AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 94 CLEVELAND, 0., TUESDAY, APRIL 22, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. mc\ samo Še 110 milj od Aten V i ClJi so zasedli prelaz Pindus in skušajo priti za jttbet umikajoči se grški armadi. — Angleška 111 grška armada se še vedno v redu pomičeta ^azaj. — Anglija bo kmalu vzela armado iz Grčije. 0* Seyelt je ukazal, da pogorovi takoj r Za obratovanje tCngt°n, 21. aprila. — ^el ^ ^00seve^ je osebno M danes v stavko premo- At - ene, 21. aprila. — Nemške mehanizirane čete se vsipljejo f ske Tesalije z nepremagljivo silo ter naskakujejo grško Ijije en° linijo, ki je samo še 110 milj od Aten, glavnega mesta Hi d je' so P0^^^ nemški poveljniki vso rezervo $ Hi' mogoče končajo vojno na grškem polotoku. Nev- $ ^r.°Pazovalci so mnenja, da edino, kar more Anglija še storiti 't^ 1 fronti je to, da reši kolikor največ mogoče svoje armade jo vkrca na ladje in odpelje nazaj v Afriko. Toda to ne k° delo in Anglija bo pri tem izgubila mnogo vojaštva in Materiala, ker bodo nemška letala ovirala umik angleških čet. Iz Berlina prihajajo poročila, da Anglija že nalaga vojaštvo na ladje in zapušča Grčijo. Dalje trdijo poročila iz Berlina, da nemški bombniki napadajo angleške transporte in da so jih včeraj potopili pet, ki so bili na potu iz Grčije na otok Kreto. Grško vrhovno poveljstvo pa poroča, da se angleške čete hrabro ustavljajo Nemcem in krijejo armado, ki se pomiče nazaj v novo obrambeno linijo, ki bo krajša in lažje branljiva. Nemško poveljstvo poroča, da so nemške čete zasedle prelaz Pindus in skušajo odrezati umik grških čet iz Albanije. Grške in angleške čete stoje zdaj preko grškega polotoka južno od Met-sova. To je severno od zadnje obrambene linije, severno od Korintskega zaliva, kjer se bodo Angleži postavili proti Nemcem. Ako bodo Nemci predrli to zadnjo obrambeno linijo, potem je Grčija njih in ž njo vsa vzhodna Evropa. Medtem pa nemška diplomacija pritiska na Turčijo, naj pretrga zvezo z Anglijo in naj se pridruži osišču. V tem slučaju bi nemška armada udarila preko Turčije v Mezopotamijo, kjer ima Anglija bogata oljna polja. Zato je Anglija zadnje dneve poslala večjo armado v te kraje. Vsa poročila trdijo, da se angleške čete bore £ nadčloveškim pogumom v Grčiji in popuščajo veliko večji nemški sili samo ped za ped j o zemlje. Nemci se zaganjajo v boj ne glede na izgubo v vojaštvu. Angleži bodo ostali v bojni liniji na Grškem toliko časa, dokler je grška armada pripravljena nadaljevati z bojem. -o- Pogreb George Vrabca Jutri zjutraj ob 9:15 se vrši pogreb George Vrabca iz Svet-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in potem na pokopališče sv. Pavla. Je, ki traja že od 1. So UKaz&l je tako uniji kot iteL°Vllim družbam, da store UP ol korake in takoj začno ^®8ti-'°Vanj'em v Premogovni K To, je rekel Roose-FKb . a dobrobit dežele in toi*1' Pr°gi"am, ker se že KA an'llca»je premoga. VPremogovnimi družbami X , h drŽavah unijo je • 0 sporazuma, toda južne Se ^ upirajo. John L. predsednik premogarske ne pusti začeti z delom °Kler vse družbe ne podati j°Ve Pogodbe. '^j16 Predsednik ukazal, da Prične z delom v vseh « 0vih in sicer v sever-■ vah ki' % dr. Po novi pogodbi, v j zavah naj pa tudi za- el°m. l obenem pa naj na-z pogajanji, če bo ki je velik na-ttoosevelta, ubogal ali ni Rjavil. ^c|nzura vpeljana jiJafest, 2™a^Ha. — Ro-yjAreiriier Antonescu je !> ukaz, da morajo romunskih časopi-via(J.Zlti vse časopisno grafe ^jj' ^rec*no ga tiskajo. '\,anjša vest ne sme v rez vladnega pregleda. na lestvica "Jžjl^ a administracija je itVic 2^ornici novo plačil-. Za mestne uslužbenka naj bi bila najmanj- S6na leto $900 in mini" na uro 60 centov, testne zbornice za Haaže na leto in 72% vUro mezde, je župan debati je še vedno '^.^cilmana Hudecaza Vllnalne letne plače in ^i].na uro. Debata o no-'iet)cl lestvici za mestne Se plete že dve leti. % t avce iščejo '^v^lythin je naznanil, 0 mesto preiskovati, .j 6 ki so relifu, je zmožnih \ g. taki, ki so zmožni sb°do morali pomaga-Ijjj ker je že začelo '5 doiVati v mestu tudi na- C,Vev Italija hoče Dalmacijo in Črno goro Bern, Švica, 21. aprila. — Časopisje je danes objavilo brzojavko iz Rima, da namerava Mussolini razglasiti Črno goro kot del italijanskega imperija. čfrna gora je rojstna domovina italijanske kraljice Elene. Ob istem času bo Mussolini priključil tudi vso Dalmacijo Italiji. -o- Slovenija protektorat Nemčije, ali bo del Italije? Dunaj, 21. aprila. — Adolf Hitler in drugi vojaški ter politični voditelji osišča so zbrani v tem mestu ali "nekje v bližini" tega mesta, kjer delajo načrt za nov zemljevid južne Evrope. V glavnem delajo nove meje na Balkanu. Ta zemlje-bo nadomestil onega, ki so ga napravili zavezniki po svetovni vojni na račun centralnih zaveznikov, ko so ustvarili Jugoslavijo, Čehoslovakijo, Madjar-sko, moderno Romunsko in druge. Nov zemljevil bo razdelil Jugoslavijo in Grčijo med sosede. Madjarska bo dobila ves Banat do Donave. Italija in Bolgari ja bosta dobili vsaka pol južne Srbije, da bosta imeli meje v dolini reke Vardar. Italija bo dobila vso Črno goro, Dalmacijo, in najbrže tudi del Slovenije. Toda glede Slovenije Hitler še ne ve, ali jo bo razdelil med Nemčijo in Italijo, ali pa bo ustvaril iz Slovenije lastno državo pod nemškim protektoratom, na tak način, ko je Slovaška in Češka ter Moravska. * -o- V petek na ples Že sedaj opozarjamo na sijajen ples, ki ga priredi priljubljeno društvo Martha Washington, št. 38 SDZ v petek večer v SND na St. Clair Ave. Obenem bo društvo praznovalo 15-letnico obstoja. Naše vrle članice prav prijazno vabijo vse prijatelje in znance, zlasti pa članstvo SDZ na poset. Prijetna zabava in vsestranska postrežba za vse! Novi gospodarji Mr. Šuštaršič in Mr. Hribar naznanjata vsem prijateljem in znancem, da sta prevzela gostilno od Frank in Mary Brun-dula na 1194 E. 71. St. Točila bosta žganje, vino in pivo. Se priporočata za obilen obisk. Rusija je postala zaveznica osišča in je dobila dovoljenje zasesti Perzijo, trdijo Japonci Tokyo, 21. aprila. — Rusija zahteva od osišča dovoljenje, da zasede Perzijo in s tem zavaruje svoja oljna polja V Baku. S tem bi dobila Rusija tudi izhod v Perzijski zaliv za slučaj, če bi Nemčija zasedla Dardanele. Rusija že zbira svoje čete na perzijski meji in perzijska vlada je prekinila zračno potniško zvezo z Rusijo. Tako poroča danes japonsko časopisje. Dalje se trdi v Tokyu, da je Rusija postala