Poštnina platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posameinl številki Dia 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis zc* trgovino, Industrlfo In obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za k leta 90 Din, za Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčlčevi ulici št. 23. - M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. - Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 4. julija 1935. štev. 74. Hostediu. naše-M^dioicHasti Kar na lepem je Avstrija onemogočila avstrijskim turistom potovanja v Jugoslavijo. Menda v zahvalo za velikanski trud naših ljudi, da zvabijo čim več naših ljudi na potovanja v Avstrijo. Naša hotelska industrija, ki že itak komaj še diha, kolikor že sploh ni nehala dihati, je doživela zaradi tega najnovejšega ukrepa avstrijske vlade nov udarec. A nevarnost je, da tudi na ta najnovejši neprijateljski akt avstrijske vlade ne bomo odgovorili drugače ko 5 časopisnimi protesti. Nobenega dvoma ni, da bi bil naši hotelski industriji ta udarec prihranjen, če bi mi že preje z večjo odločnostjo branili svoje interese proti Avstriji. Saj smo že doživeli, kako hitro zna odnehati dunajska vlada, če se jo prime na pravem mestu. Ko je pred leti avstrijska vlada ustavila uvoz prašičev iz naše države, ni bilo treba storiti nič drugega ko ustaviti uvoz avstrijskih listov v )ugoslavijo in takoj je bil zopet uvoz naših prašičev dovoljen. Tako je treba storiti tudi sedaj. Avstrija ne dovoljuje, da bi k nam prihajali njeni letoviščarji in turisti, dobro, po-iem pa onemogočimo mi vstop v Jugoslavijo vsem avstrijskim potnikom in agentom. Naj zastopa ta še tako renomirano avstrijsko tvrdko ali tvornico, vizum mu ne more biti dovoljen, če hoče delati avstrijska tvrdka kupčije pri nas, naj jih dela po naših domačih ljudeh. Če pa to ne bi zadostovalo, potem bi bilo priporočljivo, da se obnovi prepoved avstrijskega časopisja. Številnim našim listom je itak prepovedano, da bi prihainli v Avstrijo, zakaj naj bi hodili avstrijski časopisi v deset in desettisočih izvodov k nam? Kakor oni, tako tudi mi! S papirnatimi časopisnimi protesti pa je treba prenehati, ker se je izkazalo, da Avstrija naravnost greši na našo pcjpustlii-vost. Zato se še zmenila ni za nase proteste proti omejevanju obmejnega prometa in proti škodam, ki so jih zaradi Jean imeli naši trgovci. Zato so bili brez učinka tudi vsi protesti naših listov proti nespoštovanju manjšinskih pravic Slovencev na Koroškem. Niti tega nismo dosegli, da bi ra/ni Sarkotiči, Adami in Perčeci prenehali rovariti proti naši državi! Slabo, silno slabo se honorira naša popustljivost proti neprijaznostim iz Avstrije. Na Dunaju menda mislijo, da morejo posebni položaj Avstrije izkoriščati po mili volji. Kadar niso imeli denarja, so malo pokokelirati z Nemčijo in se poigrati z »Anschlussom«, pa je bilo tu posojilo iz 2eneve. Sedaj so porinili važnost avstrijske neodvisnosti še bolj v ospredje, da bi mogli še v večji meri izkoriščati svoj izjemni položaj. Nekoč so Avstriji dajale ženitve nove dežele, sedaj naj to opravi strah za neodvisnost Avstrije. Toda ta Spekulacija mora imeli svoje meje. Večno ne moremo mi plačevati računa za to špekulacijo. Naš lesni kontingent za Francijo je bil znižan na ljubo avstrijskega, in kr. k o jc z lesnim trgom Gornje Italije, je bilo v našem listu že dostikrat povedano. Niso mogoči dobri odnošaji med dvema državama, če sc samo ena država trudi za dobre odnošajc. Vse kaže, da vlada na Dunaju prepričanje, da se njim ni treba skrbeti za dobre oduošaje z nami. V tem primeru ni drugega izhoda, kakor da jim mi dokažemo, da se motijo. Ne kot namen, temveč le kot sredstvo za zboljšanje od-nošajev so potrebne represalije proti onemogočanju tujskega prometa iz Avstrije v Jugoslavijo. Kot gospodarski list smo prav gotovo zadnji, ki bi hoteli škodovati dobrim od-nošajem s katerokoli državo, ker smo za čim živahnejše gospodarske stike z vsemi državami. Toda niso mogoči dobri odnošaji, če je volja za nje le na eni stra- ni in zato je treba drugo stran opomniti, da tudi ona pokaže in dokaže svojo dobro voljo. Zato bomo tudi s primernimi represalijami preje prišli do zboljšanja od-nošajev, kakor pa s popustljivostjo in zato je na avstrijske omejitve našega tujskega Jak. Zadravce, svetnik Zbornice za TOI: prometa umesten samo odločen in trd odgovor, da bodo na Dunaju spoznali, da so šli predaleč. Ta naš energični odgovor pa mora priti takoj, da ne bo letošnja naša tujska sezona za nas samo veliko razočaranje. Haša potreben činitetj za ljudsko prehrano v miru in vojni. Malo jiti je med nami, ki se ne spominjajo moderno urejenih mlinskih veleobratov Majdičev v Kranju, Celju in Domžalah, Šerbaumovih sinov v Mariboru, celjskega mlinskega velepodjetja in drugih srednjih in manjših obratov, ki so svojčas zalagali s prvovrstnimi rzdellu konsum da-•leko preko mej naše ožje domovine, vse tja gori do Nižje Avstrijskega iu do zahodnih mej Tirolske, proti jugu pa do skrajnih mej naše Primorske in Zetske banovine. Z nastankom naše nove države iu z vsemi posledicami avtarkičnih gibanj nasledstvenih držav pa je bila našim mlinom odvzeta možnost nadaljnjega nepretrganega obratovanja. Skrčenje obratne kapacitete in vse s preureditvami spojene žrtve in zgube niso zadostovale. Tok časa jih je ob praznih upih na boljšo bodočnost iu vedno naraščajočih obratovalnih težkočah — med temi predvsem radi tTeodgovarjajo-če tarifne politike in nesorazmerno visokih davkov — prisilil, da ustavijo svoje z ogromnimi kapitali ustvarjene, desetletja obstoječe tvornice, • tako da je po njih ostal le še skromni spomin na nekdaj cvetočo slovensko mlinsko industrijo. Vsa ta dejstva, vsi ti krvaveči polomi našega slovenskega narodnega gospodarstva, ki bi morali biti našim državnim kr-milarjem do dobrega znani, niso do danes našli na odločilnih mestih odgovarjajočega razumevanja. Ne samo to, tolerirajo še celo in upoštevajo predloge vojvodinskih mlinov, ki hočejo ubiti s tarifi in z neenako obdačitvijo še ves ostali