Buch. Das ist ein Heft. Das ist cin Bild. Was in das? Das ist ein Bild. Das Bild ist bunt.
Das + ein = sachlich
Was ist das? — Das ist ein Tisch (mannlich).
Das eine Bank (vveiblich). Das ist ein Buch (sachlich).
Der Stuhl oder ein Stuhl ist mannlich. Die Bank oder eine Bank ist vveiblich. Das Buch oder ein Buch ist sachlich.
Vse samostalnike pišemo z veliko začetno črko.
izgovarjamo a j	ei
izgovarjamo c	z
izgovarjamo široki 6	a
izgovarjamo: usta zaokrožimo	in	izgovarjamo	e	6
izgovarjamo: usta zaokrožimo	in	izgovarjamo	i	ti
B = ostri s, lahko tudi pišemo ss
dva soglasnika pomenita, da je pred njima stoječi samoglasnik
kratek.	
izgovarjamo h	ch
izgovarjamo š	sch
izgovarjamo č	tsch
s izgovarjamo v začetku besede pred samoglasnikom ali med dvema samoglasnikoma »z«, v izgovarjamo kot f.
h za samoglasnikom pove, da je samoglasnik dolg in se ne izgovarja (nemi h), ie izgovarjamo dolgi i (nemi e), en izgovarjamo oj der, die, das = določni člen ein, eine, ein = nedoločni člen.
Besede: rot = rdeč, blau = moder, gelb = rumen, griin = zelen, braun = rjav, grau = siv, schvvarz = črn, vveiss = bel, bunt = pisan, hellrot = svetlo rdeč, dunkelrot = temno rdeč, hellblau = svetlo moder.
Das ist = to je, nein = ne, nicht = ni, auch = tudi, und = in, immer = vedno, sondern = ampak, der Tisch = miza, der Stuhl = stol, der Ofen = peč. die Bank — klop, die Lampe = svetilka, die Uhi' == ura, das Buch = knjiga, das Heft = zvezek, das Bild '= slika, mannlich = moški, vveiblich = ženski, sachlich = srednji. Was ist das? = kaj je to.
ein = en, eine — ena, eine = eno.
ni nobena naloga izvršljiva
Kaj pravi naš glavni direktor inž. Hugo Keržan k tezam o perspektivnem programu podjetja — Ne nabirajmo si nalog po znanem geslu: »Treba je...« — Želim pameten, konkreten in izvedljiv razvojni program
Pisati pripombe na tako obširne teze vsekakor ni lahka naloga.
Se težja pa postane, če čitaš v zaključku »znano« misel, da je večkrat ob kakšni akciji skepsa na centrali večja, kot pa odpor enot. Take ocene je morda res slišati, vprašati se je pa treba, kdo jih pripoveduje in še bolj, v kakšni meri sam prispeva k skupnim naporom, da bi bilo vsem nam boljše.
Ocenjujem tudi, da ni mogoče primerjati ocenjevanj ljudi, ki gledajo na razne naloge z ra-ljčnih zornih kotov, z različnim intelektualnim nivojem in predvsem s silno diferenciranimi izkušnjami na področju vodenja podjetja, zlasti pa še gradbenega.
Omenil sem že obširnost nalog, ki naj jih zajema perspektivni program. Listajoč po tezah mislim, da nam pri vseh naštetih nalogah manjkajo ugotovitve sedanjega stanja, (ne samo s trendi, ki se kažejo v finančnih pokazateljih, in trendi položaja našega podjetja v slovenskem in jugoslovanskem merilu), kaj smo doslej že dosegli, ker le tako je mogoče graditi nadaljnjo konstrukcijo in smer našega razvoja. Zdi se mi, da se ti podatki pojavljajo le obrobno. pogosto so ocenjeni kot nepomembni ali se sploh ne omenjajo. Vedeti moramo, da se podjetje nenehno razvija na vseh mogočih področjih. da naj zato perspektivni program prvenstveno nadaljuje začeto pot, morda v nekaterih stvareh korigira, v nobenem primeru pa ne more posta\ Ijati čisto novih stvari, ki niso niti preizkušene, niti v praksi potrjene. Nasilno uvajanje (takih izkušenj že imamo!) pa vodi do neuspehov in zavračanja. Strinjam se z mnenjem, da morajo biti vse spremembe in predlogi skupna mnenja
čim večjega števila članov kolektiva, in to predvsem tistih, ki bodo imeli od tega največ koristi in so v podjetju v večni — naših naprednih delavcev.
Ko listam po tezah, se mi zdi izdelava te naloge tako velika in tako zahtevna, da se mi poraja sum, če smo sposobni izvršiti v kratkem roku tako mogočen elaborat, ki naj bi se lotil vseh dejavnosti v našem podjetju, vnesel vanje bistvene spremembe, nam prinesel hkrati vrsto neznank. Ta obsežnost me navdaja z določeno skepso. Zato mislim, da se mora program omejiti predvsem na najbistvenejša vprašanja, ki so za podjetje življenjskega pomena. Te rešitve pa morajo biti izdelane tako, da bodo čimbolj konkretne in izvedljive.
Če govorim izvedljive, mislim pri tem na znano stvar, da postavljen program še ni izveden program, da so kreatorji programa pogosto drugi kot tisti, ki ga morajo priklicati v življenje, da zato prihaja do odpora
številnejše skupine novostim, da je tu dosti očitna konservativnost in določena želja ostati pri že doseženem in poznanem. Prav tako je res, da so zamisli tvorcev programov zelo strokovne, rabijo poznavanje teorije in so zato praktiku — izvajalcu razumljive šele po skrbni pripravi, poučitvi in pomoči na začetku.
Zdi se mi tudi, da posamezne točke programa niso izenačene po svoji pomembnosti in važnosti. Zato je vprašanje, ali so vse naštete v takem programu tudi potrebne. Mislim, da razne organizacijske rešitve naših služb niso v primerjavi z drugimi nalogami bistvene za naš razvojni program, ker sem prepričan, da že izvedba osnovnih zamisli zahteva določeno modernizacijo postopkov.
Kako pa naj se to izvede, kakšna naj bo pot, pa predvsem mislim, da je že v delu, da že sledimo konceptu, ki smo ga svojčas izdelali z Zavodom za produktivnost in katerega del, ki se nanaša na organizacijo določenih služb, nismo zavrnili.
Postavlja se vprašanje, s kakšnim tempom se te metode uvajajo. In ugotoviti moram, da sorazmerno počasi, pa ne zato, ker tega na centrali ne bi hoteli, temveč ker naletimo na dosti odpora in na težave v enotah. Vedeti pa moramo, da brez sodelovanja enot nobena naloga ni rešljiva. Še hujše je pa to, da tak odnos ne daje prave in pravočasne izvorne dokumentacije, ki je predpogoj za uspešno delo podjetja (npr. evidenca zaposlenih, obračun OD, fakturiranje, materialno knjigovodstvo). Pri
tem dosti negativnem odnosu do uvajanja sodobnejših metod, pa je iskati vzrok zlasti v strahu za določena zasedena delovna mesta, ki postanejo naenkrat nepotrebna.
To bi bile nekatere načelne pripombe. Želel pa bi k posameznim tezam prispevati še sam nekaj misli
1.	Raziskovanje trendov rasti podjetij nam v gradbeništvu ne kaže določenega, konstantnega napredka. Že vrsto let opažamo nekako triletno dobo rasti, nato spet upadanja tri leta in spet navzgor. Ta trend je za naše podjetje že skoro pravilo, čeprav ga zaznavamo prvenstveno po gibanju števila zaposlenih ali izvršenih ur. Zato se postavlja vprašanje, kako ta trend predvidevati v bodoče? Ali lahko pričakujemo konstantno rast nalog, ali moramo pri tem predvideti ekspanzijo v druge republike (kjer ravno v zadnjem času opažamo zapiranje v njihove meje), ali se je vključiti v delo zunaj države. Dileme so dosti težke. V našem podjetju obstaja miselnost, da je treba dela zagotoviti najprej v bazenu poslovne enote (ker je to zaradi kadra najugodnejše), da se gre šele v drugi fazi na oddaljenejša območja. Dilema je tudi ali delati v težki konkurenci doma, ali čakati atraktivnejše posle malo ven iz republike. Dilema je. ali se bo naš razvoj vključil v perspektivni program republike. In končno imamo ob vseh številnih možnostih, ki se nam porajajo doma in zunaj, še vedno neznanko: Kdo ho ta dela dobil! Zato je za naš program to dosti težka naloga. ki bo sicer lahko posl avl iena kot ocena, nihče pa ne bo mogel v celoti garantirati njene realizacije.
2.	Večja mobilncsl v pr diet ju je nesporno tista lastnost, ki nam bo lahko največ prispevala pri nadaljnji naši rasti. Vedeti moramo, da se razpoložljiva dela teritorialno, pa tudi po vrsti stalno gibljejo in prenašajo. Zato je jasno, da jim moramo s svojimi kapacitelami slediti, sicer dela ne bomo imeli dovolj. Morda naša organizacija gradbenih poslovnih enot. lociranih širom Slovenije, temu do neke mere ustreza, v celoti pa seveda ne. Lahko se nam zgodi, da bomo na področju močne enote prišli v situacijo, ko tam naročil ne bo! Potrebni bodo ukrepi, treba bo kapacitete premeščati. Pri tem pa se nam dogaja, da to ne gre. da nas je ob prevzetem delu nekje zunaj sedežev enot ali njih neposredne bližine naenkrat strah, kdo bo to nalogo izvršil, kateri kader bomo tja poslali itd. Zato pozdravljam željo po večji mobilnosti, želim le odgovora, kako jo izvesti!