s podpisom nevtralne pogodbe z Japonsko članice osišča. V zahvalo za to so ji članice osišča dovolile, da se sme razvijati v centralni Aziji in Bližnjem vzhodu. Rusija je že začela prevažati čete iz vzhoda proti zahodu, kar potrjujejo gornje vesti. Sprva se je mislilo, da bo poslala Rusija čete proti nemški meji, v resnici jih pa zbira za pohod proti Perziji. Drugo poročilo pa zatrjuje, da so napravile vojaško zvezo Zed. države, Anglija, Kitajska, Indija, Avstralija in nizozemska Indija, da bodo skupno ustavile eventueln; pohod Japoncev proti jugu. Anglija bi prevzela vrhovno poveljstvo nad armado in zračno silo teh držav, Zed. države pa nad pomorsko silo. Glavni stan obeh poveljstev naj bi bil v Singaporu. Glavna bitka bo za Sueški prekop Hitler nima samo namena zasesti Balkan, ampak tudi zajeti angleško armado in mornarico v vzhodnem Sredozemlju. — Španija se resno pripravlja za pristop k osišču. — Anglija mora na vsak način braniti severno Afriko, ali pa izgubi Sredozemlje. V Berlinu se bo vršila v kratkem konferenca za razdelitev Jugoslavije Berlin, 21. aprila. — Zdaj, ko se bliža vojna na Grškem h koncu, je začela nemška vlada misliti o ureditvi balkanskih dežel. Vladni krogi sicer ne povedo nič gotovega, toda govorice zatrjujejo, da se bo v kratkem vršilo posvetovanje zmagovalcev v Berlinu, da se uredi "novi red" na jugovzhodu. Iz Dunaja se poroča, da je bolgarski kralj Boris že dospel tje. Baje so na potu že tudi zastopniki Italije. Na tem sestanku se bo določi-lojneje novi hrvatskit.državi ter tudi določilo, kateri del Jugoslavije bodo dobile Bolgarija, Romunska in Madjarska. Kralj Peter je dospel varno v Jeruzalem London, 21. aprila. — Radio iz Ankare, Turčija, je danes javljal, da je dospel jugoslovanski kralj Peter v Jeruzalem z letalom. ž njim je bil premier Dušan Simovič in ostali člani kabineta. Dalje je javljal radio, da je bilo njih letalo spotoma napadeno in da je bil eden ministrov ubit. Kralj je takoj po prihodu govoril po radiu jugoslovanskemu narodu ter izjavil, da se bo vlada borila za Jugoslavijo do končne zmage in da je zbežala vlada iz Jugoslavije samo zato, da se lahko reče, da legalna jugoslovanska vlada ni bila zajeta od nemške armade ter da legalna jugoslovanska \jlada še vedno obstoj ki ima edino pravico govoriti v imenu Jugoslavije. HITLER BO NAPADEL TURČIJO IN RUSIJO V 8 DO 10 TEDNIH Carigrad, 21. aprila.— Dobro r okolico Dardanel in Bospora s Au Je operacijo V^6. Struna iz 14719 ^ • Je prestala opera-A ^Sency Clinic bolniško cesti. Prijateljice iščejo. informirani turški krogi so prepričani, da bo Hitler obrnil svoj blitzkrieg proti Turčiji v osmih do desetih tednih. To bo tudi Hitlerjeva predigra za napad na Rusijo. V Carigradu se pripravlja na tisoče civilnih oseb, da odidejo iz mesta. Prvi odpotujejo v četrtek ali petek ta teden. Po kolodvorih in na pomolih so ogromni kupi prtljage, ki je pripravljena za od-pošiljatev v azijatsko Turčijo. Vsepovsod so nabiti letaki, ki vabijo ljudi na razprodaje po trgovinah, ki nameravajo zapreti vrata. Turška vlada se pripravlja, da bo izpraznila vso civilistov. Nemčija pričakuje, da bo v prihodnjih 48 urah padla Gr čija in potem se bo takoj začelo s pripravami za pohod na Turško in najbrže v Rusijo. Hitler bi rad dobil v roke kav-kaško olje in ukrajinsko žito, ker mu obojega primanjkaju. Najprej, kar bo Nemčija napravila, bo okupacija Dardanel, da Angleške ladje ne bi mogle v Črno morje. Za enkrat poskuša Hitler dobiti Turčijo na svojo stran diplomatskim potom. Če ne bo šlo brez vojne, bo poslal tanke in letala proti Turkom. Pogreb Mike Soparja Pogreb Mike Soparja, o katerega smrti smo že včeraj poročali, se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru. Poroka Včeraj sta se poročila v St. Francis cerkvi na Superior Ave. in 71. St. Frank Kardell iz 10912 Carnegie Ave. in Antonia Miller iz Linwood Ave. Vse najboljše v novem stanu! Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Novak v spomin četrte obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica V sredo ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Rose Zalokar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Hrvatska brez Dalmacije nima nobene bodočnosti Bogdan Radica, načelnik časopisnega urada pri jugoslovanskem poslaništvu v Wash-mgtonu, je izjavil pri svojem obisku v Clevelandu v soboto in nedeljo, da hrvatski narod ni državo, kakor jo je ustvaril Hitler. Ante Pavelič, ki je načelnik nove hrvatske države ma nekaj pristašev samo po mestih. Priljubljeni vodja hrvatskega naroda, dr. Vladimir Alaček, je tudi pokazal, da se ne strinja z novo "neodvisno" Hrvatsko, ker ni hotel stopiti v novo vlado. Dejstvo, da je vzela Italija Dalmacijo, ne bo nikdar zadovoljilo Hrvate, trdi g. Radica. Hrvatska brez Dalmacije je kot „elo brez srca. To tudi kaže, da Hitlerju ni na tem, da bi ustregel Hrvatom, ampak gleda samo zase. To bo Hrvatska tudi kmalu občutila, ko ji bo Hitler pokazal svojo pravo stran, je izjavil g. Radica. -o- Med Madjarsko in Romunsko vlada napeto razmerje Budapest, 21. aprila. — Romunska vlada je zaprla mejo proti Madjarski in romunske obmejne straže streljajo na vsakega, ki skuša prekoračiti mejo. Madjarska vlada namerava v kratkem napraviti nove zahteve na Romunsko, -da ji odstopi na-daljni kos Sedmograške. Poroča se tudi, da vlada velika napetost med železno gardo (naciji) in vlado diktatorja Antonescu. Govori se, da je Antonescu izgubil naklonjenost Nemčije in da se ne bo dolgo obdržal na vladi. Iz Berlina pa trdijo, da Rusija podpihuje Romunce proti Nemčiji, kar da misliti, da namerava Nemčija prevzeti oblast v Romuniji, kar bi bil prvi ko rak za napad na Rusijo. -o- London, 21. aprila. — Angleško časopisje vedno bolj odprto razpravlja o možnem padcu Grčije ter o nadaljni Hitlerjevi potezi iz Balkana. Da je Anglija začela pošiljati čete v Iraq pomeni, da pričakuje Hitlerjev sunek proti Suezu in na oljna polja v Arabiji. Hitlerjev namen ni samo zasesti ves Balkan, svari časopisje, ampak tudi zajeti vso angleško armado in mornarico v vzhodnem Sredozemlju. To bi prerezalo srčno žilo dobav potrebščin za Anglijo po Sueškem prekopu. Vse je postalo pozorno na so- V bolnišnici Valentin Pire, 1011 E. 61. St se nahaja v University bolnišnici v 4. oddelku. Sedaj so obiski že dovoljeni in ga prijate lji lahfco obiščejo na sledeče dneve: ob torkih in četrtkih od 7. do 8. zvečer, v soboto in nede 1 jo pa od 1. do 2. popoldne. Bo prav