mlinski obrt in industrijo, predvsem pa seveda mlinarstvo Dravske banovine. Cele knjige bi lahko napisali o borbi naše slovenske ijilinske industrije in obr-ta zoper stalno se ponavljajoče poizkuse vojvodinskih mlinov rovariti proti našim,, sicer še tako malenkostnim, a tembolj upravičenim bonitetam, ki so nam dane radi ohranitve skromnega obratovanja še obstoječih mlinov. Naj upravičenost argumentov v vseh obstoječih vprašanjih še tako pobija .ljih početje, oni vendarle vztrajajo pri svojem stremljenju p« mo-nopolizaeiji mlinske industrije sebi v prid, a v pogubo vseh drugih, izven naše žitne zakladnice ležečih mlinskih podjetij. Naše spomenice, naši shodi gredo mimo njih. Predaleč bi vodilo, če bi znova ponovili vse razloge za ohranitev eksistence našega ogroženega mlinarstva, hočem le na tem mestu poudarili v razbremenitev svoje zavestne dolžnosti, da sc hvaležno spominjamo gigantskih naporov naše skupne zbornice za TOI v ofuvanje obratovanja slovenskih mlinov in za izenačenje položaja mlinskega obrta in mlinske industrije v Dvav. banovini z mlinarstvom v drugih pokrajinah naše širne domovine. V zadnjem letu se je delovanje zbornice za TOI pri zaščiti mlinskega obrta'in industrije usmerilo predvsem na tarifno vprašanje. Vprašanje tarif ni za Slovenijo vprašanje večjega ali manjšega zaslu/’:a, temveč je vprašanje eksistence. V trenutku namreč, čim bi se izenačila tarifa za pšenico s tarifo za mokb, bi se v toliko pojačil dominantni položaj vojvodinskih mlinov na našem mlevskem trgu, da bi bili slovenski mlini prisiljeni opustiti svoje nadaljnje obratovanje. Dasiravno še to vprašanje ni končnoveljavno rešeno, je, kakor smo informirani, vendarle upanje, da se reši v smislu predloga naše in zagrebške zbornice, kateremu so se pridružili tudi vsi mlini drugih pokrajin naše države, razen seveda mlinov v Vojvodini. Dasiravno, kakor rečeno, še zadeva tarif ni končno-veljpvno rešena, ima vendarle Zbornica za TOI v Ljubljani v tem oziru neprecenljive zasluge za naš mlinski obrt in industrijo, saj se ji je posrečilo predvsem s pomočjo generalnega tajnika Mohoriča odvrniti predvideno grozečo rešitev — izenačenje tarife za moko s tarifo za pšenico. Razun v tarifnem oziru se je zavzela Zbornica za TOI v Ljubljani z veliko vehemenco tudi za znižanje poslovnega davka na moko. Kakor že opetovano poudarjeno, obremenjuje namreč ta davek različno mline v naši banovini in mline v Vojvodini. Naši mlini morajo namreč plačevati na poslovni promet ne samo od vrednosti pšenice prištevši režijske stroške predelave, temveč tudi še od vrednosti prevoza, medtem ko mlinom v Vojvodini ni potrebno plačevati davka od prevoza, ker tega ni — saj kupujejo pšenico na licu mesta. Dokler je še bil v veljavi 6% ključ za mlev-ske izdelke pri poslovnem prometu, so plačevali mlini v Dravski banovini iz tega naslova pri vsakem vagonu Din 240-— do 300'— več ko mlini v Vojvodini. Na srečo in ne brez velike zasluge Zbornice za TOI v Ljubljani se'je ključ na poslovni davek znižal od 6% na 44/«. Za mlinarstvo v naši banovini pomeni to zmanjšanje neenakosti, odnosno povečanje konkurenčne zmožnosti z vojvodinskimi mlini. Sedaj znaša namreč razlika pri plačevanju poslovnega davka v škodo slovenskega mli- na le še Din 160'— do 200'— pri vagonu. Za prebivalstvo Dravske banovine pa, k porabi letno cca. 15.000 vagonov mlevskih izd kov, je seveda žalibog skoraj 90% te količine uvoz iz drugih pokrajin aše države, mimo našega domačega mlinskega obrta in industrije, pa pomeni znižanje teh 2% pri poslovnem davku, računajoč po-Din 22.500'—, prihranek fi,750 000 dinarjev. Poleg teh obeh vprašanj se je Zbornica za TOI zavzela tudi 7,a izgraditev proge Koprivnica—Varaždin. Cim bo ta proga zgrajena, bo prebivalstvo severnega dela Dravske banovine za 184 km taritarno blive naši žitarici, to je Banatu. Iz tega razloga bo mlinom v tem predelu laže dobavljati kvalitetno pšenico v naše pokraji ne, ker se bo prevoz in z njim režija znižala, a upajmo zaposlitev vsaj malo povečala. S tem bo dan zopet zaslužek in kruh neštetim našim delavcem. To bi bila glavna vprašanja, s katerimi se je bavila v preteklem letu Zbornica za TOI v Ljubljani. Ni namreč mesta in prilike, da govorim o onih neštevilnih malih, a mnogokrat tudi zelo važnih vprašanjih za slovenski mlinski obrt in industrijo, ki so bila ugodno rešena baš z intervencijo Zbornice za TOI. Velikanski je bil trud, velikansko je bilo delo naše Zbornice v korist mlinskega obrta in industrije, toda žal se stanje mlinarstva v naši banovini še ni moglo bistveno popraviti. Najboljši dokaz za to nam bodi, da je pred kratkim sledil zgledu neštetih naših večjih mlinov tudi še I. celjski Mestni mlin, ki je v Dravski banovini eden največjih in najmodernejših, s tem da je pod pritiskom razmer opustil obratovanje in prešel v likvidacijo. To dejstvo samo je dokaz, da mlinarstvo v Dravski banovini več ne živi, temveč le še životari in že propada. Ta dejstva pa bi naj bila tudi odločujočim krogom zadnji meinento, da ne kaže docela upropastiti starega slovenskega mlinskega obrta in industrije, ki ima kakor iz socialnih, tako tudi iz stratecičnih vidikov svojo brezpogojno pravico do obstoja. AvstdfaUi tucisti M stnefa v juftastavLfa. Z Dunaja prihajajo Irajno nova poročila o avstrijskih ukrepih proli potovanjem v Jugoslavijo. Mnogi prijavljeni turisti sploh ne bodo mogli odpotovati. Glavna ovira za potovanja v Juqoslavijo je nova določba avstrijske vlade, da morajo vsi li potniki imeli posebno dovoljenje in še davčno potrdilo, da nimajo nikakih davčnih za-stankov, kar pomeni dejansko ukinitev potnih listov, ker je v Avstriji izredno malo ljudi, ki bi takšnih zastankov ne imeli. Razen tega ie za davčno potrdilo potrebna pismena prošnja s kolkom za en šiling. Pred jugoslovanskim poslaništvom na Dunaju stoji množica interesentov, ki razburjeno govore o teh šikanah. Kakor izjavljajo, jih davčni uradniki silijo, naj gredo raje v- Italijo, za kamor dobe potno dovolilo brez težav. Tudi za Bolgarijo in Ru-munijo se dobi polni list