3.	O tržišču zunaj Slovenije sem bežno že govoril. Mislim, da se ne bi smeli preveč zanašati, da bomo na tem tržišču dobili znatnejša naročila. Situacija kaže, da se razne formacije pa tudi družbene in gospodarske organizacije resno in stalno trudijo izriniti naše ljudi iz svojega območja. Ugotavljamo lahko le to, da nas kličejo izjemoma, kadar so ostri termini, kadar žele doseči čim večjo konkurenco ali žele kredite in končno kadar uvidijo, da sami dela v resnici bi ne zmogli. Mislim tudi, da nam je piasman na tem področju možen le za specialna dela. ki jih druga podjetja ne poznajo ali niso usvojila potrebnih postopkov. Teh stvari pa je seveda v visokogradnji, industriji in mostovih bore malo. Zato je treba ceniti ta dela sorazmerno nizko.
4.	Dela v inozemstvu se nam razvijajo zadovoljivo. Mislim, pri tem predvsem finančne rezultate. Tudi območja se iz leta v leto širijo (Nemčija, Avstrija, Francija in letos še Libija). Problem nastaja bolj v vprašanju, kako taka dela prevzemati? Ali kot čisto režijo, kjer rabimo pretežno neposredno operativo (kvalificirane delavce), ali iti na uslugo z našim tehničnim vodstvom, vendar brez strojev in materiala, ali prevzemati delo v celoti za tujega investitorja in končno ali je treba formirati zunaj posebno sestrsko podjetje. Ta vprašanja preučujemo, poskušali bomo vse variante, tako da si bomo nabrali izkušnje.
Koliko pa nam ta aktivnost lahko po obsegu del pomeni? Koliko imamo po eni strani kvalificiranih — seveda kvalitetnih — delavcev, ki bi hoteli delati zunaj ? Koliko imamo komandnega kadra, ki je sposoben dela voditi tehnično in ekonomsko v redu? Koliko imamo sploh kadra, ki obvlada tuje jezike (nemško, francosko, angleško)! Lahko jih bomo sešteli na prste in vendar so ti kadri merilo za obseg naših angažiranj zunaj. Zato moramo danes, ko se udejstvujemo zunaj in to celo širimo, predvsem vzgojiti potreben kader.
Na to bo treba pri oceni naših kar -citet za inozemstvo zlasti računat:
Morda bi bilo treba pri tem po v dati še to, da naše enote mno. krat propagirajo delo v tujini, k. rov za take naloge pa niso pripr: Ijeni dati. Prav tako pa naše ekipt njih vodstva zunaj tožijo, da enote v zadnjem času pošiljajo ; slab kader.
5.	Ne vem, kako si sestavljavci ' zamišljajo akvizicijo poslov? TJ tavljajo namreč, da se ta vrši p težno z osebnimi poznanstvi vor nih uslužbencev. Če pogledamo, i ko dela dobivar o, pa lahko vidi tole: Ali ga dobimo na licitaciji, r ga dobimo s tem, da nudimo dole ne fnančne aranžmane, ali ga d( mo z ozirom na dosedanjo reput: jo, ki nam jo dajejo že izvršena < la, in končno jih dobimo, ker dn podjetja takih nalog niso sposo’, izvesti. Nesporno pa je tudi, da danes mnogo del oddaja zunaj < cialnih licitacij rajši z zbiran; ponudb, nato pa nadaljuje z brez zirnimi pogajanji investitorja, da 1 ponudenih otert in finančnih pogc čimveč iztrži in izigrava ponudr drugega proti drugemu. Vse to ‘ predpisih o oddajanju investicij? del sicer ni predvideno, je pa, :: splošna praksa.
Kako naj potem govorimo o zn: stvenem obdelovanju tržišča? t nam je vendar vsem jasno, da naše tržišče v veliki meri neur< no. da so investicije prej odvi-od tujih sredstev, ki si jih investi •" najame (mednje spadajo tudi r krediti), kot od lastnih virov, 1 • nam potrjuje tudi dejstvo, da da praktično ni več objekta, kjer in -stilov ne bi postavljal z vsem p" davkom pogojev o višini krediti nja. Kaj lahko tu deluje še zn stvena metoda? Mislim, da je 1 tvenejše razširiti mrežo naših tip na vsem področju gospodarstva negospodarstva po eni strani, ’ drugi pa krepiti našo finančno m s katero bomo za marsikoga, če ne kot izvajalci pa vsaj kot kre torji atraktivni.
6.	Želel bi povedati nekaj mi tudi k programu razvoja kadr Predvsem bi hotel potrditi ugotov ve tez. ki govore o šibkosti te služ Mislim, da je treba poudariti pr, vsem slabo kvaliteto naših kadri ki delaje! na lem področju, na n pretežno administrativno udejst' vanje. Za bežen pregled izobrar naših kadrovikov po posameznih ] slavnih enotah jasno kaže, da te; izvršujejo pomembnejše naloge, i šel? da bi vodili določeno kadrov: politiko. Danes se mnogi od n ukvarjajo komaj s tekočimi nalo; mi in še te rešujejo slabo, netočno nedosledno. Manjka jim poznava’ predpisov, niti uradnih, niti interr še bolj jim manjka pravilnih odi sov do naših delavcev. Kakor je i to negativno, pa moramo prizn; da jim tudi mi sami često postavi, mo nemogoče zahteve, katerih sei da ob najboljši volji ne morejo polniti. Naši programi štipendirar pa so pokazali, kako usodno lab manjša kriza zavre vsako kadro\ nje, saj smo pred leti štipendiste, so se javili v službo, dajali na r; polago, enota enoti ali centrali, ; smo jih odklanjali. Mislim, da sme tem mnogo izgubili, da je bil ključno finančni rezultat enote r gosto zelo negativen in za perspek vo celo kvaren. Danes pa govorin da moramo napraviti to in ono, ui diti to, spremeniti drugo, boljše < ganizirati in strokovnejše priprav Pa se vprašajmo s kom? Saj si hkrati že ugotovili, da smo poveč od leta 1965. obremenitev na ene strokovnjaka pri stalnih cenah preko 10%. Ugotovili smo; da n delo ni najboljše, da je mnogo ii provizacij, površnosti in nekvalit' nosti.
Namesto da bi se nam kopit kadri, pa se nam nabirajo naloge ’ tisti znani paroli: Treba je... Z; mislim, da moramo na področju 1 drov začeti od kraja, rešiti najp: osnovne naloge, potem pa postop-kreniti dalje. Pri tem sem preprič; ' da je prvi korak napravljen s ce tralno evidenco kadrov, njej pa rr ra slediti še mnogo, mnogo ukrep in zadolžitev. Pri tem pa bi bilo r smiselno pričakovati, da bomo to i šili čez noč, da so kadri nekje razpolago in je samo treba seči v polno vrečo. Čitajmo anonse v ča-piših, kaj podjetja v njih vse išče in prepričan sem, da se bomo ti v naših željah iztreznili!
Naj zaključim! Želim si pamet razvojni program, ki bo zajel osne ne črte naše bodoče poti, ki ne prepodroben, temveč konkreten ■ izvedljiv!
tftiCi/ uma &*a&a # # #
Prve tri slike kažejo, kako je bilo na gradbišču ELOK v Ljubljani. 85 delavcev je ne glede na kvalifikacijo čistilo debelo snežno odejo. Za ljudi in podjetje je bila to čista izguba. — Desna slika v drugi vrsti kaže, kako je bilo na dvorišču centrale podjetja, zadnji dve pa, kako je bilo v SPO in v kovinskih obratih v Ljubljani
illlllllllillll
razveseljivi obeti!
Lahko trdno upamo, da bo letos najmanj toliko dela kot lani, verjetno pa še več — že marca sprejet plan? — Lanski plansmo presegli za približno 18 odstotkov
V zadnjih letih smo bili takoj po novem letu marsikdaj zaskrbljeni. »Le kako bo z delom? Bo za vse dovolj zaposlitve? Kaj, če ne bo dovolj dela?« Takšne in podobne črnoglede misli so marsikomu rojile po glavi in nekaterim tudi povzročale sive lase. No, letos si — tako vsaj kaže — ne bo treba delati sivih las. Predvidevanja kažejo, da bo letos kar dovolj dela, najmanj toliko, kot ga je bilo lani, zelo verjetno pa še več. Skratka, za leto 1969 so obeti kar razveseljivi in dobri.
Naši planerji in drugi strokovnjaki, ki že pripravljajo olan našega podjetja za leto 1969, imajo v rokah precej podatkov, ki kažejo, da smo lahko precej optimistično razpoloženi. No, pa poglejmo, kaj se nam obeta v letošnjem Ielu'in na kaj opirajo strokovnjaki svoj optimizem.
Naše podjetje ima do 1. februarja sklenjenih pogodb za razna dela (gradbena in obrtniška) v vrednosti okrog 9.2 milijarde S din. Če k temu dodamo še približno za t,7 milijarde S din del, ki sicer še niso »črno na belem«, lorej še niso sklenjene pogodbe vendar pa lahko skoraj stoodstotno računamo nanje, potem imamo »v rokah« že lep kos dela — za nekaj manj kot 13 milijard S din Ob tem velja še poudariti, da v gornjih številkah ni vračunana gradnja TE Soštani, čenrav zatrdno vemo. da bomo že letos nedvomno ta objekt začeli graditi in imam'' že tudi podpisano pogodbo, Vrh lega v naštetih številkah tudi ni računana naša udeležba nri gradnji nove ceste Vrhnika— Razdrto, dasiravno z veliko mero vnanja remo tudi na io veliko investicijo in smo skorai nrepričani. da bn tudi »Gradis« lahko pri lej cesti dobil ustrezen »zalogaj«.