hvaležen za obiske in prosi tudi, če bi mu prijatelji prinesli kako slovensko knjigo za čitat. Godba fare sv. Vida Nocoj ob 8:30 bo seja godbenikov in staršev godbe sv. Vi da. Vsi starši in godbeniki so prošeni, da se gotovo udeleže. vražno pisanje španskega časopisja in na stalno posvetovanje španskega vladnega kabineta, na katerega očividno pritiska osišče za pristop. Hitler bi rad dobil pomoč Španije za napad na Gibraltar. To mu sicer ne bi dosti pomagalo za kampanjo v vzhodnem Sredozemlju, pač pa bi dobil pri Gibraltarju in v Afriki dobra pristanišča, odkoder bi napadal angleško plovbo na Atlantiku. časopisje je mnenja, da padec Grčije še ne bi bil odločilen za angleške posesti v vzhodnem Sredozemlju, dokler more Anglija držati Aleksandrijo z pomorskim oporiščem. Dokler ima Anglija to, bo imela tudi Suez. Toda tudi to ni nepremagljivo. Da je Anglija pripravljena držati za vsako ceno severno Afriko, kaže vedno večji odpor pri To-bruku in Salumu v Libiji, odno-sno v Egiptu. Predno je Anglija poslala armado na Grško, so bili nekateri angleški strategisti mnenja, naj bi se prepustilo Grčijo njeni usodi in se osredotočilo na obrambo severne Afrike. Toda, kot zatrjuje mornariški minister, Anglija je bila pod svojo častjo zavezana priti na pomoč Grčiji, ker ji je to obljubila. -o- Španija se bo v kratkem odločila k osišču Madrid, 20. aprila.'—Španski kabinet je že zadnja dva dni neprestano pri posvetovanju. Zato se pričakuje kmalu važne odločitve španske vlade. Nevtralni diplomati so mnenja, da bo šla Španija najbrže k osišču ter bo najbliže pomagala pri napadu na Gibraltar ali celo pri invaziji na Portugalsko. BRIVNICA JE ZA BRITJE IN STRIŽENJE New York.—Detektiv Charles Corda je stal na vogalu in slučajno videl, kako dela bližnja jrivnica dober promet. V kratkem času je naštel 15 moških, ki so stopili v brivnico. Toda ko je pa detektiv opazil, da ni prišel noben teh moških obrit iz brivnice, ampak ravno tako kosmat kot prej, je začel preiskovati. Videl jte, da je bil to prostor, kjer so ljudje stavili v razne loterije in na konje. Nov čas na radiju Od nedelje naprej bodo new-yorške radio postaje in vse druge, ki imajo "Eastern Standard Time" pomaknila programe za eno uro naprej, čikaški čas bo pa enak elevelandskemu, ki je zdaj za eno uro zadej. Konvencija W. O. W. Od nedelje do torka se bo vršila v Marietta, O. državna konvencija organizacije Wiolodmen of the World. Iz Clevelanda bo odšlo kakih 100 delegatov, med temi več Slovencev. Kongresnik Bender ne vidi rad ruskih inženirjev v U. S. Washington. — Kongresnik George Bender iz Ohio je pozval državni oddelek ameriške vlade, naj pojasni namen ruskih inženirjev v Zed. državah, katerim je ameriška vlada dovolila prost vstop v ameriške tovarne. Mr. Bender je rekel v zbornici, da ameriški narod ne vidi rad take vrste diplomatsko naklonjenost ter je vprašal ameriško vlado, zakaj naj pokažemo Rusiji našo industrijo. Ali smo mar zavezniki Rusije, vprašuje Bender. "Rusija se smeje naporu Zed. držav in Anglije, da bi obrnili Rusijo proti Nemčiji," je rekel Bender, "naš/t vlada pa razkazuje sovjetskim inženirjem našo najnovejšo opremo. Ali bi bili pripravljeni to pokazati Japoncem? In vendar je postala Rusija zaveznica Japoncev pred nekaj dnevi." Italijanski poslanik za Hrvatsko Rim. — Benito Mussolini je imenoval Paolo Cortzse za novega poslanika v Zagrebu. Do-zdaj je bil pri poslaništvu v Tokyu. VESTNI JETNIKI Savannah, Ga. — Ko so bili trije jetniki zaslišani pred sodnikom Jordanom, so pobrali po sodni dvorani vse pljuvalnike in odšli ž njimi mimo straž in iz poslopja. Stražniki so povedali, da so mislili, da so to redni srtažil-ci v poslopju in so jih pustili ven. Umrl pod gnojem Charles Barsh, stanujoč na 6911 St. Clair Ave. se je zadušil, ko se je zvrnil nanj kup umetnega gnojila v American Agricultural Chemical Co. na zapadni 140. cesti. Izpod kupa so ga izvlekli 20 minut kasneje, toda bil je že mrtev. Jugoslovanski večer V mestni Glasbeni dvorani bodo Slovenci, Hrvatje in Sr-' bi priredili v soboto 26. aprila "jugoslovanski večer." Kot se sliši, bo jako lep program s petjem, plesom in drugim. Program bomo priobčili, čim ga dobimo. Glavni govornik na tej prireditvi bo sodnik Lausche. Ves preostanek bo šel za jugoslovanski relif. Vstopnice lahko kupite v našem uradu, v gl. uradu SDZ in v vseh slovenskih narodnih domovih. Narodu toplo priporočamo, da se udeleži v kar največjem številu. f v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER B117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays 8tid Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: tfa Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 94 Tue., April 22, 1941 Razprava o vojnih ciljih Kljub pogostim govorom tako Hitlerja kakor Churchilla še do danes ni mogoče natančno vedeti, kateri so pravi vojni cilji obeh vojskujočih se taborov. Marsikaj izvemo iz ust odločujočih državnikov, toda o resničnih vojnih ciljih vlada leden molk. Toda tudi, če bi Nemčija in Anglija danes uradno razglasili svoje vojne cilje, bi bil malokdo na svetu, ki bi jim po črki verjel. Predobro vemo, da se vojni cilji ravnajo po uspehih na bojiščih. Iz angleških ust smo ponovno slišali, da se Anglija bori za svobodo malih in zatiranih narodov in za novo Evropo, ki bo zgrajena na pravičnosti in svobodi tako za velike, kakor male narode. Pa tudi Nemčija razglaša, da hoče nov red, ki pa ga bo seveda določal "življenjski prostor" nemškega naroda. Tudi ta pojem je raztegljiv in ga je mogoče uporabljati po potrebi v ožjem ali širšem zmislu. Kakor je znano, angleška vlada pred francoskim porazom 1940 ni uradno nikdar govorila o Avstriji in tudi ne o Habsburžanih, pač pa je zahtevala obnovo samostojne češke države. Danes deluje v Londonu poseben češki odbor pod vodstvom dr. Beneša, ki se bori za obnovo češkoslovaške države v nekdanjem obsegu. Na drugi strani pa je v Londonu na delu tudi nemška emigrantska opozicija, ki sicer nasprotuje narodnemu socializmu, a se odločno zavzema za to, da Avstrija ostane združena z Nemčijo in prav tako tutii sudetski Nemci. Pri tem se mnogi sprašujejo, kako bi pri znanem zadržanju Slovakov potem češka sama še mogla biti samostojna država, posebno ako ostane Avstrija priključena Nemčiji, ko je vendar znano dejstvo, da je do zrušenja Češkoslovaške, ne da bi padel le en strel, moglo priti šele potem, ko so bile avstrijske dežele priključene Nemčiji in je s tem ČSR izgubila vsako