brez davčnega potrdila, dočim je potrebno celo za sam prevoz skozi lugoslavijo, n. pr. za pot v Opa[i;o, posebno dovoljenje. Jugoslovansko poslaništvo je imelo za julij in avgust prijavljenih nad pel tisoč interesentov za naš vizum in pripravljali so se trije posebni vlaki za 1200 turistov, ki so zdaj odpovedani. Prvega julija je izdal urad še 300 vizumov, 2. julija pa le še 17. Avstrijska oblastva utemeljujejo to zatiranje jugoslovanskega turizma s trditvijo, da so tudi jugoslovanski predpisi za potovanja v inozemstvo skrajno strogi in da je dovo-hen potnikpm v Nemčijo iznos pet tisoč, za Avstrijo pa samo tri tisoč dinarjev. Da ta avstrijska utemeljitev ne velja, je očitno. Novi avstrijski ukrep za potnike, ki po-trebujeio posebno osebno polno dovolje- nje, da moraio predložili še davčno potrdilo, je stopil v veljavo I. julija in zadel pred vsem Jugoslavijo. Ra.'en Jugoslavije zadeva ta pritisk v manjši meri še Poljsko, . Francijo in z olajšavami Rumunijo m Bolgarijo. Dunajski listi obširno razpravljajo o tem incidentu in skušajo doseči omilje-nje. Zlasti poudarjajo očitno voljo jugoslovanskih obiastev, da bi se potniški promet, olajšal, zlasti pa da bi se odpravilo posebno dovoljenje. V lem smislu je tudi naše poslaništvo odgovorilo zastopnikom avstrijskega potniškega urada, ki so se pritoževali zaradi mgoslovanskih turističnih ovir, zlasti pa želeli, naj se'odpravijo potni listi, ter je poslaništvo obliubilo, da bo na to delalo. Avstrijski krogi so zato pričakovali, da Jugoslavija pospeši te ukrepe in lako prepreči prekinitev prometa vsai še pred viškom turistične sezone. Pri tem navajajo kot važen argument število jugoslovanskih potnikov, katero da sc je od I. 1929. do 1934. znižalo zlasti zaradi denarnih ovir skoraj za 60 odstotkov, medtem ko je število avstrijskih turistov v Jugoslaviji naraslo za polovico. Lani ie po teh podatkih prišlo k nam ft!> tisoč Avstrijcev, Jugoslovanov pa v Avstrijo le 21 tisoč. Da raste število avstrijskih potnikov v Jugoslavijo in pada jugoslovanskih v Avstrijo, je le naravna posledica visokih cen v Avstriji in nizkih v Jugoslaviji Le malokateri lugoslovan ima toliko denaria. da more plačevati visoke avstrijske cene, dočim žive avstrijski turisti pri nas ceneie ko doma v Avstriji. Iz istega razloga tudi nočejo v drago Italijo in zato je zaman ves trud avstrijske vlade, da zvabi svoje turiste v Italijo. Sedanjim številnim prijavljencem bodo morali prometni uradi zaradi novih **> * *V 0 priliki evharističnega kpngresa v Ljubljani je sklicala družba sv. Rafaela dne 1. julija 2. kongres izseljencev, ki je zboroval v banski palači in so se ga razen zastopnikov oblastev udeležili številni zastopniki in organizatorji slovenskih izseljencev iz Nemčije, Nizozemske, Francije in Sev. Amerike. Zborovanje je vodil predsednik družbe p. Kazimir Zakrajšek, ki je poudaril slabe razmere naših delavskih kolonij v tujini in pomanjkanje organizatorjev. Pozdravili so zborovalce podban dr. Pirkmajer, škofa dr. Tomažič in Srebrnič, za zagrebško zvezo izseljenskih organizacij preds. M. Marjanovič in dr. J. Bohinec, ki je predlagal, naj se povsod poleg duhovnika pošlje kolonijam tudi po en učitelj. Govorili so zastopniki izseljencev Ramšak iz Westi'alije in učitelj Jankovič, p. Urankar iz Chicaga, preds. Zveze jug. delavcev v Franciji Glavnik in Lindič iz Westlalije, nakar je bila sprejeta resolucija, ki zahteva postavitev izseljenskih duhovnikov in učiteljev na račun socialnQga ministrstva in banskih uprav. O gospodarskem položaju izseljencev je poročal g. Leo Zakrajšek, ki je navajal, kako rase število naših nepreskrbljenih ljudi v Ameriki. Posebno hude so razmere starih mož, ker sprejemajo tvornice na delo izključno, mlade delavce. Hranilne vloge naših ljudi so večinoma zamrznile zaradi moratorija. Mnogi naši ljudje pa bi se s prihranki radi vrnili domov, a ne zaupajo našim financam. Predlaga, naj bi država takim po vrnitvi dala po nizki ceni l&Mafoponifea Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvor jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. jušni ja do 20. junija.* Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: Bauman Franjo, Varaždin; Barlovie Marija, Zagreb, Kozarče-va 3; Ljubič Dragutin star., mlinar, Stup-nik; Otočka pivovara i sredočna pecara žeste d. d., Otočac; »Tiskara Perko«, Za-greb. Zetska banovina: Perič Ilija, trgovec, Ljubinje. Vardarska banovina: Kukuš Miliajlo, trgovec, Kočane. Moravska banovina: Milojkovič Milan, trgovec, Zaječar. Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina: Zupanc Joško, trg. z meš. bi., Sv. Rozalija, obč. Sv. Jurij pri Celju; Deželic dr. Branimir, advokat, Zagreb; Kohn L. F., lastnik Milan Korvin, Zagreb; Narodna knjižara i papirnica M. Milič, Slav. Brod; Oreškovič M. Josip, lastnik tovarne »Trabante, Zagreb; Spitzer Samuel, trg., Slav. Požega. . . Primorska banovina: čičin-Martin-bain i brat, Vodice — podpr., Stankovci. Zetska banovina: Bokeška šlamparija, Kotor. Donavska banovina: Karger Anton, trg., Novi Sad. Razglašene prisilne poravnave v konkurzu: Vardarska banovina: šasko Starije, G., Skoplje. Primorska banovina: Sosič Viktor pok. F.gidij, trg., Šibenik. Končana konknrzna postopanja: Donavska banovina: Štajner Hedviga, tag., Bela Crkva; Vidakovič Iva Ivanka, Kumano; Avrainovič S. Svetomir, trg., Po-žarevac. Savska banovina: Horvat Franjo, trg., Čakovec. Primorska banovina: Hadžalič Hus, Čevljar, Konjic. Beograd, Zemun, Pančevo: Markovič Mih. J. i Kompanija, Beograd. Potrjene prisilne poravnave: .Savska banovina: Prpič Brača, Brinje; »Nova Nada« rudarsko podjetje d. d., Zagreb; Sehneller M., manufakturna in modna trg., Zagreb; »Thalia« d. d., Zagreb; »Tiskarna Perko«, Zagreb. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih in kvotah v tajništvu društva. zaprek vrnili že plačane zneske, ako se še pravočasno ne doseže ugodna rešitev konflikta, ki je pa ob avstrijski najnovejši politiki malo verjetna i UohQC6$ zemljo iz agrarne reforme, predvsem pa, naj v Ameriki ustanovi vsaj še pet izseljenskih uradov. Sprejeti so bili še nadaljnji predlogi za sklenitev konvencij socialnega zavarovanja, za olajšano izplačevanje izseljenskih vlog pri naših denarnih zavodih, dalje glede carinskih neznosnih ovir ob povratku v našo državo ter zapuščinskih taks, ki uničujejo naše dediščine. Zborovanje se je nadaljevalo še popoldne in razpravljalo poglavitno o reorganizaciji konzularne službe z željo, naj bi bil pri vsakem zastopstvu, kjer živi znatno število slovenskih izseljencev, zaposlen vsaj po en slovenski uradnik, že zato, da bo sprejemal slovenske prošnje in vloge, ki jih doslej ti uradi zavračajo. Glede vseh vprašanj je bila sprejeta podrobna resolu-cija. Kongres je pokazal, da je naša izseljenska služba nezadostna in da niso uvedene niti one konvencije, ki jih je naša država že ratificirala, kakor n. pr. delavska konvencija s Francijo. Sprejet je bil tudi predlog, naj se ustanovi izseljenski arhiv ali spopolni arhiv, ki ga je pred šestimi leti ustanovila ta delavna katoliška izseljenska družba. Splošno je treba, da se naša skrb za izseljence modernizira s pošiljanjem knjig, organizacijo izletov v domovino in rednim vzdrževanjem šolstva, kakor so to uredile že vse države, ki so kakor naša — dolgo dobo prejemale od izseljencev lepe vsote prihrankov in spoznale pomen emigracije. Primorska banovina: Handač i Vukotič, Mostar; Lukinovič Nikola pok. Lovre, Split; Petrič lvt>, pok. Jerolim, Split. Donavska banovina: Sautner Brata i drug, Kraljevičevo. Beograd, Zemun, Pančevo: Altaras S. Buna, trg., Beograd; Buchbinder Ignjat, urar, Beograd. Pred reformo davčnega sistema »Pravda« poroča, da bodo dvanajstine, ki jih bo predložila vlada skupščini, pri nesle precej novosti. Predvsem bo odpravljena sedanja delitev proračuna na dva dela, na proračun državne uprave in na proračun državnih gospodarskih podjetij in ustanov. Ta delitev je bila škodljiva preglednosti in jasnosti proračuna. Poleg tega bo reformiran davčni sistem. Že kot finančni minister se je dr. Stojadi-novič trudil, da spravi v sklad davčne dajatve z davčno močjo davkoplačevalcev. Pretiranosti, ki so bile uvedene z lansko davčno novelo, bodo odpravtjene. »Pravda« napoveduje, da bo padel tudi znani člen 7. S povišanjem zgradarine so bile odpravljene pridobljene pravice, kar je silno škodovalo ne le gradbeni delavnosti, temveč tudi državni blagajni, ker so padli dohodki od zgradarine, ker se je manj zidalo. Zgradarina bo sedaj znižana od 6 na 3%. Nadalje se bo v dvanajstinah dovolilo železniški upravi, da najame posojilo 300 milijonov Din za obnovo železniškega parka. S finančnim zakonom bo odpravljeno ministrstvo za telesno vzgojo, dočim se na novo ustanovi ministrstvo za pošto. Ne odgovarjajo pa resnici vesli, da bo ustanovljeno ministrstvo za propagando in ministrstvo za lelalslvo. Ustanovi pa se oddelek finančne kontrole, ki bi nadziral vse delo finančne uprave. Končno bo dobil z dvanajstinami prosvetni minister pooblastilo, da zgradi v Beogradu otroško kliniko, pravno fakulteto, tehnični laboratorij in dve gimnaziji, v Zagrebu pa poslopje filozofske fakultete. A v Ljubljani — ? Bilance Krčditna banka d. d. v Murski Soboti izkazuje za leto 1934. ob ustanovni glavnici 1,5 milijona, 6,3 nemoratorijskih in 1,7 milijona Din moratorijskih dolžnikov in izgubo Din 23.384 67, hranilne vloge 2,5 vloge v tekočih računih 4,49 milijona, garancije s 363.961. Prometna banka d. d. v Ljubljani izkazuje v bilanci za 1. 1934. med aktivi dolgove bank z Din 0,9 ostale dolgove z 11,0 milijona dinarjev pri delniški glavnici 5,0 in realitetah 2,2. Vloge na hranilne knjižice so znašale 0,8, na tekoči račun 9,2 in dobiček 10.258 11 dinarjev. f Veletrgovec Vilko Berdajs Maribor, 2. julija Danes zjutraj je umrl veletrgovec Vilko Berdajs. Njegova nenadna smrt je presenetila vse njegove številne prijatelje in znance. Koinaj pred desetimi dnevi smo mu položili k večnemu počitku njegovo blago soprogo Berto. Njene smrti ni mogel preživeti. Umrl je v najlepši zreli dobi 53 let. S pokojnikom lega v grob ena najmar-kantnejših pojav med mariborskim trgovstvom. Ze v predvojni dobi je bil gospod Vilko Berdajs ugleden trgovec, ki si je pridobil izredne zasluge za razvoj slovenske trgovine v narodno ogroženem Mariboru. Izhajal je iz znane sloven. rodbine. Njegov oče je bil med ustanovitelji Posojilnice v Nar. domu, ki je bila ves predvojni čas hrbi .lica mariborskega slovenstva. Že zgodaj se je začel udejstvovati pokojnik na nar.-gospodarskem polju. Bil je med ustanovitelji in najvnetejšimi voditelji Slovenskega trgovskega društva, Udejstvoval se je v vodstvu vseh slovenskih organizacij, za kalere je veliko tudi gmotno žrtvoval. Bil je velik dobrotnik slovenskih dijakov. Po preobratu je prevzel važno funkcijo* v javnem življenju. Od leta 1925. do 1934. je bil podpredsednik mariborskega trgovskega gremija, dolga leta je bil predsednik Simon Novakove ustanove, zastopnik Zbornice TOI v šolskem odboru trgovsko nadaljevalne šole, odbornik Slovenskega trgovskega društva itd. Pov-sod je veliko veljala njegova premišljena in tehtna beseda. Po prevratu je postal tudi »mariborski graščak«, ko je kupil od barona Twickla mariborski grad ter tako rešil v slovenske roke tradicionalen siiulrol Maribora. Kot trgovec je bil znan po svoji solidnosti in ustrežljivosti. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Priznanje našemu tobaku na svetovni gospodarski razstavi . v Bruslju Akcija našega državnega monopola za popularizacijo jugoslovanskega tobaka na inozemskih tržiščih je z udeležbo na svetovni razstavi v Bruslju dosegla velik uspeh. Na lej razstavi so bile razstavljene južnosrbske, hercegovinske in dalmatinske vrste tobaka v listih in križane v posebnih škatlah. Razsodišče je ocenilo naš lobak z odlično oceno in podelilo našemu monopolu najvišje odlikovanje, »Grand prix«. Pričakovati je, da bo to mednarodno najvišje odlikovanje ugodno vplivalo na povečanje izvoza naših tobačnih izdelkov, ki si vztrajno pridobivajo tuja tržišča. Udeležba Nemčije na naših velesejmih Pogajanja za udeležbo Nemčije na XXIV. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Zagrebu so se te dni uspešno zaključila. Nemčija dobi prostor v paviljonu C, kjer je bila spomladi francoska razstava, in bo zasedla vso sredino velike dvorane. Nadzorstvo ima nemški urad (Ausstellungs-und Messe-Ausschufi der deutseben Wirt-schaft). Razstavljeni bodo predvsem industrijski izdelki, ki so upoštevni v zameni za naše kmetijske pridelke. Kot posebna novost se obeta blago iz nove lahke kovine, ki nadomešča srebro, dalje okrasni in jantarski izdelki. Obilna bo nemška težka industrija, letalska motorna industrija z ustrezno literaturo. Razen uradne razstave se udeleže sejma tudi zasebni razstav-ljalci. V Nemčiji se je v zvezi s tem pričela velika propagandna akeija za zagrebško »Etnografsko razstavo«, ki se jeseni prenese v Berlin, kjer se kaže veliko zanimanje za naše izdelke domačega umetnega obrta. Reorganizacija družbe za pridobivanje zlata v Peku Beograjsko trgovinsko sodišče je registriralo pri Francoski družbi zlatega rudnika v Peku d. d. v Parizu izpremembo firme v Francoska družba zlatega rudnika v Peku d. d., podružnica Beograd in povečanje glavnice za posle v Jugoslaviji od 3 na 10 milijonov dinarjev. Poleg dosedanjega zastopnika Johna Midletona je imenovan nov zastopnik Vincenc Nili, generalni direktor družbe. Občni zbori Stavbna družba d. d. v Ljubljani bo imela 62. občni zbor dne 16. julija ob enajstih v prostorih Kreditnega zavoda. Politične »Temps« je objavil infervievv z dr. Mačkom, ki je med drugim izjavil, da je hrvat-ski narod vedno imel velike simpatije za francoski narod. Glede Jugoslavije je izjavil, da bo Jugoslavija šele močna, ko bodo uživali Hrvaii vse pravice, ki jih v okviru Jugoslavije potrebujejo. Nalo je dostavil dr. Maček, da priznava jugoslovansko državo, monarhijo in sedanjo dinastijo. Končno je zahteval federalistično ureditev države. Jugoslovanski klub, ki so ga ustanovili na Jeviičevi lisli izvoljeni poslanci, sc bo • najbrže razbil, ker bo večina poslancev po vsej verjetnosli glasovala za vlado. B. Jevtič bo s svojimi pristaši ustanovil nov klub, ki bo štel približno 50 članov. Poslanec Baričevjč pa bo s svojimi pristaši ustanovil poseben klub, ki sc bo baje imenoval klub jugoslovanskih fašistov. Z druge strani pa se te vesti demantirajo. Bivši voditelji JNS Nikola Uzunovič, Milan Srskič, dr. Andjelinovič in drugi so začeli znova organizirati JNS ter bodo najbrže ustanovili v skupščini svoj klub, 1<> bo v opoziciji proti vladi. V Sarajevu so zborovali bivši radikali, a je bila konferenca brez rezultata, ker niso prišli bivši radikalni prvaki. Vodsivo Janjičeve radikalno socialne stranke je sklenilo, da obnovi delo stranke. Nov kurz je zavladal na Bolgarskem. Tako je bil ustavljen list »Kambana«, ki je zagovarjal politiko polkovnika Velčeva, Velčev sam pa se mora skrivati, ker mu sicer grozi aretacija. Iz izgnanstva pa se VTača genral Vlkov, bivši bolgarski poslanik v Rimu in znan po svojem italo-filskem stališču. Titulescu je po svojih posvetovanjih z I.avalom odpotoval iz Pariza v London, kjer bo osfal nekaj dni. ■ Eden je v angleškem parlamentu poročal o svojih razgovorih v Parizu in Rimu ter dejal, da so bili njegovi pariški pogovori v glavnem uspešni, popolnoma brez uspeha pa njegovi rimski, čeprav je bila Anglija do skrajnosti popustljiva. Tako je bila pripravljena odstopiti Abesiniji potrebno ozemlje v svoji Somaliji za prost dohod do morja, če bi Abesinija dovolila Italiji zgraditev železnice, ki bi vezala Eritrejo in italijansko Somalijo. Mussolini pa je tudi to ponudbo odbil. Italijanski tisk piše, da je danes mogoča samo še radikalna rešitev konflikta med Italijo in Abesinijo. Tudi v Angliji so prepričani, da v kratkem izbruhne vojna med Abesinijo in Italijo. Abesinski cesar je izjavil, da ne more dobili municije in orožja, ki ga je naročil in tudi naprej plačal na Češkoslovaškem, v Belgiji in v drugih državah, dočim vse države trpe, da se Italija čim bolj oboro-žuje za napad na Abesinijo. Italijanska vlada bo uporabita svoj iz promela odtegnjeni srebrni denar za denarno vojno proti Abesiniji. Nakovala bo iz lega denarja za 62 milijonov srebrnikov, s katerimi bo skušala oškodovati abesinsko valuto. Nemiri so bili v italijanski Tripolitaniji, kakor so poročali lisli. Italijanski lisli sedaj zagotavljajo, da soTe vesli neresnične, kar dokazuje tudi to, da so bile iz. Tripo-litanije poslane čele v Eritrejo in Somalijo. Laval je izjavil na nekem shodu, da znaša francoski državni proračunski deficit že 11 milijard frankov ter da se z vsakim dnem veča. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval v spremstvu svoje žene in svojega šefa kabinela v Berlin, kjer se sestane z vodilnimi nemškimi državniki, nalo odpotuje v neko nemško kopališče. Bivši nemški bojevniki so prišli v Francijo, kjer so bili zelo prisrčno sprejeli. Na g: ob francoskega Neznanega vojaka so položili velik venec. Predsednik parlamenta v Gdansku je demisioniral, hkratu pa odložil tudi svoj mandat in izstopil iz narodno socialistične stranke. Pri občinskih volitvah v Amsterdamu so dobili večino socialisti in komunisti. Posebno močno so narasli komunistični glasovi. Reprezentančna zbornica je z 216 proti 146 glasovom odklonila Rooseveltov predlog, da se odpravijo nekatere nepotrebne družbe. Zaradi neprestanih obmejnih incidentov je izročil sovjetski veleposlanik v Tokiu oslro protestno nolo japonski vladi. V noti popisuje sovjetska vlada potek teh incidentov ter zahteva, da japonska vlada nadaljnje incidente prepreči. | PengggivoJI Stanje vlog pri naših samoupravnih hranilnicah Statistična služba Save/a šledionica Kraljevine Jugoslavije kaže, da hranilne vloge pri samoupravnih hranilnicah izven Dravske banovine uspešno napredujejo. Pri teh hranilnicah so znašale vloge letos: v milj. na knjiž. v tek. rač. Din Din '51. januarja 585,6 262,5 '28. februarja 598,0 265,4 31. marca 606,2 256,7 30. aprila 603.5 257,7 31. maja 608,2 256,4 Iz teh podatkov izhaja, da so