Prejšnje številke predstavljajo nekaj več kot 80 odstotkov lanskega plana in 68 odstotkov lans,re realizacije. Za nas jc zlasti ugodno dejstvo, da ob zač-*’—i letoš-
njega leta v boljšem položaju kot lani, saj smo lani ob tem času imeli zagotovljenih del le za 70 odstotkov glede na plan iz prejšnjega leta. Seveda, če bi bilo to, kar imamo danes »v rokah«, vse, kar bomo gradili letos, potem bi nam slaba predla. Vemo pa iz izkušenj zadnjih let, da v Jugoslaviji ni gradbenega podjetja, ki bi že ob začetku leta imelo oddane vse kapacitete. Zato smo prav lahko optimisti, saj je še pred nami praktično vsa gradbena sezona in nič ne dvomimo, da bomo spomladi, poleti in tudi na jesen še »nabrali« precej dela pri raznih in-\restitorjih. To pa bo dovolj, da bomo lastne kapacitete lahko dobro zaposlili.
Tudi v tujini nam letos kar dobro kaže, zlasti v Nemčiji, pa tudi v Franciji, Avstriji in Libiji. V tujini — tu ni upoštevana Libija — imamo že sklenjenih pogodb za delo v vrednosti 270 milijonov S din, zatrdno pa računamo še na okrog 1260 milijonov del. Tako bomo letos v tujini realizirali najmanj 1,5 milijarde S din del. Seveda pa računamo tudi v tujini, da bn spomladi in poleti še »padlo« kakšno novo delo. Tako ni neosnovano pričakovanje — zlasti'ker planerji še niso računali z deli v Libiji — da bomo letos v tujini ustvarili realizacijo blizu 2 milijardi S din.
Seveda bo zanimivo, če nekoliko pogledamo, kako so pri tistih 13 »čvrstih« milijardah udeležene posamezne edinice. Pri tem navajamo zaradi zanimivosti v oklepaju še lansko realizacijo vsake edinice. Torej, razpored po edimcah nam da takšno podobo:
Gradbeno vodstvo Ljubljana 2,4 milijarde (3,8 milijarde lanska realizacija). LiubVana-okolica 2260 milijonov S din (2250), Kooer 1370 milijonov S'din (2400), Jesenice 1870 (2950), Celje 2100 (1870). Maribor 1930 ((4 milijarde), Ravne 1 milijarda (1650 milijonov).
Kot vidimo, se »zelo dobro drži« enota Ljubljana -
okolica, ki ima dela za letos že toliko, kolikor znaša lanska realizacija. Tudi Celjani so se letos dobro odrezali, zlasti če upoštevamo, da bo letos Celje že prevzelo gradnjo TE Šoštanj, ki ni zajeta v naših planskih podatkih. Precej naporov pa bodo morali vložiti v Mariboru, da bodo dosegli vsaj lanski obseg realizacije, seveda pa tudi drugim; enotam še manjka približno od 0,5 do 1,5 milijarde S din do lanskih rezultatov.
Komisija za plan pri delavskem svetu bo v kratkem na osnovi gornjih podatkov sestavila finančni plan podjetja za leto 1969 in ga takoj poslala vsem enotam. Rezultati zadnjih let namreč kažejo, da je tak način sestavljanja plana znatno uspešnejši, kakor pa če bi iz direkcije edinicam skušali sugerirati določene planske obveznosti. Seveda bodo edinice poslale svoja mnenja, predloge in pripombe, vse skupaj pa bo dalo dovolj gradiva, da bodo lahko strokovne službe pripravile že v mesecu marcu realen predlog plana in ga predložile delavskemu svetu.
Hkrati s planom bo seveda komisija tudi pripravila interni sistem delitve po posameznih poslovnih enotah Ker je ta sistem delitve že lani pokazal kar dobre rezultate, verjetno letos ne bo kakšnih bistvenih sprememb v sistemu interne delitve, vsaj ne bistvenih sistemskih sprememb.
Tako bo verjetno že konec marca delavski svet dobil predlog piana in bo lahko o njem tudi sklepal. Vsekakor bo to pomemben korak naprej, zlasti če pomislimo, da smo še lani sprejeli plan komaj v juniju. Pravočasno sprejet plan bo po eni strani trdna orientacija vsem edinicam, ki bodo vedele, kakšne naloge jih čakajo in kaj lahko pričakujejo v letu 1969. Seveda pa bo pravočasno sprejet plan omogočil tudi še solidnejše delo po organizacijski, tehnični in komercialni plati, tako glede priprave dela, planiranja vseh potreb (kadrov, materiala, strojev, financ itd.) in sploh solidnejše poslovanje na vseh delovnih področjih v našem kolektivu.
In za konec — ker smo že pri planu — še dve, tri besede o rezultatih lanskega leta. Lanski plan (21 milijard) smo presegli za 18 odstotkov, pri čemer so zajeta tako gradbena kot obrtniška dela. Če pa upoštevamo samo gradbena dela. je lanski plan presežen za 15 odstotkov. Seveda je pri lanski realizaciji, ki znaša 25,7 milijarde S din, treba upoštevati tudi interno realizacijo znotraj podjetja in med posameznimi delovnimi enotami. Indeks zaposlenih je lani dosegel 99. število delovnih ur pa ie doseglo točno indeks 100. Tako smo torej z nekoliko manjšim številom zaposlenih doseeli večji učinek. Enako kot plan pa smo lani tudi povečali dohodek, in sicer prav tako za 18 odstotkov.
Kiičii smo dobili sodobno železokrivnico
Ob šmartinski cesti v Ljubljani v prostorih OGP je točno 1. februarja stekla proizvodnja v veliki in moderni centralni železokrivnici — Obrat bo eden izmed največ j ih pri nas
Precej mesecev so se vlekle priprave, več kot leto dni pa pogovori, ideje, predlogi, protipredlogi, pripombe in podobno. No, ideja je zdaj stvarnost. Točno 1. februarja letos je stekla proizvodnja v novi centralni železokrivnici ob Šmartinski cesti, tam, kjer so Prostori obrata gradbenih polizdelkov. Nova železokrivnica bo med največjimi in najmodernejšimi obrati te vrste pri nas, v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji.
Katere so pravzaprav nesporne Prednosti nove centralne železokriv-
nice? Zakaj so strokovnjaki v našem podjetju prišli do jasnih zaključkov,
da nam je tak obrat nujen, in potreben, če hočemo delati bolj sodobno, racionalno?
Predvsem ima centralna železokrivnica zelo ugodno lego, saj so blizu ob Šmartinski cesti ne samo industrijski tiri, ki bodo prevoz z vagonov na kamione zmanjšali na minimum, vrh tega pa leži železokrivnica tudi zelo blizu glavnega skladišča ob Šmartinski cesti. Torej lokacija je prvi in zelo pomemben dejavnik, ki bo nedvomno tudi v praksi dokazal svojo prednost.
Druga prednost centralne železo-krivnice je v tem, da so v njej zbrani samo res najboljši stroji in naprave, ki smo jih imeli doslej skoraj po vseh enoteh in marsikje tudi na gradbiščih. Seveda ponekod so jih uporabljali le eno ali dve uri dnevno, sicer so pa večkrat stali neizkoriščeni. V novi železokrivnici bodo vsi stroji in naprave obratovali nepretrgoma vsaj eno polno izmeno, v polni gradbeni sezoni pa celo v dveh izmenah. Seveda je nadaljnja prednost tudi v tem, da so se strojem. ki smo jih že imeli v raznih krajih in edinicah, pridružili še nekateri popolnoma novi, delo avtomati, s katerimi bomo nedvomno dosegli že letos znatno boljše proizvodne rezultate kot doslej.
Mnogi železokrivski obrati (npr. v Ljubljani blizu gorenjskega kolodvora) so bili kar na prostem in nič čudnega, da v takšnih delovnih pogojih ljudje niso mogli doseči izrednih delovnih rezultatov. Nova železokrivnica je v zaprtih prostorih, ki bodo pozimi ogrevani. Torej, delovni pogoji so postali normalni, olajšajo ne samo delavcu fizično delo, marveč omogočajo tudi sicer optimalne delovne učinke. Vrh tega je v novi železokrivnici mehaniziran tako vertikalni kot tudi horizontalni’ transport, kar pomeni, da zdaj odpade vse težaško ročno dviganje, nakladanje, razkladanje in podobno,-To ,ie sPet nova prednost, ki delavcu olajša delo in hkrati omogoča vččjo produktivnost dela. Seveda zaprti in kurjeni prostori omogočajo ne samo kontinuirano delo tudi pozimi, marveč tudi zimsko delo na zalogo.
Kot smo že omenili, je s 1. februarjem stekla v tem novem obratu proizvodnja in trenutno je tu zaposlenih okrog 20 ljudi. Poleti, ko bo' gradbena sezona zaživela v polnem obsegu, pa bo vsekakor tu delalo v dveh izmenah najmanj 45 do 50 delavcev.
Centralna železokrivnica bo lahko v enoizmenskem delu dnevno ukrivila od 12 do 15 ton železne armature, kar je seveda odvisno od debeline armature in tudi različnih oblik
armatur. Tako bomo lahko v eni izmeni pripravili mesečno najmanj 300 ton armatur, letno pa okrog 3000 ton. Seveda bo sprva ta obrat delal predvsem za potrebe gradbenega vodstva Ljubljana, za enoto Ljublja-na-okolica in tudi za obrat gradbenih polizdelkov, ki prav tako porabi precej betonskega železa. Seveda pa so zmogljivosti centralne železokriv-nice znatno večje, tako da bo že v letošnji polni gradbeni sezoni zlahka zalagala z ukrivljenimi armaturami tudi druge enote — tako Jesenice, Kranj, Celje, Koper in druge, celo do najbolj oddaljenih gradbišč. V dveh izmenah bodo seveda kapacitete skorajda podvojene, to pa pomeni, da bomo lahko letno pripravili od 5000 do 6000 ton armatur, to pa je celo nekoliko več, kolikor letno porabi naše podjetje betonskega železa.