strateško možnost, da bi se upirala. Beneš ima veliko besedo in tudi zaslombo v prostozidarskih krogih, ker je sam prostozidar visoke stopnje. Vendar pa tudi napram katoliškim krogom rad poudarja, da ni bil nikdar kulturnobojen — kar je resnica — in se sklicuje na dejstvo, da je kot zunanji minister po skoraj 500 letih neprestanega boja med češkim narodom in Sveto stolico ustvaril modus vivendi z Vatikanom in da je tudi podpiral snovanje velike katoliške stranke, ki naj bi Slovake in Cehe spravila skupaj v enotno katoliško fronto. Ta stranka, tako trdi dr. Beneš, bi ne smela biti "klerikalna," kakor se on izraža, ampak naj bi slonela na načelih strpljivosti in huma-nitete. Toda pravi namen takšne stranke, do katere pa ni prišlo, kakor vemo, pa naj bi bil, krotiti slovaško zahtevo po samoupravi s pomočjo češke ljudske stranke. Ker pa so češki katoličani bili orientirani u-nitaristično, slovaški pa federalistično; sta lidova in ludova stranka korakali vsaka svojo pot. Kakor poročajo iz Londona, je Beneš spremenil tudi svoje stališče do Habsburžanov in bi sprejel tudi restavracijo habsburške dinastije na Dunaju, kar bi bilo po godu tudi Angležem. Dosti se tudi govori o tesnejših stikih med Poljaki in Čehi, živečimi v emigraciji. Zastopniki obeh narodov si obljubujejo, da bodo vbodoče skupaj reševali svoja politična vprašanja. Seveda gre tudi to v račun angleškim načrtom, ki bi jim najbolj prijala velika srednjeevropska konfederacija. Toda vsakdo mora uvideti, da so ti načrti še silno megloviti in nejasni in tudi gotovo premalo stvarni, brez ozira na to, da seveda predpostavljajo popolno angleško zmago. Pa tudi v nakazanem okviru so še sama nerešena vprašanja. Če bi obnovljena' Avstrija in Madžarska tudi sprejeli Habsburžane, bi jih ne hoteli Čehi, ki zatrjujejo, da so rojeni republikanci. Pa tudi bodoče razmerje med Poljaki in Čehi ni še prav nič nakazano. Ako bomo kdaj doživeli, da bodo Angleži objavili svoje vojne cilje, potem moramo biti pripravljeni, da se bo izjava v prvi vrsti nanašala na srednjo Evropo in njeno bodočo ureditev. Toda pri tem ne smemo prezreti, da je angleška uradna politika v jedru pripravljena priznati priključitev Avstrije k Nemčiji in prav tako na osnovi narodnostnega počela združitev sudetskih Nemcev z Nemčijo. Tako je vsaj bilo angleško stališče do zloma Francije. Iz tega vidika je razumljivo, da Čehi in Poljaki iščejo stikov, kar je za nje edina realna politika in kar bi za oba naroda bila edina realna politika tudi že pred 22. leti., Ne smemo pa prezreti tudi pisanja ameriških listov, ki računajo z možnostjo, da Anglija nekega dne obrne fronto. Prezreti ne smemo, da imajo Angleži in Nemci mnogo skupnih pogledov na bodočo ureditev Evrope in da bi mogli nekega dne doživeti, da se oba naroda sporazumeta proti tretjemu, ki ga morda oba smatrata za skupnega nasprotnika. V politiki je vse mogoče. . . Po drugi strani pa je treba z največjim poudarkom opozarjati na zadržanje Vatikana in kljub zlonamernim ali napačnim razlagam papeških besed imeti pred očmi nespremenljivo dejstvo, da se Vatikan v podrobna politična vprašanja ne spušča, pač pa polaga največjo važnost na moralne temelje, na katerih morajo sloneti bodoči mirovni pogoji, da bodo obojestransko pravični. Papež Pij XII. se ni ustavil pri kakšnih deklamatoričnih izjavah, ampak je ravno v svojem božičnem govoru kardinalskemu zboru popolnoma enoumno in smotreno ter brez vsakega strahu pred obema bo-jujoč'ma se taboroma slovesno poudaril, kaj razumeva katoliška oziroma krščanska morala pod pojmom pravičnosti: Narava se prebuja Newburgh. — Tako prijetno in toplo vreme imamo, da nas že prav prijazno vabi v prosto naravo. Velikonočni prazniki so minili, dasi so bili za nas Jugoslovane precej žalostni, posebno za naše rojake v domovini. Saj smo že pričakovali, da se bo nekaj zgodilo in bili smo v skrbeh, kakor je skrbna mati poleg zibelke svojega bolnega otroka, kjer skrbno čuva nad njim boječ se, da pride smrt in ji ga odvzame. Tako smo se bali tudi mi, da bo prišla ura (za naše rodne brate in sestre, ko se bodo tudi nad nje vsipale sovražne bombe in smrtonosne krogle. Bali smo se, da bo prišel čas, ko bodo morali naši bratje stopiti na branik domovine, očetje se bodo morali ločiti od svojih družin in zgodilo se je, da je prišel veliki petek tudi zanje. Ce imamo le še malo srca, tedaj imamo gotovo usmiljenje do njih. Letošnji veliki petek je bil zanje, kot je bil ob smrti Kristusovi, ko se je zemlja tresla in skale so pokale, blisk izpod neba je osvetljeval zemljo. Prav tako so letošnji veliki petek okusili naši v stari domovini, ko so prihrumeli sovražni bombniki in vsipali izpod neba smrt in razdejanje. Koliko nedolžnih otročičev je našlo smrt v teh napadih. Za velikim petkom pa pride velika nedelja — dan vstajenja Kristusovega, ko je bila premagana smrt. Dal Bog, da pride tudi za naše brate v domovini dan ustajenja, da bi tudi naš jugoslovanski narod dočakal ta dan. Naj kri nedolžnih, ki je bila in se še preliva v +ph strašnih dneh pokliče naše brate na skupnost, da se bodo nekoč res veseli vstajenja našega jugoslovanskega naroda, kakor se veselimo o veliki noči vstajenja Kristusovega. Prav nič ne vemo kaj nam bo še vse prinesla vojska, a udati se moramo v usodo. Da pa ne bom pisla samo o vojski, naj vam povem pa še nekaj bolj veselega. Je pač nekaj takega tukaj v Newburghu, da je potrebno, da ve več ljudi in ne samo nekateri. Gotoyo je že marsikateri v Newburghu opazil kako pokonci hodita po naših cestah Štreklova Mary in Zeletova Julka. Zelo sta zaposleni, a sta vedno veseli, da vas pa ne bo preveč skrbelo, vam bom pa kar povedala, čeprav malo bolj na tihem, a je že tako, da babji jezik ne more prej mirovati, dokler vsega ne strese na rešeto. Veste, naša dekleta — članice Marijine družbe se pripravljajo za veliko in lepo slavnost, kajti 4. maja bodo obhajale 25 letnico obstanka društva. Dekleta prav pridno delujejo, da bo slavnost čim popolnejša. Program bo zelo pester in bo prav gotovo vsem ugajal. Pričakujejo velike udeležbe, ker so tudi ta dekleta vedno pridno sodelovala, kjer so bila povabljena. Zato pa ni nič več kot prav, da se tudi mi odzovemo njih vabilu in to posamezniki kakor tudi društva. S svojo udeležbo jim bomo dali poguma za nadaljno delo ter pokazali jim bomo svojo hvaležnost za njih naklonjenost ob vsaki priliki, kadar se gre za napredek naše naselbine. Zato jim pa tudi sledimo, ker v resnici zaslužijo