vloge na knjižice od konca januarja do konca maja t. I. pri teh hranilnicah narasle za Din 25,615.891, število vlagateljev pa za 1.114, medtem ko so vloge v tekočem računu v istem času nazadovale za 6,046.176 kljub povečanju števila vlagateljev za 64. Podatki se nanašajo na vse hranilnice izven Dravske banovine, izvzemši hranilnice v Benkovcu, Selca-Brač, Jabuki in Kraljevičevi!, d?l katerih podatki niso redno dohajali. Poseben napredek se opaža pri Gradski štedionici v Zagrebu, nazadovanje pa pri hranilnicah v Savski banovini zaradi zamrznjenja njihovih terjatev po Uredbi za zaščito kmetov, ki je največ kriva imobilizaciji teh hranilnic in torej nezaupanja napram njim. Iste okoliščine posebno občutno škodujejo našim najrazvitejširii in najštevilnejšim samoupravnim hranilnicam v Dravski banovini. Zbog tega se opaža pri teh hranilnicah po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani neznatno padanje vlog, ki ga je v prvih mesecih t. 1. zmanjšal po novem letu izvršeni pripis obresti za 1. 1934. Vloge so znašale v milijonih dinarjev; na hran. knjižice v tek. rač. skup. 31. jan. 1935 658,5 413,6 1,072.1 28. febr. 1935 657,3 414,0 1,071.1 31. marca 1935 660,9 425,1 1,086.1 30. aprila 1035 656,4 422,0 1,078.4 31. maja 1935 65t,4 418,9 1,070.4 Iz teh podatkov se vidi, da so v tem času padlo vloge na knjižice pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za Din 7,059.509, doc im so vloge v tekočem računu narasle za Din 5,315.757; tu se ne sme prezreti, da je večina naših hranilnic baš v tem času pripisala obresti za 1. 1934. Sicer pa kažejo izkušnje n? 'h in drugih hranilnic ter najnovejši podatki inozemskih hranilnic, da so meseci april, maj in junij za hranilnice običajno slabi, ker potrjujejo v tem času kmetje denar za poljska dela, zbog česar dvigajo svoje prihranke baš v tem času. Stanje Narodne banke Izkaz z dne 30. junija izkazuje te izpre-membe (vse številke v milijonih Din): Skupna podloga je padla za 37 na 1.364*6; zlato v blagajni se je dvignilo za 5'2 na 1.252-7, zlato v tujini pa se je zmanj-šalo za 4*3 na 93'1. Zmanjšale so se tudi devize, in sicer za 4*5 na 18-7. Dvignile so se devize, ki ne spadajo v podlogo, za 2'9 na 187'0. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 31‘9 na 269'3. Skupna vsota posojil se je povečala za Jl-0 na 1.786*1, in sicer so eskontna narasla za 7'0 na 1.518-2, lombardna pa za 4'0 na 267'8. Vrednostni papirji so se dvignili za 2'5 na 19 3, rezervnega fonda za 14*3 na 126’6 in drugih fondov za 0'6 na 13*2. Rezervni fond na pasivni bilanci se je dvignil za 14*3 na 131*7. Obtok bankovcev se je povečal za 119-1 na 4.473-2, dočim so obveze na pokaz padle za 124 9 na 11!)9'8. Obveze z rokom so se dvignile za 14‘2 na 293*5. Skupno kritje znaša 30*91«/«, samo zlato pa se je dvignilo od 28’37®/o na 28-5%. * Saldo grško-jugoslovanskih bonov v obtoku je znašal dne 26. junija 23,2 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 42 milijonov drahem. Tečaj bonov znaša 84 5 Din za 100 Din nominale. Zlata podloga švicarske narodne banke je v zadnjem tednu narasla za 26 milijonov šv. frankov. Sploh se opaža dotok zlala ler je osla! švicarski frank v boju z mednarodno špekulacijo zmagovit. Po zadnjem izkazu Poljske banke se je njena zlata podloga povečala za 0-69 na 510 milijonov zlotov, obtok bankovcev pa se je znižal za 28 2 na 918-4 milijona zlotov. Obveze na pokaz so se dvignile za 109 na 2208 milijona zloiov. Les in lesni proizvodi: 648 — Anvers: ponuja se zastopnik za les. Poljedelski proizvodi in zdravilna zelišča: 649 — Leipzig: ponuja se zastopnik za konopljo, otre in lan; 650 — Bochum: zelen fižol; 651 — Vratislava (Breslau): zdravilna zelišča. Sadjarstvo: 652 — Brno: sveže slive in jabolka; 653 — Praga: bosanske slive; 654 — Brno: trnulje ((prunelles); 655 — Bochum: jabolka, slive in drugo sveže sadje; 656 — Plzen: suhe slive; 657 — Vratislava (Breslau): razno sadje in suho sadje. Živalski proizvodi: 658 — Moravska Ostrava: vosek; 659 — Bremen: gozdne ptice in male roparice; 660 — Atene: kokoni; 661 — Hamburg: mravljinčna jajca. Rudarstvo: 662 — Pljačkovci (Bolgarija): manganova ruda. Industrijski proizvodi: 663 — Kopenhagen: vsakovrstno tekstilno blago, posebno za ženske obleke; 664 — Jeruzalem: zastopnik za cement, papir, blago in razne parfumerijske proizvode; 665 — Beyrouth: pivski kvas; 666 — Le Caire: zastopnik za vse industrijske proizvode razen kemičnih; 667 — San Paulo: zastopnik za vsakovrstne stroje, posebno kmetijske. Razno: 647 — Casablanca: športni predmeti. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. [ Jz trgovinskega ----- -------------registra Vpisale so se tvrdke: Kirbiš Josip, celjska tovarna kvasa in slada, v Celju: izdelovanje in prodaja kvasa, sladnih in mlevskih proizvodov, dodajanje živilom, izdelovanje sladnega kisa, mlečne kisline ild. Imetnik K. J., tovarnar v Celju. Žumer Frančiška in drug, javna trg. družba v Celju: mesarski obrt. Podpisuje imetnica sama. Unger Janez, trgovina ter izvoz sadja in poljskih pridelkov, Fikšinci 69 pri Murski Soboti. >Jugojaje«, jugosl. družba z o. z. za trgovino, izvoz in konserviranje jajc in drugih deželnih pridelkov v Ljubljani. Vplačana glavnica 200.000 Din, poslovodje Moss Dj., trg. v Beogradu, in Reinhard Albert Hen-drix, trg. v Indjiji, ki podpisujeta oba ali pa po eden s prokuristom. Kopališka družba Kamnik, d. d., v Ljubljani. Namen: nabaviti kopališče v Mekinjah in drugih tujsko prometnih podjetij, graditi kopališča, hotele, restavracije, sanatorije itd. V gotovini je vplačana delniška glavnica pol milijona dinarjev. V upravnem svetu so dr. Ivo Benkovič, odv. v Ljubljani, Fran Iiratnar, pos. in župan v Kamniku, ter Leo Griinwald, bančni ravnatelj iz Zagreba; prokurist je Marjanca Benkovič. Knjigarna Panonija A. Sert-Zupfe v Ljutomeru: trg. s knjigami in muzikalijami. Imetnik Zupe Anica. »Alfi« 1. Altheim & Comp., Kranj: izbrisala se je družabnica Kosec Ana. »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne d. z o. z., Kranj: vpisala se je prokura Bruni Františku, tvorničarju iz D. štepanice, Češkoslovaška. Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu: izbrisali so se člani upr. sveta F. Stupica, Inž. D. Sernec, dr. J. Brejc in dr. Selig-stein, vpisal pa dr. J. Dermastia, vi. svetnik iz Ljubljane. Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani: izbrisali so se člani upr. sveta O. F. Bamberg, dr. Gregor Žerjav, dr. Pavel Pestot-nik in Jos. Breznik, vpisala pa sta se Alfonz Žerjav, polkovnik v p., in Ivan Seunig, tovarnar v Tacnu. Dolničar & Richter, Ljubljana: izbrisala se je prokura Etbina Bežeka, vpisala pa Antonu Udovču, zas. uradniku. Elektroindustrija d. d.} Ljubljana: izbrisala sta se člana upr. sveta Heinrihar Minko in Cesnik Milan, vpisala pa Heinrihar Vinko in Stanko ter prokuri Minku Hein'-riharju in Milanu Cesniku. Fabrika manufakture Vukojičil d. z o. i. y Ljubljani: Likvidator je spet Ivan Simone. Gradbeno podjetje g. Tonnics d. z o. z. v Ljubljani: izpremenjeni § 2. pogodbe, tvrdka se glasi: Gradbeno podjetje G. Tonnies liasi. dr. t o. z. in § 11. poslovodstvo ima najmanj dva poslovodja. Izbrisali so se poslovodje Annin Schneider, Emil Tonnies in i‘ rigga lonnies, vpisala pa ing. E. Dacliov-sky in Otto Mikusch ter prokura Alojziju Cviklu. Ph. Mr. J. Kolar, Ljubljana Vil.: izbrisala se je prokura Holleja Arn. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica v Ljubljani: zaznamek odobrenega odloga plačil, valorizacije in nižje ob- restne mere, povišanje glavnice, fin. olajšave po uredbi o zaščiti denarnih zavodov. J ugoslo vensko društva guma Englebert a. d., podružnica v Mariboru: trgovanje z avtomobilskimi gumami. Glavnica 1 milijon dinarjev je vplačana na 1000 akcij. Člani upravnega odbora so: 1. Fekenne Alfred v Liegu, Belgija, 2. Eduard Gody, 3. Milan K. Pupič in Zilijen Para v Beogradu; trgovski pooblaščenec za Maribor Likar Cvetko . »Techna« Gustav C. Ruchal v Mariboru: Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk kemijske in strojno tehnične stroke. Imetnik trg. Buchal C. Gustav, Maribor. A. Bolaffio, Mbškanjci: trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na veliko. Imetnica Amalija Bolaffio. »Jugosijalica« d. t o. t. v Ljubljani: proizvodnja in prodaja žarnic ter drugega elektrotehn. materiala, najemanje in nakup nepremičnin, udeležba, ustanavljanje podružnic itd. Glavnica 200.000 dinarjev je vplačana do polovice. Poslovodja dr. Herr-mann Rudolf, trg. v Zagrebu. Partl Jožef, Potok pri Mozirju, trg. z vinom na debelo. Tekstilna It. Thaler, Škofja Loka: tkanje bombažnega blaga, barvanje in apreliranje, uakup sirovin in prodaja izdelkov. Imetnik Rado Thaler. Vpisale so se izpremembe pri tvrdkah: Albus Autodružba z o. z. na Bledu: izbriše se poslovodja Anton Vovk. Senčar Franc, Bučkovci, trg. z mešanim blagom: prokura se je podelila Cirilu Senčarju, trg. v Ljutomeru. Žumer Frančiška in drug, mesarski obrt: podpisuje samostojno tudi družabnik Matija Holc. »Jub« tovarna barv, d. z o. z., Dol pri Ljubljani: izbrisala se je prokura Iva Bez- »Cinkarna d. d.« Gaberje pri Celjn: zbog smrti se je izbrisal član upr. sveta ing. Roth Ervin; vpisal se je novi član Anton Knipo, ind. na Dunaju. Sever & Kotnp. v Ljubljani: naslov je tudi v cirilici. Tovarna zaves »Štora« d. d. v št. Vidu: izbrisal se je član upr. sveta dr. Mirko Božič* A. Zeschko, Ljubljana: ker je družabnik Albert Z. umrl, preneha javna trg. družba. Lastnik firme je dr. Erik Zeschko, tov. in trg- v Ljubljani. Splošna stavbna družba d. d. v Mariboru: izbrisali so se člani upr. sveta M. Pilar, Al. Tykač, V. Inhelder ter prokurist ing. M. Naeff; vpišejo se člani upr. sveta dr. F. Pavlin, ravn. Lj. kreditne, Stjepa pl. Ken-felJ, prok. Prve hrv. štedionice, in J. Stergar, ravn. podružnice Lj. kreditne v Mariboru. Rezultati svobodne prodaje kruha v Rusiji Gd 1. januarja dalje je prodaja kruha in moke v državnih in zadružnih proda-jalnicah svobodna. Posledica tega je bila, da so cene poskočile za 18-4%, kar je pa kompenzirano z višjimi dnevnicami, ki so se" povišale do 35%. Zaradi svobodne prodaje ee je konzum dvignil, vendar pa kon-zum kruha v večji meri kakor moke. Sploh se opažaj da ljudje vedno bolj kupujejo kruh in ne pečejo več doma kruha. Trgovinski obrati v poletnem času in ob praznikih v Ljubljani Združenje Irgovcev v Ljubljani objavlja, da je glavna skupščina z dne 22. junija sklenila, da se uvede za mesece junij, fulij in avgust poletni čas in da se bodo zalo pričenši s 3. julijem odpirale Irgovine ob 3. uri popoldne, zapirale pa ob istem času kakor doslej, ker se naredba o odpiranju in zapiranju ne sme kršili v lem smislu, da bi se obrali smeli zapirati eno uro kes-neje. Ravnolako je skupščina sklenila, do se bodo v bodoče vsi Irgovski obrati ves dan zapirali ob vseh zapovedanih in ne-zapovedanih cerkvenih praznikih, izvzemši v onih dneh, ko pade praznik na soboto ali ponedeljek, katere dni bodo obratovalnice odprle do 12. ure dopoldne. Ta sklep skupščine je odobrila kr. banska uprava z odlokom z dne 28. junija 1- I št. Vlil/No. 2371/41. Uprava združenja pozivlje članstvo, de se v bodoče ravna po teh navodilih in po sklepih skupščine. [ Konhurxi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz Ivana Senice, gostilničarja v Ljubljani, Aleksandrova. Sodnik Avsec, upravnik dr. Korče, odvelnik v Ljubljani; oglasitveni rok do 4. avgusta, ugotovitveni narok 9. avgusta ob pol enajstih. Odpravljen je konkurz Prve jugoslovanske tovarne hladiinih strojev, d. z o. z. v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava. Uveden je poravnalni postopek Gradbenega podjetja inž. Franjo Dedek v Ljubljani. Sodnik Avsec, upravnik dr. Boris Furlan, odv. v Ljubljani. Narok dne 9. avgusta ob develih, rok za oglasilev do 4 avgusta, dalje poravnalni postopek Pavle Marije Hii-gert, pos. in gosi. v Spodnji Hudinji. Sodnik Božič, upravnik dr. Dobovišek, odv., oba v Celju, kjer bo narok dne 17. avgusta ob pol devetih. Rok za oglasilev do 10. avgusta; Franceta Jakšeta, trg. v Celju. Sodnik Božič, upravnik dr. Pintar. Narok