Med novimi stroji, ki jih ima centralna železokrivnica, naj omenimo samo avtomat za izdelavo stremen. Ta avtomat lahko izdela do 1500 stremen na uro (!) in okrog 10.000 stremen dnevno v eni izmeni. Lahko izdeluje stremena tako, da so zakrivljena tudi na 7 mestih, seveda pa stranica ne sme biti krajša od 12 cm. Nič manj pomemben stroj je tudi naprava za sočelno ali topo varjenje, seveda pa so med stroji, kot že
omenjeno, le tisti, ki še nekaj pomenijo, medtem ko bo šlo vse drugo, kar se je v dolgih letih nabralo po številnih železokrivnicah in danes ni več. za rabo — enostavno v staro šaro:
Skratka, centralna železokrivnica bo res sodoben obrat, ki bo omogočil večjo produktivnost tudi pri krivljenju železnih armatur. Seveda bodo pomembni tudi prihranki pri delovni sili, saj bo tu delalo v dveh izmenah največ 50 delavcev, medtem ko je bilo prej po raznih enotah in gradbiščih pri železokrivskem delu zaposlenih vsaj še enkrat toliko ljudi, raje pa še kaj več.
Slednjič — in ne nazadnje — naj omenimo še eno prednost centralne železokrivnice. Ta obrat bo posloval kot servis, torej ne kot enota, ki naj ustvarja dobiček. Servis naj omogoča čim cenejšo proizvodnjo armatur, dobiček pa naj se ustvarja na gradbišču. Vrh tega železokrivnica nudi strokovno vodstvo pri polaganju armatur, predvsem na gradbiščih v bližini Ljubljane, razen tega nudi železokrivnica tudi ateste o kvaliteti železne armature. In če dodamo še, da bo centralna železokrivnica edinicam oziroma gradbiščem dostavila železno armaturo po fiksni ceni, ki bo izredno nizka — potem smo vsekakor povedali že kar precej tega, kar govori v prid centralni železokrivnici in kar je tudi pripeljalo do formiranja te najnovejše »Gradisove« delovne enote.
V PODJETJE PRIHAJAJO NOV] STROKOVNJAKI
DELAVEC, KI JE NA BOLNIŠKEM DOPUSTU, JE LAHKO IZKLJUČEN IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
Delavski svet lahko sprejme sklep o izključitvi tudi v času, ko je delavec na bolniškem dopustu, oz. je začasno nesposoben za delo zaradi bolezni pod pogojem, da je bil zaslišan in da mu je dana možnost zagovora. Samo dejstvo, da je delavec začasno nesposoben za delo, nima vpliva na veljavnost postopka in sklepa, če so izpolnjeni drugi predpisani pogoji, če delavec dokaže, da je v tem času bil »ležeči bolnik«, tj. dejansko nesposoben, da bi bil zaslišan in da ne more briti na razgovor, to seveda ne velja. Pri tem se razume, da je bil pravilno poklican na zaslišanje, če seveda ni bilo zaslišanje opravljeno na njegovem stanovanju in nato tudi pravilno pozvan na razpravo, ko delavski svet odloča o izključitvi.
Rajko Zupančič
Naš keiljaški klik preč 25-letnico obstaja
Kegljaški klub Gradis je ostal edina aktivna panoga bivšega športnega društva Gradis, ki je bil ustanovljen 1. aprila 1950. Tako bomo v naslednjem letu praznovali 20-letnico obstoja tega kluba. Klub ima svoja pravila, potrjena od zveze za telesno kulturo, in je pravilno registriran pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve,
Zadnji občni zbor KK Gradis je bil 23. maja 1968. Na občnem zboru so bili izvoljeni vsi organi kluba v smislu pravil. UO je imel do sedaj tri seje, prav tako pa je bil tudi sestanek z vsemi člani in članicami kluba.
Vse finančno poslovanje kluba teče po finančnih pravilnikih za telesnovzgojna društva.
_V klubu je včlanjenih skupno 33 članov, od tega 18 članov, 10 članic in 5 mladincev. Staleža aktivnih članov nikakor ni mogoče povečati pod sedanjimi pogoji, ker nimamo na razpolago niti prostih kapacitet na kegljiščih, niti nimamo za to razpoložljivih finančnih sredstev. Že pri sedanjem stanju članstva nastopajo težave zaradi premajhnih možnosti za trening.
Odkar je klub izgubil svoje lastno kegljišče, moramo gostovati na kegljišču Maksa Perca in na kegljišču Saturnusa v Mostah.
Z upravo KK Ljubljana-center imamo pogodbo za najemnino kegljišča in smo morali v letu 1968 in prav tako v letu 1969 vnaprej vplačati celotno najemnino za tekoče leto, ker smo s tem pomagali sofinancirati avtomatske naprave za pobiranje kegljev. S tem smo dobili cenejše kegljišče, in sicer na eno uro za vsako stezo po 9,00 din, sicer bi morali plačevati po 12,00 N din, kolikor ne bi plačali akontacije za leto 1968 in 1969. V smislu pogodbe nam je tudi v bodoče zagotovljena nižja najemnina v primerjavi s tistimi, ki niso plačali akontacije za celotno letno najemnino.
Klub ima naslednje ekipe: moška, ženska, mladinska in starejši člani. Uspehi moške ekipe so v zadnjem času mnogo boljši od ženske ekipe, ki je predvsem v zadnjih letih nazadovala oz. stagnirala. Vse ekipe se v vseh tekmovanjih potegujejo za najvišje naslove bodisi v republiškem ali državnem merilu.
V moški ekipi imamo stalnega člana državne reprezentance (Farkaš Jože), ki je dosegel na svetovnem prvenstvu leta 1968 četrto mesi o, kar predstavlja za njega kot za naš klub poseben uspeh.
Strejši član Mlakar Franc je dosegel na državnem prvenstvu starejših članov prvo mesto in tudi ta uspeh našega člana je za naš klub pomemben.
Mladinec Tršan Stojan (18 let) je kandidat za državno mladinsko reprezentanco in je na izbirnem tekmovanju v Zagrebu dne 16. februarja letošnjega leta dosegel drugo mesto. Tudi on se bo udeležil svetovnega prvenstva mladincev, ki bo še v letošnjem letu.
Žensko in moško ekipo bomo pomladili. V mladinski ekipi imamo pel zelo discipliniranih tekmovalcev, ki bodo lahko ob dobrem treningu in disciplini dosegli lepe uspehe. V ženski ekipi imamo dve mlajši tekmovalki v starosti 20 oz. 21 let.
Ker obvezno tekmujejo vse naše ekipe v vseh disciplinah in na vseh nivojih (tekmovalna skupnost Ljubljana, republiško in državno prvenstvo), imamo zato velike izdatke za vsa tekmovanja. -Iz predračuna izdatkov je razvidno, da znašajo vsi predvideni stroški 38.600,00 N din. Kolikor tekmujemo na tekmovanjih na nižjem nivoju (tekmovalna skupnost Ljubljana, mala liga), potem si prihranimo izdatke za sodnike, ker sodimo sami.
Tekmovalcem plačujemo za tekmovanja izven Ljubljane, kolikor sta dva nastopa, po din 30,00 za celodnevno prehrano, prenočišče pa plača klub. Prevozne stroške plačujemo samo v višini avtobusnih larif.
Z denarjem moramo skrajno varčevati in nimamo predvidenih nobenih prijateljskih tekmovanj v primeri s prejšnjimi leti, ko smo vabili na tekmovanja športne kolektive drugih gradbenih podjetij, kot npr. Konstruktor in Ingrad.
Člani kluba morajo žrtvovati zelo veliko prostega časa za treninge in tekmovanja. Mnogo sobot in nedelj je potrebno žrtvovati za klub in tekmovalci morajo poleg tega marsikaj dodati še iz svojega žepa za pokritje stroškov. Imamo tri člane kluba, ki se vozijo na treninge iz oddaljenosti 20 km, katerim ne plačujemo nobene odškodnine za prevoz
Edini dohodek je članarina za člana v višini 5,00 in za mladince 2,00 N din. Zato smo odvisni samo od dotacije podjetja.
Gradis mi je prvi pokazal | dobro voljo in zaupanje
Februarja je na gradbeni fakulteti diplomiral naš štipendist inž. Janez Kalan. Po službeni potrebi je bil dodeljen v poslovno enoto Jesenice. Ves čas študija je bil dober, vesten in priden štipendist, zato smo njegovega uspeha tembolj veseli. Pred odhodom na njegovo prvo delovno mesto, smo ga zaprosili, da za naše bralce pove nekaj vtisov o prvih korakih strokovnjaka-pripravnika v podjetju. Pa poglejmo, kaj pravi naš novi sodelavec inž. Janez Kalan.
Za menoj je še zadnja in največja preizkušnja v sedemnajstletnem obdobju šolanja. Vzdušje v lovski sobi Pod lipco je bilo tokrat veselo in žalostno obenem, saj je bil spet krščen nov pripravnik, ki pa ne bo več prepeval ob študentskih večerih med lovskimi trofejami. Birt je bil pa zelo vesel, saj je precej vinca preteklo, preden so bili vsi študentski grehi oprani.
Vsaka diploma se zaključi bolj ali manj enako, bučno in veselo, vendar z novimi skrbmi. Slovo od študentskih let ni lahko, kajti vsak ve, da se bo trudu in delu pridružila še velika mera odgovornosti. Kolegi, ki so diplomirali pred mano, so bili prvi, ki so pripovedovali o »službenih« izkušnjah, nekaj pa sem jih imel že sam iz šolskih praks. Najtežja je prva odločitev, kje se zaposliti. Vsako podjetje ponuja svoje ugodnosti in svoje pogoje. Ljudje smo si v enem vsi enaki; rabimo denar, stanovanje in druge življenjske potrebščine. Ni pa samo to važno. Vsakega zanima, v kakšen kolektiv bo prišel, kakšne so možnosti napredovanja in kakšno delo bo opravljal. Vse to navadno človek spozna najbolje, šele ko je že zaposlen. Imel sem srečo, da sem dobil pri našem podjetju dobro štipendijo in sem podjetje spoznal že med študijem, ko sem opravljal počitniške prakse.