prizna-1 nje in ob tej priliki jim najlažje pokažemo svojo hvaležnost za njih delavnost. Pozdrav, Apolonija Kic Sedmo leto Z današnjim dnem stopa naš mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. v sedmo leto svoje starosti. Z velikimi težavami se je morala boriti ta mladina, da se je priučila materinega jezika, še z večjimi težavami pa so se borili starši za obstanek tega zbora in komaj smo ga obdržali pri življenju. Vsak dobro ve, da je začetek težak in da smo pač ustvarjeni tako, da vsako novotarijo gledamo z nekim nezaupanjem. Zato pa ni popolnoma nič čudnega, če so se pojavile tudi težave pri mladinskih pevskih zborih. Kakor omenjeno že prej, koračimo sedaj v sedmo leto. Starši nismo omagali v tem času in občinstvo pa je pokazalo, da se zanima za mladinske pevske zbore, ker se vsi skupaj zavedamo, da je to zadnja slovenska organizacija. Iz tega razloga pa bi priporočala našim slovenskim rojakom, da s to našo mladinsko ustanovo tudi sodelujete in jo podpirate, da jo obdržimo kar najdlje mogoče. Naši mali pevci se zopet prav pridno uče, da priredijo koncerti za Materinski dan v po-čast vsem živim in mrtvim materam. Vse to se vrši pod vodstvom g. Louis šemeta. Ta koncert se bo vršil v nedeljo 27. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ne bom pisala o podrobnostih programa, ker že sami veste iz prejšnjih prireditev, da ste vselej zadovoljni z njimi in tako upam, da boste tudi sedaj. Le pridite in povem vam, da vam ne bo žal. Vse cenjeno občinstvo je prav vljudno vabljeno, da si rezervira to nedeljo za našo mladino. Stojmo znjo ter ji pomagajmo, če bomo mi znjo, bo tudi ona sledila nam. če tega ne bomo storili, si bo naša mladina poiskala druga pota in za nas bo izgubljena. Potem se pa nikar ne izprašujmo, zakaj se nam mladina odtujuje. Ali ni nadvse lepo videti našo mladino, kadar sodeluje ob raznih slavnostih in prireditvah ter se udejstvuje tudi na društvenem in kulturnem polju? Kot vedno, ste poklicani med mladino, starši, prijatelji in sploh zavedni Slovenci, saj je vendar yedno dovolj zabave med našimi mlajšimi. Prav posebno pa vabim pevce sosednjih pevskih zborov^ da nas pridete pogledat. Pozdrav in na svidenje, M. Terlep. Na plesno veselico Hrvatje v Newburgu vas vabijo na plesno veselico, katero priredi odsek št. 403 z mladinskim odsekom 191 Hrvatske bratske zajednice v soboto 26. aprila v Slovenskem narodnem domu na 3563 E. 80th St. Zabava se prične ob pol osmih zvečer in bo trajala do ene po polnoči. Vstopnina je zelo nizka in sicer samo 25 centov. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Posebno pa ste vabljeni člani odseka št. 403, da pripeljete s seboj tudi svoje prijatelje. Za ples bosta igrala Eddie Zabukovec in John Gučanac in njihov orkester. Pozdrav in na svidenje, Andy Tumbri, tajnik. Spoštovanje in priznanje življenja in eksistence vsakemu narodu, pa naj bo majhen ali velik, in takšno razdelitev svetovnih dobrin in zakladov, ki bo omogočila vsakemu narodu dostojno življenje kakor tudi možnost, da se bo razvijal in delal primerno svojim sposobnostim in močem. K dostojnemu narodnemu življenju pa nujno spada državna neodvisnost, delo in zadostna množina surovin. Za društva Najsv. Imena Collinwood. — Ko človek premišljuje svoje življenje, od mladosti pa do starosti, pa pride do zaključka, da je naše življenje zelo podobno letnim časom. Kadar vidmo, da listje rumeni, tedaj vemo, da bo sad kmalu dozorel in padel na zemljo. Dokler je jabolko zeleno, se tako trdno drži veje, kot bi mislilo tam viseti zavedno, ko pa dozori, pa pade na zemljo, ne da bi ga kdo kaj stresal ali zbijal, a pade samo na tla, kjer jih leži že na stotine. Tudi nam se že bliža jesen našega življenja, ko smo že tako rekoč zreli kakor jabolka na drevesu. Prav tako je tudi z našim članstvom pri društvih Najsvetejšega Imena, to je posebno pokazala zadnja seja, ko je članstvo pokazalo, da se zaveda, da prihaja čas, ko se bo treba pripraviti za jesen v življenju. Udeležba je bila prav povoljna. Lepo število članov se je udeležilo te seje, kar je dokaz, da naše društvo prav lepo napreduje, tako v članstvu kakor tudi v finančnem oziru. To je tudi dokaz, da smo sinovi slovenske matere, ki nas je vedno prav učila, da nikdar ne pozabimo Boga, če hočemo, da tudi Bog ne bo nas pozabil. Delaj pošteno in pa tudi moli vmes. Pri našem društvu pa imamo tudi nekaj takih članov, ki mislijo, da niso še zreli in da jim ni potreba še hoditi v cerkev k molitvi vsaj enkrat vsak mesec k molitvi, češ, meni ni še potreba hoditi s temi starimi in dozorelimi člani, ker sem še pri moči, rajši grem sam in prav tako lahko opravim svojo dolžnost. Dragi člani in sobratje društva Najsvetejšega Imena, to ni pravilno, da pustimo društvo in hodimo vsak po svojih potih in svojem prepričanju, čie bi vsak tako mislil že vnaprej, bi se nikdar ne ustanovilo nobenega društva, saj vendar ustanavljamo društva zato, da se družimo in pogovorimo ter si dajemo poguma drug drugemu, pa naj si bo to v duhovnem ali posvetnem življenju in da se tolažimo v slučaju bolezni. Naš predsednik se prav lepo zahvaljuje vsem članom društva Najsvetejšega Imena, ki ste g« obiskovali v času njegove bolezni. Prav ginjen je bil veselja, kadar je prišel kateri izmed članov k njegovi bolniški postelji. Po šestih mesecih bolezni je toliko okreval, da je zopet lahko med nami kot aktiven predsednik. Vidite bratje kako velikega pomena je to društvo, d>a se v slučaju bolezni ali nesreče obiskujemo in tolažimo drug drugega in se ne zalezujemo ali želimo, da bi koga spravili v nesrečo in pogubo. Prihodnjo nedeljo bomo imeli zopet priliko, da se snidemo skupaj in malo bolj spoznamo med seboj. Veliko imamo novih članov, ki so pristopili 20. aprila. Mladeniči so nas kar prekosili in vsa čast jim pri tako lepem napredku. Father Baznik nam je prav lepo razložil pomen tega društva. V nedeljo, 27. aprila, bomo imeli glavno sejo pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Prav prijazno ste vabljeni vsi člani iz vseh štirih fara, da se udeležite te seje, da bomo lahko pokazali nasprotnikom, da nas je nekaj več kot par mandelcev, ker nam vedno tako trobijo na uho. Nič se vam ni treba sramovati, če mislite, da niste še zreli za pristop v to društvo, a rečem pa vam, da čimprej pristopite k temu prekoristnemu društvu, prej boste zadobili srčnf mir. Kaj pa je lepšega kakor mir v duši in posvetnem življenju, če bolj pogosto se bomo shajali in čim več