331
Dopisi.
v
Iz okolice Šostajnske.   (Bilje za živega).    Ni
vselej precej verjeti, kar se nam pove ali piše. Lahkoverni bi si dokaj bridkih solz in žalosti po prehitrem veselji prihranili, ako bi resnične povedke mirno dočakovali. Oca-novi všmehelski fari pri Šostajnu, so bili sila žalostni in vsa družina je vroče solze plakala, ko list iz Laškega dobe, da je ljubi Tone na bojišču pri Solferini smert storil. Klaverni starši ne vejo boljšega za Tončka, kakor za njega dušo bilje in sv. maše najeti. Slovesno mu zapojemo in sv. maše se pobožno bero; tudi denarja med uboge razdele, naj za pokojnega Toneta pri Bogu prosijo. Nekoliko dni preteče — staršem se več solze ne utrinjajo; marveč velika tuga se še v večje veselje premeni, ker Tone zdrav in dobro rej en domu p rimah a. Se ranjen ni bil. Francozi so ga vjeli in v Marzelj gnali, kjer
332
mu je tako dobro šlo, da si je še nekoliko fronkov pri dnini prislužil.                                                v           P. M.
Iz Nazaretskega samostana na Staj. Letošnje leto je vročina v savinski dolini na pešnatem polji plod jako požgala; na nekterih njivah celo do kraja uničila. Pozneji dež je kvaro nekoliko popravil, pa čudna povondinj 17. in 18. sept. v zgornji savinski dolini je še večjo škodo naredila. Gledali smo iz samostana in uboge vlastnike milo-vali, vidši, da jim ljuta voda bregove spodkopava, si nove tvoriša napravlja, struge na žage zasipa, bervi terga, tisuč in tisuč plotanic (plohov) in mnogo sodcov z apnom napolnjenih seboj nese. To je mnogemu blagostan do kraja podkopalo. Potem ko voda pohline, gredo plavičarji proti grobelskemu mostu platanic iskat. Nekoliko so jih na bregih našli, nekoliko pa — poskritih, celo z gnojem zakidanih, da bi nezvestim lovcem ostali. Je li tako djanje bolje, kakor beraču koščke kruha iz bisage krasti? Ali ne zasluži tak grabavs, da bi ga z debelimi pismenkami v čeme bukve zapisali.                                                                      P. M.
Iz Povodnje. Pridna matica med malo in marljivo družbico bčel si v malo dneh lepo zalogo sterdi (medu) in voščine pripravi. Tako je pri drugih marljivih gospodarstvih, tako pri cerkvenih oskerbništvih! V podfari sv. Petra v Za vodni, blizo Šoštajna, je le 33 posestnikov in 624 duš, vendar so v treh letih velike reči doveršili. Postavili so gospodu fajmoštru lepo gospodarsko poslopje, pripravili tri nove altarje, na kojih prelepi kipi od slavnega akade-miškega kipotvora v Ljubljani, gosp. Franca Zajca, izdelani stoje. Luka Jeran in Matevž Ozbič sta lečo, altarje in kipe prosto pa prav nježno in živo zobrazila in pozlatila. Toliko za božjo čast uneti gosp. fajmošter, France Mak, le komaj želijo tudi postaje sv. križevega pota v cerkev, in koj zveržejo štirje kmetje 200 forintov, da se pripravi. Onega so pretečeno nedeljo, 25. sept., blagoslovili častiti gvardian iz Nazareti, O. Sofroni Merk. Faranom gre lepa hvala, ki so v treh letih okoli 3000 forintov za cerkvene stvari darovali, pa tudi marljivemu gospodu fajmoštru gre čast, do kterih ovčice toliko ljubezen imajo, da jim nič ne odrečejo, česar jih v čast božjo poprosijo.           J. Musi.