Anton Sepetavec je bil rojen 11. 6. 1911. v Verači pri Podčetrtku. Kot večina naših očetov je tudi on moral že v rani mladosti s trebuhom za kruhom.
Kovinske stroke se je učil pri mojstru Jagodiču v Celju. Tudi takrat je trajala vajeniška doba tri leta, vendar, kot sam pravi, so morali vstajati ob 4. uri zjutraj in so delali do trde teme, včasih tudi več kot 14 ur na dan. »No, pa to je že vse zgodovina«, je dejal.
V času celotne delovne dobe je menjal samo dva gospodarja. Od leta 1929 pa do junija 1945 je bil zaposlen pri gradbenem podjetju Du-kič, od junija naprej pa pri podjetju »Gradis«. Anton Sepetavec je bil med pionirji »Gradisa«. Kot mnogi drugi je tudi on delal na raznih deloviščih, nekaj časa celo na mostu
Skoda je le, da nisem nikoli delal v centrali in ne poznam dobro dela in ljudi v projektivi. Po diplomi sem dobil nekaj ponudb pri drugih podjetjih, pregovarjali so me, da bi lahko ostal na fakulteti, vendar me je vlekla v prakso želja, da bi spoznal delo na mestu samem. Tako sem ostal pri podjetju, ki mi je prvo pokazalo dobro voljo in zaupanje.
Seveda sem slišal celo vrsto drugačnih nasvetov, mnenj in ugovorov k svoji odločitvi, vendar sem ostal pri svojem. Pameten svet mi je dobrodošel. Odločil sem se pa najraje tako, kot sem mislil, da je prav, ker si potem tudi očitati nimam kaj. Zastavil sem si svojo življenjsko pot in jo bom skušal izpeljati do želenega cilja.
V podjetju sem začel kot pripravnik. Tak je novi zakon, ki je rešil mlade strahu pred nezaposlenostjo. Osebno mislim, da je za mladega strokovnjaka to dober zakon, čeprav ne zasluži toliko, kot je prej, ko je začel z delom. Starejše strokovnjake sili, da svoje izkušnje predajajo mlajšim, kajti našli so se tudi taki, ki so se mladih otepali iz različnih, do mladih krivičnih ozirov. Kolikor sem poznal svoje kolege, smo vsi istega mnenja: čeprav smo mladi ambiciozni, nikdar nočemo starejše odstraniti, ampak z njimi sodelovati, da jih bomo pozneje uspešno nado-
mestili. Pripravnik bom ostal devet mesecev in v tem času izpolnjeval program centra za izobraževanje. Pri tem sem se spomnil svojih šolskih praks in praks, ki sem jih opravljal kot štipendist podjetja. Skoraj vse delo, predvideno za pripravnika, sem opravljal že v teh mesecih. Bilo bi koristno, če bi se pripravništvo začelo že s prvo obvezno prakso, saj je praksa do sedaj nadomeščala pripravniški staž. Počitniška praksa bi tako dobila večji pomen, saj je P° pravici rečeno, noben študent resno ne jemlje. Obenem pa bi pripravniki lahko opravili polovico pripravniškega staža že med študijem. Drugo, kar bi bilo morda koristno, je to, da bi bila neka povezava med izpitom na koncu pripravniškega staža in strokovnim izpitom. Najbrž ne bi bilo mogoče, da bi bil to en sam izpit, lahko pa bi se smatral pripravniški izpit za del strokovnega izpita in bi se le-ta razdelil. Mislim, da jo precej snovi, ki jo je treba predelati za pripravniški izpit, tudi snov za strokovni izpit.
Želim, da bi te misli ne bile kritiziranje v pomenu »piščanec hoče učiti kokljo«, ampak prikaz vtisov in misli, ki so se mi porodile, ko sem se prvič srečal z delom, ki ga bom opravljal. Skušal bom izpolniti zaupanje podjetja, pri tem pa si želim, da bi čim uspešneje sodeloval s svojimi sodelavci.
Bradis zapuščam v najlepšem
Prvega marca 1969 je odšel v pokoj naš dolgoletni sodelavec Anton Sepetavec, vodja remontne delavnice v kovinskih obratih v Ljubljani.
Preserje—Borovnica. Leta 1942 je bil za stalno premeščen v takratne centralne obrate. Zaradi izredno dobrega dela je bil leta 1944 postavljen za mojstra remontne delavnice.
Na splošno pa tovariša Sepetavca poznamo kot vestnega in dobrega delavca, ki ima veliko smisla za organizacijo in vzgojo kadrov. Sam pravi, da je v tem času vzgojil nekaj čez sto vajencev.
Ko smo ga vprašali, kaj je naj lepšega doživel pri Gradisu v teh 23 letih, je skromno dejal: »Če imaš zanimanje za delo, če imaš delo in če delaš z veseljem, je vedno najlepše. Vsako delo je lepo, če ga z veseljem opraviš.«
— In kaj predlagate Gradisu v bodoče?
— O tem sicer rajši ne bi razmišljal, vsekakor pa želim podjetju do-
sti dela in seveda tudi denarja. V delavnicah pa bi po mojem mnenju morali ločiti mehanične delavnice od »šlosarjev«, ter obnoviti vsaj polovico razpoložljive mehanizacije.
Tovarišu Šepetavcu se zahvaljujemo za njegovo dolgoletno uspešno delo in sodelovanje ter želimo, da bi še vrsto let uživali zasluženi pokoj-
DIHAT
Pogovor s tajnico sindikalne podružnice Maribor, Jelico Osvaldič
Na Ravnah so se oziroma se bodo- srečali z Abrahamom naši zvesti sodelavci Ivan Adam, Albert Naglič in Franc Viltužnik. Jubilantom želimo zdravja, sreče in zadovoljstva, da bi še vrsto let ostali zvesti našemu
kolektivu
— Pravijo, da imajo sindikalne podružnice vedno manj vpliva na razna dogajanja v podjetju. Ali je to res?
— Prepričana sem, da za nas ta ugotovitev ne velja. Naša sindikalna podružnica je aktivna, pa tudi delavci nam zaupajo. Na sejah izvršnega odbora sindikalne podružnice razpravljamo o vseh problemih enote, dajemo razne predloge in pripombe ter v okviru danih možnosti skrbimo za potrebe našega članstva.
— Kaj ste dejansko obravnavali in napravili v mesecu februarju?
— Na zadnji seji, kateri je prisostvovalo 11 članov izvršnega odbora, predsednik nadzornega odbora in predsednik mladinske organizacije, smo sprejeli vrsto sklepov, med drugimi :
Predsedniku komisije za skrb za delovnega človeka tovarišu Britviču, so naročili, naj obišče celo delovišče ter ugotovi, če je glede skrbi za ljudi dovolj urejeno, (prehrana, stanovanje, zaščita ljudi itd.). Trenutno je najbolj kritično v Ljutomeru.
Iz blagajne so izločili del sredstev za pomoč bolnim članom kolektiva ter sklenili, da bodo obiskali vse bolne.
Spremenili bodo dosedanji način sprejemanja in vpisovanja novih članov ter se že ob vstopu na delo pogovorili z novimi delavci, jih seznanili z delom podružnice. Vsak novi član bo moral podpisati pristojno izjavo.
V seminar za sindikalne funkcionarje so poslali Jožeta Krištofiča.
Za praznik žena — 8. marec bodo priredili malo proslavo ter obdarili zaposlene žene s skromnimi darili.
Obravnavali so stanovanjsko problematiko zaposlenih članov ter določili rok in pogoje za vključitev delavcev v stanovanjsko zadrugo in individualno gradnjo.
Za potrebe enote v Sladkem vrhu bodo nabavili 2 novi šahovski garnituri.
Do konca meseca bodo izvršili popis sindikalnega inventarja.
— In kaj vas najbolj skrbi?
— Perspektiva naše enote in kako bomo odpravili nesmiselne licitaciie na tržišču. Vprašujem se, kdaj bodo tudi v gradbeništvu veljali samoupravni dogovori.
Pred dobrim Letom dni je imel znani strokovnjak za uporabo umetnih smol M. Rene Ansart v Parizu predavanje o uporabi epoxid-in poliuretanskih smol v gradbeništvu. Iz ‘figa predavanja, ki je bilo objavljeno v ^Annales«, povzemamo nekatere zanimivosti.
1. EpoxicIne smole
Oglejmo si uporabo ,epoxidnih smol v naslednjih primerih:
a)	zaščita industrijskih tal proti obrabi,
b)	tenek vodonepropustni sloj iz epoxidne-Sa asfalta na inženirskih zgradbah iz armira-ne§a ali iz prednapetega betona,
c)	epoxidna malta,
. č) uporaba vročega asfaltnega betona, kjer 16 bitumenu dodane 10 — 12 °/o epoxidne
smole.
Lepljenja gradbenih elementov z epoxidni-fhi smolami ne bomo obravnavali, njihova Uporaba v ta namen pa je tudi že bila pojasnjena v Gradisovem vestniku.
a) Industrijska tla
Običajni betonski tlaki, ki jih uporabljamo ^ industriji, imajo v primerjavi z drugim 'lakom mnogo prednosti, toda tudi precej Pomanjkljivosti: izraba tlaka, ki obenem ustvarja prah; občutljivost betonskega tlaka Preti mnogim kemičnim produktom in stiki naed betonskimi ploščami, ki predstavljajo vedno šibko točko tako v kvaliteti betona kot Pri marsikaterih transportih v tovarni,, Popravilo betonskega tlaka je vedno težavno in vsako popravilo prekine za več dni promet v Popravljenem delu tlaka.
Nekaterim od imenovanih pomanjkljivosti ?? lahko izognemo z obdelavo betonske povr-Slne s specialnimi produkti ali z napravo posebnega obrabnega sloja, s katerim lahko Preprečimo tvorbo prahu ter povečamo odpornost proti kemičnim vplivom. V ta namen Posebno dobro služijo epoxidne smole, s katerimi lahko obnavljamo betonske plošče, katerih površine niso ravne ali pa so posamezni deli plošče izrabljeni.