nas bo, tem bolj bomo občutili mir v svojih srcih. To- linwoodu (27. aprila ob dveh popoldne). Matevž Leskovec, član dr. Najsv. Imena. i rej na svidenje v nedeljo v Col- Za hitro akcijo Prav nič ne odlašajte, priglasiti se in kupite vstopnice! časa je tako malo, da je sploh vprašanje, če bo kaj uspeha ali nobenega! časa ni na razpolago! Ko se je zavzel dnevnik The Cleveland Press in povabil skupaj zastopnike Slovencev Hrvatov in Srbov so se odzvali vsi povabljeni. Bilo nas je nad 30. Predložen načrt, da se priredi tako zvani "Jugoslovenski večer" je bil odobren navdušeno in izvoljeni so bili odborniki v odseke da bi bila prireditev vsestransko omogočena. Za podlago prireditve je bil namen , da se pomaga v Jugoslaviji prizadetim po vojni. To je tudi glavna stvar. Toda, za tako obširno prireditev je potrebna akcija. Dvorana ima 3000 sedežev. Nas Jugoslovanov je pa v Clevelandu nad 60 tisoč, časa je le še nekaj dni, komaj še par dni za tiste ki bi dali svoja imena kot posebni podpornik (Patrons) na program. Kako to doseči? Kako naj se v tem času pride do teh in vseh ljudi? Kdo naj gre! V odbor za reklamo ali dopisovanja v časopise so bili imenovani vsi uredniki in tisti, ki navadno dopisujejo, to je pa ne-katerikrat O. K., drugikrat pa zopet drug drugega čakajo in mislijo "bo že drugi kaj napisal." Prav to je vzrok, da se že v drugič oglašam, ker imam pred očmi samo eno in to je, da zna biti "fijaska," kar bo nečedna stvar za nas toliko — tisočere Jugoslovane pred ameriško javnostjo! Vsi, kateri se zavedate, da ste Jugoslovani, ali vsaj da čutite s trpečimi v domovini, ki so po sodbi slednjega vredni pomilovanja, radi teh in radi okoliščin v katerih se nahajajo in radi ameriške javnosti, ki dobro pazi na nas kaj bomo storili in v koliko se bomo odzvali, radi teh vzrokov prosim potrudite se! Povprašujem rojake radi udeležbe in dobim odgovore: "Smo obljubili tu in tam in naše društvo; in. imam drugo povabilo; in ko nisem poprej vedel . .." in tako dalje. . . Drugi mogoče zopet ne pojmujejo potrebe in časa in jim še ne gre stvar v glavo, da je akcija potrebna. Vse to lahko povzroči, da nas ne bo dovolj, da bi stvar uspela v toliko, da bi bila v čast Jugoslovanom, če ne še v zasmeh pred Amerikanci. Od naroda je odvisno, če hočemo upoštevati. Mali izgovori naj bi ostali na stran, vsak n^j bi se skušal udeležiti. Kdor ne more kupiti vstopnice za več, naj jo kupi vsaj najnižjo za 50c, več kot drugo bo štela udeležba koliko nas bo! Glede vstopnic je sedaj urejeno tako, da si jih vsak sedaj še lahko izbere, dobile se bodo pa tudi tam v soboto večer, toda potrebno je, da se pokupijo one "lože" vstopnice po $2.50 poprej in sicer v par dneh, da bodo imena teh takoj na razpolago za tiskanje v programu. To je nujno in radi tega ste ponovno pro-šeni, da sporočite po telefonu kdor ne more dospeti do zastopnikov in krajev kjer se prodajajo vstopnice. Glavni sedež za predprodajo je v glavnemu uradu SDZ. Potem so vstopnice tudi v uradih vseh narodnih domovih slovenskih in hrvatskih, pri Mrs. Ma-kovec in v obeh uredništvih naših dnevnikov. Tako je sedaj vse odvisno od dobre volje naroda! Poudarim pa še to, namreč, da bo program sam vreden vaše udeležbe. Videli boste profesijonal-no posneto sliko v barvah o vseh glavnih delih Jugoslavije, kakor niste niti imeli pojma o lepoti in 1 zanimivostih domovine Jugosla-I vije. Pri tem vredna glasbena stran z bodo peli našo pesem da J° slišali še mnogi drugi vstopnice so na prodaj več krajih v mestu. j* Če še druge vabimo, n«slT*!' ostati mi, da bi se ne udele2 Anton Gfi za reklamni Junak, ki se ni' maščevanja Med Srbi polagoma iz predstavniki starega P° j^fc-ki je moralo pod turško , ^ pretrpeti mnogo hudega, j ^ liki udeležbi prebivalstva ^ * bruarja meseca pokopa'1 vu daleč naokoli znane?4 t nika Kosta Antiča-Sir^, ' j je pred 70 leti pokazal» iN den pogum. Prvi se je ^ vno obtožiti pri paši j ^ Skopi ju zloglasnega te*%j J nacnlnilr« Tiir,,,-F„ hp0"3 ^ Koče Antič se je r°di1' , Siričinu leta 1840. Ned»^ 41 pred' smrtjo, je PraZll°lpi „p stoprvi rojstni dan. Nje^(!f ljenje je bilo burno, ve" ^ zanimivo. Ko je bil st»r ga je njegov oče oženil Sultanijo, ki je bila zel0!| je bila 8 let starejša od11 'Jj FT "D jo je moral odkupiti J ; grošov. Zaroka in P°r° završila v enem dnevu, nevesto prežal že' n ^j, ki jo je nameraval ugra ^ ce Antič je kmalu P° f šel po svetu, kakor ved ^ vih rojakov. Ko je b)1 ^ let je v Tetovu strah« podaril zloglasni Juz° * ce Antič, ki si je P° ^Ifj. bral precej izkušenj, ^ vratku v domači kraj toy ^ gumil, da je nastop1'I ^ zatiranih in izsiljeya v k°V- \ Ko je Koče Antic P^ j, i! ^ mačo vas, ga je sre „hisf! \ beg, ki je prav takrat \ Mi v x , % 74 V je -tolP S« i! <41 'vi] izsiljeval je aenui - J srbske ugledne može (jf |]j _ _. . i.inl ™ ii! t vasi, nad katerimi je Izsiljeval je denar or c pid % sti. Napadel je tudi Tega r J it fvr pričo vse vasi % mogel preboleti, in ^:e rojaki prigovarjali, ^ ( eno podal v Skoptf* ^ turškemu sodniku. temu sodniku: ''Če »e J ** - oP' I L 4 Antičevi rojaki so ^ potem še hujše gosp° % nad njimi, a se je ftf' %w boljše- ^ f ne vzameš Juzuf l?6^^/'' \ bom sodil sam in £a .V f nje veliko na DUlJ"'.c)} višji sodnik je P° . gč surovega nasilnika 1 J jJ^ no ozmerjal ter n111 oblasti. Srbsko • P.^; bilo sila iznenaden0 ^ i stvo je bilo vedno v ^ ^J osramočeni nasilni ^jj znašati nad ubogob ^ Zato pa bodo Srbi še g nili v V 1 h X Ki,. fS; 5n spominu sta^ ki mu je kljub tursK^ uspelo dočakati l01 s r>r s K /j Cigarete_bre5pal Mladi madža^^i Štefan Tomas se mo s pisateljeva11^ K tudi s cigaretami- ^ šel novo vrsto ci£. ^ del-je, daje kaje^ji^ k radi tega tako slt A ^ kadilec poleg to^ jj papir. Premišljaj/ se dale narediti ^o) papirja. Stopil j« z nekim budimPeS' mikom, s katerim s fi lati cigaretne °vj, pO^J tobačne snovi bili zelo dragi Ti s o g« v a sv,; it Novi cigaretni 0v }o y kov tobakovih lis;°. ^ ^ mnogo bolj trpe21 nati in se ne daj0 $0 Pri vsem tc f kako|i „ va il>, ^ S Hoj ''h % k V V\ h G X iSii gati. vico tanjši Neka ameriška ^ na je plačala sl 1 ju,samo za pate'1 lijon dolarjev. I A b p h «»; xrnxiTTixxixixiiiixxzixiixiz^xiixmxxx XXXX2 ki ■ odgovoril. Razmišljal Zasodil sem, da mi noče pove- resnice. ;JnSl>o je povedal: i 1 vam bom' da res ni~ Ij "udoben človek! Ko sem na-^ votlino, sem koj misli L„etn^e izseljence in na nji- SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya YTYTYTgTT»TTT»ggTTT»TTT»»TyyryTYJtgTTT»*Tl Nesrečno usodo. Morebiti t0iea UsPelo, sem upal, da bi ,bl^krega rešil. Potreboval bi J' bi ga skril, blizu Al / ljnika bi moral biti —. In ti-^°tlina se mi je zdela za ta-_ . 