dne 17. avgusta ob pol enajstih, rok za oglasilev do 10. avgusta; Kolomana Presza, irg. v Domanjševcih. Sodnik dr. Šumenjak v Murski Soboti, upravnik dr. Pinler. Narok 3. avgusta ob desetih, rok oglasilve do 28. julija, kvola 40%; t ^unan/a irgovina Ureditev trgovinskih stikov s Finsko Finski poslanik na našem dvoru ministci Onnis Talas je na svojem potovanju po Jugoslaviji dospel ta teden v Zagreb in poselil predstavnike oblasti. Ob tej priliki je konzul P. Berkeš priredil sestanek ministra z novinarji. Poslanik je v svojem poučnem predavanju o Finski obravnaval možnosti gospodarskih stikov med obema državama. Za izvoz so upoštevani predvsem naši kmetijski pridelki, lobak, koruza in suho sadje, Finska pa bi uvažalo k nam celulozo, kemikalije, papir i. d. Minister je dal podrobne direktive za povečanje trgovinskega prometa. Stanje naših aktivnih kliringov Po izkazu Narodne banke z dne 26. Vf se je naš klirinški saldo z Nemčijo /.opel znižal, in sicer od 287 na 270 milijonov dinarjev. Izplačujejo se že računi z dne 15. januarja. Dvignil pa se je naš saldo z Italijo od 52*9 na 53*2 milijona Din. * Italija je v zadnjem času nakupila velik* količine naše koruze, ki jo potrebuje za svojo vojsko v Afriki. Cena koruze se i< zaradi teh nakupov dvignila. Naš trgovinski promet z Albanijo sc k v preteklem letu povečal za 33% m se še stalno veča. Poljski tobačni monopol že od 1. 1924 stalno kupuje naš tobok ter je sedaj /ope kupil 1,236.000 kg tobaka. V avstrijski tekstilni industriji so bite \ zadnjem času uvedene velike modernizacije in povečano število strojev. V Klein munchenu je postavljenih novih sto tkalnih strojev, v Neunkirchenu 30 in v dunajskem arsenalu 30. Tvrdke so splošno povečale produkcijo, nekatere pa uvedle izdelovanje novih bombažnih predmetov preprog in gumijevih vrvi. 3 • hc&foiCfo&slcc UoHtyce$ v Važnost te resolucije za hranilnice in njihove vlagatelje je okolnost, da se je na kompetentnem hranilniškem forumu, kjer so bili zbrani zastopniki hranilnic iz vsega sveta, uzakonilo načelo, ki more nuditi najboljšo garancijo zoper neutemeljene zahteve liranilniških vlagateljev. Ako namreč vlagatelj sam ve, da bo njegova hranilnica imela vedno možnost, dobiti od svoje Narodne banke v času krize potrebna plačilna sredstva za izplačilo vlagateljev in torej tudi za izplačilo njegove vloge, mu ne bo prišlo na misel, da bi dvigal denar po nepotrebnem. Ako pa nekdo kljub temu dviga svoj denar po nepotrebnem, bo pa baš zaradi tega, ker ima hranilnica na razpolago dovolj plačilnih sredstev, uvidel, da je njegova skrb nepotrebna in bo dvignjeni denar zopet naložil v hranilnico. Sicer pa je od kongresa uzakonjeno načelo formulirano tako široko, da velja tudi za druge vrste denarnih zavodov. Ako torej skrbijo Narodne banke za likvidnost hranilnic in drugih denarnih zavodov, izvršujejo to svojo nalogo v korist celotnega gospodarstva in kot »banke bank«. Ker je bila kriza zaupanja 1. 1931. pretežno političnega značaja, bi se bila dala preprečiti, ako bi bili vlagatelji primerno poučeni o tem, kako važna je vsaka, tudi najmanjša vloga, za celotno gospodarstvo, in kakšno škodo povzroča vsemu gospodarstvu nepotrebno dviganje vlog. To je vsebina 4. resolucije o tej temi. Garancija hipotekarnih posojil Druga tema je predvsem pokazala, kako različna je zakonodaja o zavarovanju hipotekarnih posojil. Kongres je končno prišel do prepričanja, da je srednjeevropski sistem zemljiških knjig najzanesljivejše sredstvo, ki utegne nuditi upniku vedno jasno sliko o pravnih odnošajih določne nepremičnine. Seveda se mora skrbeti, da se ne bodo poleg vknji-ženih hipotek pojavljale privilegirane zastavne pravice na nepremičninah, ki utegnejo izpodkopati prvenstvo tudi najbolje zavarovane hipoteke. To velja zlasti o pridob-nini in o raznih davkih, ki imajo prednost pred rednimi hipotekami. Načela glede dovoljevanja hipotekarnih kreditov samo na podlagi nepremičnin, ki dajejo stalen donos, iti tudi to le do nekega najvišjega odstotka vrednosti, dalje glede plačevanja zavarovalnih premij in rednega vzdrževanja nepremičnin (glej n. pr. izsekavanje gozdov zaščitenih kmečkih posestnikov) so jasna in sama ob sebi umljiva. Priporočajo se dolgoročna anuitetna posojila, zlasti v korist manj premožnih slojev. Taka posojila ne smejo presegati določenega odstotka vseh vlog, da se ne bi ogrozila likvidnost hranilnic. Važna je zahteva, naj se dovoli hranilnicam pospešen izvršilni postopek, zlasti pa naj se ukinejo vsi moratoriji (kakor kmetska zaščita), ki ponekod onemogoča hranilnicam vsakršno delovanje. Želeti bi bilo tudi, da se uzakonijo v vseh državah največje fiskalne ugodnosti za hranilniška hipotekarna posojila. Garancija hipotekarnih posojil A. Želje. 1. Poveča naj se dostopnost vseh pravnih pomagal glede zemljišč in poslopij s tem, da se povsod nvede zemljiška knjiga, ki omogoča popolno poznavanje pravnega stanja nepremičnin. 2. V vseh državah naj se revidira zakonodaja glede privilegiranih posojil, ki imajo prednost pred hipotekarnimi posojili, tako da se zmanjšajo ali vsaj omeje njihovo število, višina in trajanje, ter zajamči naj se javnost takih privilegijev. Pri tem naj se proučuje tudi, ali je mogoče zajamčiti hipotekarnim upnikom, ako se pojavi določen privilegij, pravico do delne povrnitve posojenega zneska. B. Priporočila. 1. Načelno in izvzemši posebne okolnosti je treba izključiti hipotekarna posojila na industrijska podjetja ter jih omejiti na nepremičnine, ki dajejo varen in trajen donos v vsakem primeru. 2. Potrebno je zagotoviti za bodočnost stabilnost v liranilniških statutih določenega razmerja med posojeno vsoto in vrednostjo garancije. 3. Med stanovanjskimi hišami je treba dajati prednost hišam v mestnih območjih in izključiti nezazidane parcele, razen če se gradnja takoj prične. Pri cenitvi kmetskih posestev je treba vzeti za podlago dosegljivo najnižjo prometno vrednost nepremičnine,"ne upoštevajoč visečih plodov, razen če se žetev zavaruje s posebnim sistemom zavarovanja. (Dalje priti.) t 2>eb