Največje prednosti proti kemičnemu vpli-raznih snovi na beton nam dajo ravno ePoxidne smole. Velikost njihove odpornosti Proti tem vplivom je odvisna od vrste smole, °d izbranega strjevalca in od dodatkov, ki ojačijo epoxid.
Pred popravilom betonskih plošč z epoxid-himi smolami je treba površino betona prej Pripraviti za to delo. Ta predhodna dela so zelo važna, kajti mnogo neuspehov je nastalo Prav zato, ker izvajalci del niso dovolj skrb-Po pripravili površine.
Epoxidna smola se ne prime betonske površine, če ta ni čista, suha in da na njej niso snovi, na katere se ne prime. Tako na primer ePoxidna smola ne prime tam, kjer so oljni ®u mastni madeži. Celo na vlažen beton ne Primejo običajne vrste epoxidnih smol. V Primeru, ko imamo opraviti z vlažnim beto -nprn, moramo tega ali posušiti ali pa, če to ni mogoče, uporabiti posebno sestavljeno rnešanico, v kateri se nahaja tudi asfalt.
Mastne in oljne madeže odstranjujemo s klasičnimi topili. Čiščenju madežev sledi splošno čiščenje, po potrebi pa tudi ostrgan j e Površine, s čimer odstranimo eventualne dele
cementnega mleka in pridemo do tako imenovanega živega betona. Najboljši način za to delo je delo s peščenim curkom. Ta način je drag, pa tudi ni uporaben v naseljenih krajih. Zato se uporabljajo za ta dela prirejeni stroji z železnimi ščetkami, ki so pa tudi dragi.
Kadar imamo opravka z nearmiranim betonom, lahko površino betona očistimo zelo učinkovito s 15 do 20 °/o solno kislino. Raztopino razlijemo po površini. Učinkovanje kisline naj traja približno 5 minut, dokler se ne pojavijo na površini zračni mehurčki in zelenkasta prevleka. Nato se površna očisti z veliko količino vode, kateri po potrebi dodamo amonijak zaradi nevtralizacije kisline, kar preverimo z lakmusovim papirjem. Nato je treba površino betona osušiti, kar traja v poletnem sončnem vremenu eno uro, ali pa uporabimo primerne sušilne naprave.
Včasih imamo opravka z betonom, katerega površina je že bila obdelana (fluorosilikati, sikativno olje itd.). Praviloma moramo take zaščitne prevleke odstraniti mehanično ali pa vsaj ugotoviti s predhodnimi poizkusi, da je sprijemljivost epoxidne smole na že obdelano površino betona zadovoljiva.
Kadar moramo zaščititi kovinska tla, ta lahko očistimo edino le s curkom peska. V tem primeru je treba nanesti epoxidno smolo v roku pol ure od končanega peskanja, ker s peskom očiščeno železo zelo hitro zarjavi.
Preden pristopimo k delu, moramo dobro poznati lastnosti smole in upoštevati navodila proizvajalca. Ta mora navesti, koliko časa lahko hranimo smolo v posodi in čas strjevanja pri različnih temperaturah, varnostne ukrepe, čas mešanja, trdnost obloge v raznih obdobjih kemične reakcije, minimalno temperaturo pri delu s smolami in viškoziteto proizvoda pri različnih temperaturah. Ti podatki so važni in če se ne ravnamo po njih, lahko pride do neuspeha pri delu.
Posamezne komponente mešamo v protitočnih mešalcih, katerih lopatice se vrtijo počasi. Starejši tipi mešalcev z vodoravno osjo bobna niso priporočljivi, ker z njimi uvajamo v mešanico zrak. Lopatice morajo biti popolnoma v masi, ki jo mešamo iz istega razloga, to je, da preprečimo dostop zraka v maso. Mešati moramo toliko časa, da postane masa popolnoma homogena. Nikakor ne smemo spreminjati predpisane doze in dodajati na primer strjevalca. Ta bi lahko učinkoval ravno nasprotno, kot bi mislili vodje po gradbiščih, to je prepreči lahko strjevanje. Dokler v mešalcu vidimo različne barve mase, mešanja ne smemo prekiniti, doseči moramo enakomerno barvo. Po navadi je treba mešati vsaj 5 minut.
Mešati je treba samo količino, ki se lahko porabi v predpisanem času. Pri delu se ne sme uporabljati nobenih škodljivih snovi. Prav tako ne smemo uporabljati orodja ali strojev, ki bi prišli v dotik z eno od obeh sestavin epoxidne smole, za mešanje smemo uporabljati samo poseben mešalec in posebne posode za prevoz.	o
Pri vsaki prekinitvi dela moramo obvezno očistiti vse orodje in stroj.e, ki smo jih rabili pri delu z različnimi sredstvi, ki jih ponavadi predpiše proizvajalec (trikloretilen, izobutilni alkohol in podobno).
Pri uporabi in nanašanja epoxidnih smol ne sme biti nobene malomarnosti. Zaradi njihove visoke cene je škoda takoj zelo velika. Zaradi tega se za ta dela lahko uporablja le vestno in visokokvalificirano osebje. Čestokrat se najde ljudi, ki valijo krivdo za težave pri slabo izvršenem delu na dobavljeni material, v resnici pa je težave povzročila le malomarnost pri delu in opuščanje navodil po gradbiščih.
Postopki nanašanja epoxidnih smol na podlago so različni in so odvisni od velikosti površine, katero obdelujemo; od viskozitete proizvoda, od pogojev nanašanja itd.
Najenostavnejši in pri tem tudi ne najslabši je način nanašanja epoxidnih smol z malto ali z gumijasto grebljico, ki ima nazobčano površino. Prednost ročnega dela je v solidni sprijemljivost! s podlago. Smole se nanašajo v debelini vsaj 1 mm, z dobro skupino delavcev, v enem ali dveh slojih. Ta način dela je običajen v Združenih državah Amerike in v Nemčiji, kjer na dan naredijo 300 do 400 kvadratnih metrov. Drug način, ki je udomačen v Franciji, je nanašanje epoxidnih smol s pištolo. Nekateri konstruktorji so zasnovali stroje z dvema rezervoarjema (za vsako sestavino smole poseben rezervoar) opremljenimi z grelcem, aparatom za doziranje, kompresorjem in s pištolo. Pištola je izvedena ali kot navadna pištola za nanašanje
Pri uporabi navedene pištole se morata sestavini (komponenti; mešati v mešalcu, ki je nameščen za posodama, v katerih imamo sestavini smole in se epoxidna smola nanaša tako kot barva. To je najboljši način, ki pa ima veliko pomanjkljivost: čiščenje po končanem delu. Čistiti je treba pištolo, mešalec in cevi. Težavno je predvsem čiščenje cevi, kajti tudi pri skrbnem čiščenju cevi s topili se te v notranjosti prekrijejo z epoxidno smolo; ko se pa ta enkrat strdi, jo je praktično nemogoče odstraniti, to pa zahteva zelo pogosto menjavanje cevi.
Pištole z mešalno glavo dozirajo in mešajo obe sestavini smole. Pištolo moramo razdreti in vse oprati v topilu. Ta aparat ima pa to hibo, da doziranje obeh sestavin ni vedno točno in da ni mogoča hitra kontrola. Mi pa vemo, da je točnost doziranja pri tem deiu neobhodno potrebna.
Smola da gladko, barvano površino. Črno površino dobimo takrat, kadar epoxidnim smolam dodamo bitumen. Kadar žel'mo dobiti hrapavo površino ali pa lepši izgled površine, potresemo na še nepolimerizirano — svežo — površino trd pesek. Pri tem pa je treba paziti na to, da je granulacija peska dovolj fina in enakomerna, da ne dobimo različno debelega tlaka.
V Nemčiji velja pravilo, da mora biti debelina mineralnega ali sintetičnega zrna taka, da se ugrezne za 2/s v smolo. Npr.: pesek premera 2—3 mm je primeren za 1,5 mm debel sloj epoxidne smole. Pri peskanju moramo paziti na to, da ne nastaneio nepeskane ali neenakomerno peskane ploskve. Ko je poli-merizacija smole končana, pometemo preostali pesek.
Več načinov je, ki nam omogočijo napravo barvnega sloja iz smole. Najboljša pa tudi najdražja metoda je ta pri kateri uporabljamo s pigmenti obarvane epoxide.
Lahko se uporablja tudi pesek iz barvanega kamna, kot npr. iz rdečega portirja, kremena in podobno), ki se ga nanese na epoxid-ni bitumen. Črna barva asfalta ustvari ugoden kontrast med osnovo in peskom. Dela se tudi tako-, da se prek peskane površine smole nanese še ena, brezbarvna plast, ki mineralne delce trdno drži v prvem sloju.
b) Tenke, vodotesne prevleke
Kvalitete materialov za tenke, vodotesne prevleke so drugačne, kot jih imajo materiali za napravo prevlek na tlakih. Epoxidne smole, ki se uporabljajo za tesnenje, morajo ustrezati naslednjim kvalitetam:
—	brezhibno se morajo prilepiti na podlago (kot tiste za oblogo),
—	biti morajo popolnoma vodotesne in pa-rotesne,
—	odporne morajo biti proti mrazu, proti kemičnemu in hladilnemu vplivu soli, s katero se po-zimi posipa po cestah,
—	imeti morajo tako elastičnost, da sledijo toplotnim deformacijam betona in da brez škode slede nihanjem zaradi prometa,
—	ne smejo se strgati, ko se na površini betona pojavijo mikro-razpoke,
—	imeti morajo zadostno togost, da ne tečejo pod obremenitvami, ki jih prenašajo tlaki,
—	brez poškodb morajo prenesti toplotni udarec, ki ga na površini prevleke povzroči nanašanje bitumenskih vročih prevlek (140 do 150° Č) v času več minut,
—	odporne morajo biti proti prebijanju, ko stresemo na prevleko asfaltno zmes, in zajamčiti mora odlično sprijemanje z asfaltnim slojem, ki ga nanesemo na epoxidno prevleko.