'e zelo pripravna. Za-i h,- !em Meltonu besede omenil v a&al me je seveda. Koj sem astavil past. Sam bi se naj M, >k0 Hi ?" sem dejal mirno. 'rega srca ste —! •1 Pa ste našli votlino?" Ž 6 "stikrat, ko sem bil prvič vda.l je bilo tisto?" dobrim letom." ,Ieltor i j»te', a J° preiščete in pregle bi se dalo iz nje zaslu-' In ko ste se vrnili, ste <0r°čali?» ■ ''T-' • •erWi St^rat še niste ničesar ve-,J Yl,Zseljencih?" 11 vas je poslal na haci- ij* P! n • ^ /ii i, ste J iii j Pravkar dejali, da ste H .2selJencev zamolčali Mel-v.Jarno — t" m \ p ujel sem ga. D« Prvi poskus z vašo S V °St''0 se ni dobro obnesel, \ ',a)no Ste zamolčali Mel-o^ I, ,.Ugih razlogov. Ne bom oi"1 ie! k ' da h; HIPRiRHPI t^l 1 mi morali izdati svo-ipj^f> me nič ne brigajo. [jj111^81, več ne poskušaj-i te ^i natvezali belo za čr-;4§k ®m eden tistih, ki se da- m << A !>' % 'ib U^ei , ......- — I u£odno priliko in ga m J J i« Z ?reslepiti —. Prihod-e bodete 'Vilji- ^tov, Me več tako počepi Sem, zakaj je skrival arišem. \ Pravil> da bi bil rad hi-"il Najbrž je name- | Hsti živo srebro in ci- šel 1 bi v votilni' da spravil v Ures. Nje- P ni dokazo- kf./1"^ sv°Je obljube ne /1^0 ° in resno- Je besede so ga le vzne- al se je, da si je vse fl'At P s yvojo lažjo, pohitel ,\f„J^iri mojo nezaupnost. vam natvezati belo 'He liznam' da je vaše ne-'ifc i ^o^^^vičeno, pa tudi sa-Priznati, da vam nič ■Si, v v,., ' Ce zveste za reči, ki V'kaki H zvezi z vašimi na- fcf iznam! Zato Pa tudi ' da bi mi morali po ^ i ' ?l6fe?iC° 0 tisti •'ami- Hotel da me nikar ne sku- J« ^ Saj veste, vaše živ- . >si od vžse okritosrč- mi ne hodi, da bi 1 ^iv,' sem, da bom ?'Caga1, živIJenJe ljubim, 1 ■ ■ — pošteno vam teno. Povedal vam ^ar je vsekakor ze-^ vas." C61 Ij'^l %Vam tudi dokažem, da ^J leži sredi puste di- ^ / lit; ni- niti enega dre-V !li^^hii ne najdete v oko-X fa- živila je treba do 'V ^rO kakor za vse drugo Skrbel tudi za živi-'"j f v Uresu velike zalo- i0vA i"v Ak vozovih jih bo spra- I f 1 j ^ X;;leveda zelo važno! Ali '(i ie ^ res iznenadila. ovi že na potu?" 'OK. k ^ e Pot? Sodim nam-°ski vozniki ne vejo za pot v Almaden." "Melton jim je poslal četo Yu. mov naproti." "Ste videli vozove?" "Ne. Pot iz Uresa črez haci-endo, ki po njej potujemo mi, mestoma ni uporabna za vozove. Krenili so po drugi poti, ki gre južno od naše, daljši je, pa se proti koncu združi z našo." "Ali veste, kje se poti združita?" "Seveda vem. Saj sem sam poiskal pot za vozove in jo svetoval Meltonu. Pojurtišnjem pridemo na tisto mesto." "Menite, da so vozovi že mimo?" "Mislim, da še ne. če se jim spotoma ni pripetila nezgoda, je verjetno, tako računam, da pri spejo jutri zvečer na našo pot." "Vozili bodo torej pred nami pa se lahko poceni preskrbimo z živili?" 'Ne samo z živili! Na vozovih je še mnogo drugih koristnih reči, ki jih bodete potrebo vali v divjini Almadena." "če je vse res, vam moram seveda priznati, da ste nam s svojo novico zelo ustregli, čeprav bi bili našli vozove tudi brez vas po sledovih. Pat iz vaših besed posnemam še nekaj, kar je za nas prav tako važno, pa tudi zelo neprijetno. Pravite, da v okolici Almadena ni najti nobenega drevesa, nobene bilke —. Kako daleč sega nerodovitnost?" Skoraj dan hoda na vse strani." "Pa ste prejle pripovedovali o vodi —. Kjer je voda, tam je vendar najti tudi rastlinstvo." Tista voda je pod zemljo, v votlini. Takih podzemeljskih studencev je v Almadenu mnogo. Površina pa je trda nerodovitna apnena skorja." "In vendar je tri sto Yumov v Almadenu—! Ali nimajo konj s seboj?" "Niso jih vzeli k rudniku. Pustili so jih na robu puščave v varstvu straž." Neprijetna reč! Tudi mi bomo morali tako storiti —. Ali veste, kam so djali konje?" Nismo sicer govorili o tem, pa ker sem sam preiskal vso okolico in jo natančno poznam, si lahko mislim, kje jih je treba iskati. Yume so prišli od severa, pustili so torej konje severno od Almadena, trdo na robu puščave. In severno od Almadena poznam le eno mesto, ki nudi pašo in zavetje tri sto konjem. Ne pridemo seveda tam mimo, ker prihajamo od zapada. Ali nameravate Yumam konje odpeljati? Ako želite, vam pokažem, kje so. Iz moje ponudbe lahko posnemate, da vam hočem res pošteno in odkrito služiti." "Premislil si • še bom," sem, j odgovoril. Marsikaj bi ga še bil rad vprašal, pa ni se še mudilo. Mu tudi nisem hotel že kar izpočet-ka pokazati, kako malo vem o Almadenu. Morebiti je nanesla prilika, da sem od drugih še kaj zvedel. In točno sem moral biti poučen o razmerah in o položaju v Almadenu, sicer bi mi moj drzni načrt izpodletel. Odjezdil sem k Winnetouu. Prej pa sem še Player ju zrahljal jermene, spoznal bi naj, da verjamem njegovim obljubam. Begunec iz Almadena. Pozno popoldne smo pripotovali po strmem klancu na raz-sežno planoto. Na severu in na jugu so jo obdajale višine, proti vzhodu pa se je širila, kakor daleč je segalo oko. Player me je dal poklicati k sebi in mi je povedal: (Dalje prihodnjič.) Da bi rastline mislile? Res je, da vprašanje, ali znajo rastline misliti, ne spada k poglavitnim vprašanjem človeštva. Zakaj, spoznanje, da so rastline živa bitja kakor človek in žival, še niti ni staro sto let. Pa dajmo, da dejstva govorijo: Skromne črtice. — Po vsej Evropi in še daleč tja tja po Aziji je razširjena jako skromna, majhna skalnata rastlina, ki jo je bržkone že vsakdo videl, pa se ni za to majceno zelišče niti zanimal. Ta majcena rastlina je čeladnica, in njeni nežno-lila-sti in znotraj lepo pozlačeni cvetovi kakor ljubke, voščene čela-dice. Vse to rastlinsko bitje najrajši visi na kaki prav strmi pečini. V takem stanju je tudi prisiljena, da se ženi in plodi, že-nitev ni v tem manj ali bolj senčnatem kotu, kjer prebiva, prav nič preprosta zadeva. Ta cvetica je odvisna od oplojenja po žuželkah, zlasti po majhnih cvetličnih čebelah in te so rajši na travnikih in po vrtovih. Cvetica stori, kar more, to je da iztegne tanki cvetlični vratek čim bolj daleč, proč od skalnate stene, da so žuželke tako bolj opozorjene na cvet. Učenjak reče temu "negativni geotropizem" in pozna več rastlin, ki so slično ustvarjene. A pride čas zorenja. Kaj napravi čeladnica, ki si je doslej toliko prizadevala, da bi dosegla lahko dosegljivo in izpostavljeno pozicijo? če bi to pozicijo svojih cvetov obdržala tudi