Iz Zagreba 15. okt. * Če Vam še Vaš navadni dopisnik ni pisal o tem, kako se v naši gimnazii ministerski ukaz zastran učnega jezika spolnuje, Vam bo morebiti drago zvediti, kako pri nas ta reč stoji. Povem Vam, da dosti dobro, čeravno smo se že bali, da bi ne potegnila ministerskemu ukazu nasprotna sapa. Al došel je gimnazijam ukaz od si. deželnega poglavarstva, da se ima zvesto spolniti, kar postava veleva, in že smo začeli po novih pravilih vse nauke razun nekterih, za ktere še danes sposobnih učnikov manjka. Pa tudi to se bo ob svojem času poravnalo tako, da bo pri nas do dobrega obveljala nova postava, toliko potrebna za omiko vsakega živega jezika. Radovedni smo slišati, kako je pri Vas v Ljubljani in drugod, kjer ima slovenski jezik vsled miui-sterskega ukaza učni jezik biti? ~#)
Iz okolice šentjanževske na Dolenskem 10 okt. Danes še le se je imela prav za prav začeti tergatev; al žejni gospodarji niso mogli več čakati in bero že nektere dni. Res je tudi, da se je grojzdje od sile razpokalo po zadnjem dežji in je zlo gnjiti začelo. Pridelk bo pri nas sila pičel;   nobeden  se ne hvali.    Res žalostno je,  da pri-
) Kako je drugod, ne vemo, — pri nas v Ljubljani še ni duha ne sluha, da bi bili že kaj začeli. Letopis gimnazijski nam je sicer letos povedal, da je bilo v ljubljanski gimnazii med 617 učenci 489 Slovencov, — to je „schwarz auf weiss", da tudi za nas velja ministerski ukaz od 8. avgusta. Nadjamo se tedaj, da se saj že resne priprave delajo za spolnjenje cesarske postave, ce morebiti berž ž njo začeti ni še bilo mogoče. Kar bomo dalje zvedili, bomo že povedali. Postava je prevažna, da bi se rado ne slišalo, kako se bo spolnila.                                                                               Vred.
delajo po 5 aH celo po 2 in 3 vedre na prostoru, kteri jim je dajal poprejšnje leta po 20 do 50 veder. Sploh se nam je letina skor v vsem popačila in nadloge bojo pozimi   velike.
Iz Mehovega na Dolenskcm 13. okt. Od letošnje dolenske vindibije (tergatve), ktera je v preteklem tednu sploh doveršena bila, vam morem le toliko veselega pisati, da naši vinorejci so letos v tako lepem in gorkem vremena svoje gorice obrali, da že zdavnej ne tako. Pa pri vsem tem so le bolj klaverni kot veseli, ker grojzdje je bilo sem ter tje zlo gnjilo, in so od lani komaj tretji del mošta dobili. Pravijo, da bo dobra kapljica, pa vendar ne taka kot leta 1834, in berž ko ne bo tudi uni vinorejec na zgornjem Rainu svojo stavo za 20 veder zgubil. — Kar pa pri nas druge pridelke zadeva, vam je že zadosti znano, da bojo le pičli; na spomlad se nam kaže glad.
J. O. Lepstanski.
Iz Ljubljane. Danes v sredo so se začele pri nas posvetovanja zastran nove občinske postave pod pred-sedništvom Njih eksc. deželnega gospoda poglavarja grofa Chorinsky-ga, ki so, kakor je bilo v našem listu že povedano, 19 mož iz različnih stanov poklicali v ta važni zbor, namreč kot zastopnike grajšinskih posestev: gospoda grofa Antona Aleksandra Auersperg-a iz Šrajbarskega turna, gosp. grofa Gustava Auersperg-a iz Mokric, gosp. barona Otona Apfaltern-a iz Križa, gosp. dr. Karola Wurzbach-a žl. Tanneuberškega iz Ljubljane, — gosp. barona Antona Codelli-ta kot namestnika deželnih stanov, — za zastopnike manjših posestnikov po nasvetu kmetijske družbe: dr. Janeza Bleiweis-a, tajnika kmetijske družbe in vrednika Novic, gosp. Mihaela Ambroža, posestnika v Ljubljani, gosp. Janeza Kozler-ja, posestnika in bivšega župana ribniškega, gosp. Matija Koren-a, posestnika in srenjskega odbornika v Planini, — iz verste ljubljanskih mestnih odbornikov: gosp. dr. Matevža K a v č i č - a in gospod dr. Ahačič-a, — kot zastopnika obertnijstva in kupčijstva po nasvetu krajnske obertuijske zbornice: gosp. Antona Samasa in gospod Janeza Miihleisen-a; še pet drugih gospodov je iz verste cesarskih vradnikov. Posvetovanja v tem zboru bojo obsegale le postavo za občine (soseske) na kmetih in pa tistih mest in tergov, ktere nimajo samostojnih magistratov; v podlago posvetovanja se bo vzela osnova, ki je bila izdelana nekoliko po občinski postavi od leta 1849, nekoliko pa po novem načertu tekočega leta.
Iz Ljubljane. Vsled razpisa c. k. dnarstvenega mi-nisterstva od 3. oktobra in vsled naznanila ministerstva notranjih reči se ima poberati za deželne potrebe in za odškodovanje oprostenja zemljiš na Krajnskem v prihodnjem letu in sicer: za deželne potrebe štirnajst novih krajcarjev, za oprostenje zemljiš pa tri in dvajset krajcarjev in pol novega denarja, skupaj sedem in trideset krajcarjev in pol novega denarja od vsa-cega goldinarja vseh neposrednih davkov.