Prevleka mora biti torej relativno upogljiva in njena sestava se zato razlikuje od prevleke, ki je namenjena za obrabni sloj. V splošnem imajo taki proizvodi elastični modul, ki se giblje od 50 do 200 barov; prevleke se ne smejo pretrgati pri široki razpoki pri 20° C. Smole vsebujejo čestokrat mineralne primesi, pa tudi thixotropni dodatek, da se lahko nanaša na vertikalne stene. Seveda se jim dodaja po potrebi tudi strjevalec.
Za pripravljanje površin, ki naj postanejo vodotesne, uporabimo isti postopek kot pripravljanje površin pri industrijskih tleh. Prepovedana je le uporaba klorovih spojin, ker te povzročajo rjavenje armature, sider, kablov itd.
Priprava površine je zelo važna, kajti prevleka mora biti odporna proti velikim obremenitvam, posebno pri mestnih cestah, kjer se ponavljajo velike obremenitve in zaviranja. Zaradi tega je dobra sprijemljivost prevleke s podlago neobhodno potrebna.
Mešanje obeh komponent, ki sestavljata epoxidno smolo, in nanašanje epoxidne smole na podlago je tako, kot je to opisano pri industrijskih tleh. Pri inženirskih zgradbah sme biti najmanjša debelina prevleke 1,5 do 2 mm. Sprijemljivost epoxidne prevleke z asfaltno plastjo (npr. asfaltno vozišče) je vedno težko rešljiv problem. Za vez med obema slojema se pogostokrat uporablja pesek, ki se ga razprostre po epoxidni prevleka pred njenim strjevanjem. Močnejše peskanje površine epoxidnega sloja v neki meri tudi prepreči termični šok, ki nastane takrat, ko na prevleko stresemo vroč asfalt.
Vsi problemi kljub hitremu razvoju tehnike z epoxidnimi smolami še niso rešeni, zato mora biti delo z njimi zelo skrbno.
V Mostah že stoji skelel
Celotna izgradnja in oprema centralnih obratov za ŽTP Ljubljana bo veljala približno 1,3 milijarde starih dinarjev
Lani septembra so delavci gradbenega vodstva Ljubljana začeli v Mostah ob železniški progi postavljati nov objekt — centralne obrate za ŽTP Ljubljana. Tu bodo čez dobro leto dni velike delavnice za popravilo železniških lokomotiv, ki so zdaj razkropljeni križem kražem po Ljubljani. Ko bodo novi centralni obrati popolnoma dograjeni in opremljeni, bo ŽTP Ljubljana opustilo vse dosedanje delavnice (na glavnem kolodvoru, na nekdanjem gorenjskem kolodvoru in še kje) ter jih premestilo v osrednje centralne obrate v Mostah.
Takole se zgodi, če je dvorana na sestanku nabito polna
Naše podjetje je do konca leta usposobilo prvi objekt — razmeroma veliko halo, dolgo 84 in široko 74 m. Seveda je mraz v decembru že onemogočil delo, tako da smo usposobili samo skelet. Sicer pa po pogodbi, ki je bila sklenjena v višini okrog 180 milijonov S din, tudi ni bilo predvideno kaj več. Tako zdaj stoji skelet oziroma obodne stene in krovna konstrukcija. Stebre so morali graditelji betonirati na licu mesta, medtem ko so elementi za krovno konstrukcijo montažni in so jih izdelali v obratu gradbenih polizdelkov, montirali pa so jih na streho s pomočjo žerjava »Lorain«.
Seveda delo v centralnih obratih zdaj počiva, saj je na gradbišču ne samo preveč snega, marveč je tudi januarski hud mraz, ko so temperature zdrknile celo do —17 stopinj Celzija, preprečil vsako nadaljnje delo, predvsem betoniranje. Takoj pa ko bo mraz nekoliko popustil, bo gradbišče znova oživelo. V letu 1969 imajo graditelji tega objekta še kar precej dela. vsekakor tja do pozne jeseni. Prvi hali, ki ima površino okrog 6200 kvadr. metrov, se bo letos pridružil še trietažni objekt, v katerem bodo delavnice, kotlarna, transformatorska postaja, garderobe, sanitarije, pralnice, prostor za kom-presovske naprave in pisarne. Skupno bodo imeli centralni obrati, ko bodo dograjeni vsi objekti, približno 20.000 m2 površin. Računajo, da bo izgradnja in oprema vseh prostorov veljala okrog 1,3 milijarde starih dinarjev.
Skratka, okrog 65 delavcev, kolikor jih je bilo lani zaposlenih pri gradnji prvega objekta v centralnih obratih, bo imelo letos na tem gradbišču dela več kot dovolj. Čeprav objekti niso podkleteni, pa je gradnja vendarle precej zahtevna, saj je treba pripraviti razmeroma zahtevne tlake, v katere bodo montirali dokaj velike stroje in naprave (žerjave, stružnice itd.). Precej zahtevno delo bo tudi v moderni pralnici, v kateri bodo zlasti pozimi najprej očistili, nato pa pregledovali in popravljali električne in dizlske lokomotive. Vrh tega so v halah tudi posebni jaški, ki omogočajo dostop do lokomotiv od spodaj, 'precej dela bo tudi pri ureditvi dovoznih tirov in podobno. In ne nazadnje bo zahtevno delo tudi na strehi prve hale, ki bo prekrita s posebno kvalitetno hidroizolacijo. Gre za poseben uvožen material neke nemške firme (Rohlan), ki slovi kot proizvajalec zelo kvalitetnih zaščitnih materialov in nudi zanje tu*-di večletne garancije. S tem zaščitnim hidroizolacijskim materialom bo treba v več plasteh prekriti streho in jo tako zaščititi ne samo pred vremenskimi vplivi, marveč tudi pred škodljivimi vplivi, ki nastajajo v delavnicah (plini, dim z lokomotiv na paro, saje itd.).
Graditelji novih centralnih obratov v Mostah računajo, da bodo do poletja končali z gradbenimi deli, jeseni pa pride na vrsto montaža strojev, opreme, instalacije in podobno. Računajo, da bo v kratkem podpisana pogodba med našim podjetjem in ŽTP Ljubljana za vsa gradbena in druga dela v letošnjem letu.
Naše podjetje je do konca lanskega leta zgradilo veliko halo, dolgo 84 in široko 74 metrov, Detajl z gradbišča ELOK v Ljubljani
leden dilga pot naših prekaljenih šoferjev
Kmalu po novem letu je skupina šoferjev »starih asov« Jerkič, Sršen, Gregorič in Križnik, prevzela za naše podjetje štiri kamione FAP v Pribo ju na Limu.
Prevzem je bil izvršen 7. 1. 1969 in takoj po prevzemu so novi kamioni že opravili koristno nalogo. Namesto, da so odpeljali naravnost v Ljubljano, so šoferji odpeljali svoje »konje« še 130 km proti Pančevu in dalje do Dubavca, gradbišča »Tehnogradenj«, ob Donavi. Tu je namreč obratovala naša nova betonarna »ELBA«. Po dvodnevni demontaži, ki so jo opravili v rekordnem času Pugelj, Marn, Slaviček iz KO Ljubljana in šoferji iz S PO so fapi odpeljali betonarno in njen pribor proti Ljubljani. Nova vozila so na izredno slabih potih. po banatskem polju kaj kmalu pokazala svoje velike prednosti. Vgrajena dva diferenciala v kamionih kiper in močan motor marsikdaj reševali izkušene šoferje iz zagate.
Ko smo ugotovili, da avtomobili postajajo »žejni«, smo zavili z njimi proti bencinski črpalki Jugopetrola v Zemunu. Tu so nam natočili po kasnejših ugotovitvah zelo slabega »vina«. S črpalke smo se veselo zapodili proti Ljubljani. Kmalu pa je to veselje minilo. Kamion za kamionom — motor za motorjem, so začeli »kihati« in pešati, tako da smo iz Beograda do Slavonskega Broda, tj. 200 km vozili nič manj kot 14 ur. Vzrok temu je bila izredno slaba kvaliteta goriva — nafta DZ, iz katere se je izločal parafin, ta pa je mašil vse dovode za gorivo. Zunaj pa je bila megla, da bi jo rezal, in mraz (—19° C), da bi ga izvažal. Dobra volja in prekaljenost naših šoferjev pa je vse te težave hladnokrvno prebrodila.
V dolgi koloni novih kamionov se je mučil nekaj časa z' vleko betonarne tov. Uršič s svojim tamom 4500. Navsezadnje pa je motor tudi njemu zatajil. Ker je imel samo njegov kamion potreben pribor za vleko, smo ostali pred vprašanjem, kako nadaljevati pot. Prvi se je skorajžil Jože Sršen in zapel betonarno. Proti cestnim, precjpisom — faoi nimajo opreme za vleko — jo je odkuril skozi prometni Zagreb in dalje, proti Jankomirskem mostu. Za nekaj deset kilometrov jo je prevzel tov. Jarkič s svojim kamionom. Na useku pred Trebnjem pa so. se vmešali tovariši z modro belim avtomobilom in nas oželi za nekaj starih tisočakov. Tudi to smo prenesli, samo ni nam bilo všeč. ker smo. morali zopet zapeti skoraj hromega deutza. Na hudem klancu čez Polževo mu je dodal FAP z vleko malo cape, dalje.proti domu pa je šlo še kar dobro.
Z nabavo novih lapov in v bližnji prihodnosti tudi tamov bo avto -park precej obnovljen in s tem je v veliko zadovoljstvo šoferjev opuščena misel, da bi avtopark polagoma opustili. S tem je zagotovljeno, da sc bo avtopark v celoti obnovil in tudi številčno občutno povečal.
Fr. Mrhar
PUSTNI KARNEVAL NA RAVNAH NA KOROŠKEM. — Za posrečeno izvedbo maske z vrtljivim zidarjem je naša enota prejela drugo nagrado.
SKLEPI
Sklepi organov samonpravljanja
XXIV. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 2:t. januarja 1969 v Ljubljani.
1	Sklepi zadnje se.ie so bili opravljeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje.
3.	Po obravnavi predloga o organizaciji poslovanja strojno-prometnega obrata v zvezi z medsebojnimi ekonomskimi razmerji sprejme delavski svet predlagano spremembo v celoti, kakrr je sestavljena v gradivu z dne 14. 1. 1969, pod št. 02-9/68 101.
4.	Odobrijo se naslednje nabave mehanizacije:
a)	težka mehanizacija 2 buldozer.ia TG 50 2 buldožerja TG 90 1 nakladač T 100	.
1	nakladač cat. 950
2	nakladača ICB-3 .
3	bagri A 350 . . .
1 bager UB-125	.	.
6 vibromakscv . .
4	kompresorji . .
1 žerjav Weitz-45
din
.	*	,	.	187.400,00
.	4	.	.	420.120,00
. ... 331 190,00 .	:	;	.	460.000,00
.	;	s	.	618.900,00
i	.	.	.	727 098,00
;	.	.	.	480.000,00
i	.	.	.	435.720.00
.	.	.	.	938.980,00
.	.	.	.	329.250 00
b)	seznam strojev srednje mehanizacije od
din
Št. 1 do 45 ....................... 2,411.898,49
c)	seznam specifičnih strojev od zap. št. 1 do 34	skupno . .	.	760.691,13
č) osnovna sredstva za enote
KO Ljubljana — spisek od 1—17	275.2d6.00
KO Maribor — spisek od 1—5 .	225.912,00
LIO Škofja Loka — spisek 1—23	282.700,00
OGP Ljubljana — spisek 1—15 .	616.134,00
d)	betonarna za GV Maribor okoli ........................ 32.000,00
Komisija za investicije je pooblaščena, da realizira sprejeti okvirni program nabav za leto 1969 sporazumno s finančno službo z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva ln tehnično službo podjetja zaradi določitve prioritete nabav.
5.	Odobri se povečana stopnja amortizacije za naslednje stroje za leto 1969:
a)	buldožerji od sedanjih 12 na 15 °/e.
b)	avtobagri od sedanjih 12 na 2Q°/e,
c)	nakladači cat, od sedanjih 12 na 20 °/o,
č) vsa srednja gradbena mehanizacija od sedanjih 10 na 20 °/e.
Pri srednji mehanizaciji se ne povišujejo stopnje za elektromotorje,
6.	Sprejmejo se začasna merila za ocenjevanje prizadevnosti in uspešnosti na področju varstva pri delu za delavce podjetja »Gradis«. Roki za ocenjevanje naj bodo le praviloma eno leto, glede na pogoje in možnosti ocenjevanja pa naj se uporablja tudi krajši rok.
7.	Odobri se razhod osnovnih sredstev po sestavljenem seznamu v osnovni vrednosti 5,336 028.79 din in sedanji vrednosti 309.466,72 din ter se naj upošteva ocenjeno vrednost odpadkov odpisanih osnovnih sredstev v znesku 28.309,00 din. Vrednost neodpisane vrednosti osnovnih sredstev zmanjšano za vrednost odpadkov se knjiži v breme rezervnega sklada, kar znese 280.657,72 din
8.	Sprejme se plan investicijskih popravil za leto 1969, specificiran po poslovnih enotah za skupno vrednost 4,107.173,00 din, kar predstavlja poprečno 8,51 °/o vrednosti osnovnih sredstev po nabavni vrednosti.
9.	Na podlagi določil 3 in 45 člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se odobri izplačilo na račun delitve osebnih dohodkov po uspehu podjetja za poslovno leto 1968 delavcem centrale, uprave samskih domov, stanovanjske enote podjetja in delav-cem počitniških domov akontacija v višini 10.9 °/<> od letne osnove, ki jo predstavljajo izplačani osebni dohodki iz rednega dela po času in učinku
10.	Za delavce pri delih v Libiji v sklopu podjetja »Slovenija ceste« se sprejme začasno pravilnik in podrobnejša določila k pravilniku o delu in poslovanju s tujino, ki ga ima podjetje »Slovenija ceste«.
11.	Poročilo o angažiranju podjetja pri investicijskih delih doma in v tujini se vzame na znanje.
12.	Za sodnika — porotnika pri Višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani se imenuje tov. ing. Alfred Peteln.
Predsednik DSP: Janez Kuštrin
XXV. seja delavskega sveta podjetja, k| je bila 18. februarja 1969
1.	Sklepi zadnje seje so bili opravljeni.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje.
3 Delavski svet podjetja potrdi inventuro za leto 1968 in sprejme sklep, da se:
a)	iz osnovnih sredstev podjetja izknjižijo inventurni primanjkljaji v osnovni vrednosti
din
za osnovno dejavnost .... 5.256,35
s tem, da se za neodpisano
vrednost ...	............ 495,15
bremeni rezervni sklad
b)	Inventurni primanjkljaji pri materialu in drobnem inventarju, ki znašajo:
din
pri	osnovni dejavnosti . . .	. 104.933,30
pri	delavskih meznah . . .	.	1 075,75
pri	delavskih domovih . . .	8.05
pri	počitniških domovih . .	3.230,65
	skupaj . .	. 109 247,75
izknjižijo v breme izrednih stroškov: din		
pri	osnovni dejavnosti . . .	. 104.400,10
pri	delavskih menzah . . .	.	1.075,75
p:i	delavskih domovih . . .	i	8,05
pri	počitniških domovih . .	.	3.230,65
v breme odgovornih oseb:		
pri	osnovni dejavnosti . . .	533,20
C)	inventurni presežki pri	materialu in
drobnem inventarju, ki znašajo: din		
pri	osnovni dejavnosti . .	. 70 571,25
pri	delavskih menzah . . .	
pri	delavskih domovih . .	.	95,25
pri	počitniških domovih	43,95
	skupaj .	. 70 844,65
izknjižijo v dobro drugih dohodkov.
4 Delavski svet potrdi odpis neizterljivih terjatev pri osnovni dejavnosti v znesku 23 136,80 din.
5.	Na podlagi poročila komisije za popis terjatev in obveznosti se sprejme sklep, da se na dvomljive in sporne terjatve preknji-ži pri osnovni dejavnosti znesek 9.105,80 din.
6.	Potrdi se predračun centra za izobraževanje za leto 1969 v skupnem znesku 1,682.495,00 din. Upoštevati je treba vse pripombe razporeditve skupnih sredstev za posamezne namene, kakor je bilo predloženo na delavskem svetu.
7.	Poročilo glavnega direktorja o angažiranosti podjetja pri investicijskih delih doma in v tujini se vzame na znanje.
Overovatelja:
Ing. Brenčič Ignac Predsednik DSP:
Košir Janko	Janez Kuštrin
Važnejši sklepi samoupravnih organov ooslovnih enot
■	Ljubljana, IV. redna seja delavskega sveta — Delavski svet je sprejel na znanj* poročilo inventurne komisije gradbeneg* vodstva o opravljeni inventuri za leto 1968' V zvezi s tem se sklene, da se knjiži prt' manjkljaj 28.027,20 N din v breme Izrednih stroškov, presežek v višini 13.462,25 N din Pa v dobro izrednih dohodkov.
Zaradi prevzetih pogodbenih obveznosti za leto 1969 je premeščati delavce iz gradbe-nega vodstva na delo v inozemstvu samo v okviru obstoječih možnosti. Pristopiti je * sprejemanju novih delavcev, predvsem tesarjev, in sprejeti v uk nove vajence.
Iz sklada skupne porabe (iz leta 1967) se odobri sindikalni podružnici 3.000 N din.
■	KO Ljubljana, V. seja delavskega sveta — Delavski svet je zaradi odličnega uspeha v šoli odobril vajencu Mirku Koširju enkratno nagrado v višini 100 novih dinarjev-
Osebe, ki vodijo treninge športnih ekip v jedilnici, so odgovorne za red in morajo skrbeti, da ne bi prišlo do nesreč in P°' žarov.
Razveljavi se odločba o prenehanju dela zaradi neuspešnega izpolnjevanja zahtev poskusnega roka Miroslavu Kocjančiču, Delavec se sprejme za nedoločen čas na delovno mesto strojnega ključavničarja mora delo nastopiti 31. 1. 1969 Za čas odsotnosti se izplača odškodnina. Sproži se P°' stopek za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne discipline.
Sprejm? se poročilo o delu glavne popisne komisije. Primanjkljaji v znesku 4.507,35 novih din in presežki v znesku 4.759,00 novih din se knjižijo v breme oziroma dobro iz' rednih izdatkov, oziroma v breme izrednih dohodkov. Glavna inventurna komisija naj izdela predlog nagrad za člane inventurnih komisij. Posebno se pohvali delo inventurne komisije v skladišču I.
Odobri se dotacija sindikalni podružnici v višini 2.500 din.
■	Koper, XXIII. seja delavskega sveta Za izvedbo in organizacijo kandidacijske konference za bližnje volitve sta odgovorna Anton Franderajh in Marija Mrak.
V	komisijo za izpite iz varstva pri delu so določeni: Drago Bilas, predsednik, Stojan Rutar in Marija Mrak, člana.
V	Kopru potrebujejo več kvalificiranih zidarjev in tesarjev ter delavcev, ki 50 vajeni del na mostnih konstrukcijah °a vodi.
V	komisijo za varstvo pri delu (HTV) 50 imenovali Janeza Mlakarja,