za svoje sadeže, bi semena padla na tla, ali bi jih odpihnil veter ali bi se sploh kako porazgubila. Najbolj prilična je torej reža v skali, ki je tako varna za nada-ljno rast, kakor je kak dojenček zavarovan z dediščino hiše ali kake rente svojih staršev, čim je torej cvet oplojen, raste steblo dotlej obrnjeno k steni, ali tako rekoč tako dolgo tipa po skali, dokler ne najde pripravne reže. V to re,žo zleze in odloži ondi zreli plod, nič drugače ka- kor znese kak ptič jajce v gnezdo. Po popolnem zorenju steblo usahne, semena popadajo v režo in kmalu tudi vzkalijo. Smoter je dosežen — in na kak drugačen način pač ne bi mogel biti dosežen. Ali torej čeladnica kaj misli ali ne? Slične stvari vemo še o mnogih rastlinah. Evkaliptična drevesa in druge uganke. — O teh je znano, da znajo iztakniti najfinejše in najskrivnejše vodne žlice v zemlji in prav zato so jih v Italiji zasadili povsod tam, kjer je treba pobijati mrzlico z osuševanjem. Mimo tega pa je znana o evkaliptusu prilika, ki je več kot goli primer. Drevo je rast lo blizu prekopa in je v to smer pognalo korenino, ki je rastla 20 m kar naravnost. Po tem je zadela na zid. Pod zidom ni mogla nikamor, zatorej je začela ob tem zidu rasti kvišku, dokler ni v prejšnji višini našla luknjo, ki je imela le 30 cm premera. Skozi to luknjo se je brhka korenina prerinila skozi, se je na drugi strani nagnila spet nizdol in je spet rastla v smeri proti kanalu, dokler ga slednjič le ni dosegla. Kak0 naj bi si razlagali ta smisel drevesa za kraj? Ali je moči misliti, da je korenina, ki je že tako na daleč slutila vodo, že prej vedela, da bo v zapreki luknja in da se izplača rasti navzgor? In kako naj bi to zvedela, ko nima ne oči ne ušes? Kako bi si utegnili pojasniti vse to logično dogajanje? Ali kako naj bi razumeli to, da ženski cvet, oziroma brazda rastline hibiscus, slično kot .pri orhideji more razločevati, ali je zrn-ce, ki ga veter vrže na brazdo v cvet peščeno ali pa od cvetličnega prahu? še več! če je to praš-nikovo zrnce, ki je tako majceno, da je komaj še vidno, že usahlo zaradi dolgega romanja se brazda v cvetu zapre, medtem ko ostane odprta pri zrncu, ki je zmožno oplojanja. Kateri človeški čut je tako fin in tako draž- Ijiv, da bi mogel take razlike spoznati in nato pravilno ravnati." Najčudovitejše zagonetke. — K najbolj čudnim rastlinam, ki ravnajo tako, kakor bi s pametjo preudarjale, pa spada južnoameriško drevo imbauba, neke vrste akacija (ki jo prištevamo — s tujim imenom — k cecro-piam) in ki je Braziliji tako domača kot pri nas češnja. Vse njene ^je in vejice so — votle; taka je pač. Mravlje, ki so to odkrile — prijateljstvo s to akacijo je že staro — so spričo te akacije miroljubne, a spričo slehernega drugega živega bitja, tudi napram mravljam, so nenavadno divje in popadljive. Prebivajo v votlinah tega drevesa. Prihajajo in odhajajo skozi stanjšana mesta v lubju, čigar raztezno kožico pregrizejo, ne da bi to drevesu kaj škodovalo. Ta akacija skrbi torej za varno, nikomur dostopno stanovanje. A kaj je s prehrano? Sicer mravlje ne zametujejo nobene prehrane, vendar imajo najrajši mastno in sladko pičo. Kaj napravi imbauba? Sladkarije si njeni gostje sami preskrbijo, saj se ukvarjajo z rejo listnih ušic, ki jim dajejo mnogo sladkornega soka. Drevo jim dobavlja sočivje, majhna, jajčasta, bela zrnca, ki ležijo na rjavih, žametastih blazinicah povsod, kjer se začenja žila lista na veji. Mravlje jih slastno goltajo. Zrnca se večno obnavljajo in jih drevo brez dvoma ne dobavlja sebi v prid, zakaj, če ni mravelj imbaubi, ostanejo zrnca na blazinicah in se posušijo. Na nekem drugem drevesu te vrste v tropični Ameriki pa živijo popadljivi varuhi v velikih, votlih trnjih, ki jih mravlje najprej izvotlijo. Sicer pa dobijo, vsaj dokler traja vplivanje deževne dobe, tudi med mladimi lističi obilo Sladkornega soka, ki se sam od sebe nabere zmeraj, čim so živi lončki izpraznjeni. Kasneje,pa, k,o jp drevo popolnoma razcveteno, proizvaja na ko- nicah listov zrnca, ki so polna'domačih zadevah. On je gospo- beljakovine in maščobe in ki jih mravlje neznansko rade jedo in jim — kakor sočivje druge vrste — jako prijajo. Čemu torej akacije tako pripravljajo vse te prijetnosti, ko njim samim vendar nič ne koristijo? Odgovor je jako preprost. Te vrste mravlje, ki bivajo na drevesih, so tako popadljive, močne in srborite, da morejo sleherno rastlino, katero ščitijo, popolnoma obvarovati spričo "listnatih rezarjev," to so one črede mravelj, ki jih na tisoče lazi po .pragozdu, ki napadajo krošnje dreves in ki razre-žejo vse liste in jih v koščkih zvlečejo v svoje mravljišče, da si na njih gojijo gobice. Pred njimi beži ves pragozd prav do Indijancev. Samo te popadljive mravlje se jih upajo lotevati in se iz trnjev in votlih vej v tisočerih množicah spuščajo na sovražnika. O človeku, ki bi ravnal kakor ta drevesa, ne bi niti pomislili in bi brž rekli, kako je pameten in preudaren. Zakaj se rastlina tako vede? Ali je to res samo n&-gon in ali ni nagon tisti brezosebni mehanizem, ki se Človeku dozdeva tako ničvreden? Ali pa je tu nekaj, kar je sorodno našemu mišljenju? Takih ugank, ki so zares čudeži iz Stvarnikovih rok, najdeš povsod v množicah in vendar so še ljudje, ki pravijo, da v čudeže ne morejo verjeti in da jih ni! (A. France.) •-o- Življenje indijske žene Ko so se ameriški Grki zavzeli za pomoč svoji stari domovini, so se oprijeli vseh sredstev, ki s(> sijih mogli izmisliti. Na sliki vidimo osla obloženega s cvetlicami, katere so prodejali v korist in pomoč Grčiji. Z'silo so hoteli potegniti tega osla v Ritz-Carlton hotel v Neiv Yorku, kjer bi bil dobil brezplačen zajtrk, a ni hotel v hotel, ampak je raje jedel zunaj na pločniku. (Osel neumni!) Po enodnevnih demostracijah v stavki pri Bethlehem tovarni v Pennsylvaniji so se piketi CIO unije zopet vrnili pred tovarno in jo obdali v pet milj dolgi vrsti piketov. Na straži pa je bilo 250 državnih policijston, ki so skrbeli.za varnost vseh tistih, ki so hoteli iti na delo tekom stavke. Kakor povsod na Vzhodu je tudi v Indiji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mestih in siromašnih krajih so sicer zdaj indijske ženske zaposlene tudi izven doma kot delavke v tvornicah, toda v splošnem je to le redek pojav, ženskam pripada vzgoja otrok. če občuješ v Indiji z ljudstvom, je običaj vprašati očeta, koliko ima otrok. Odgovori ti, recimo, da ima enega. Če pa prideš k njemu na dom, se prepričaš, da ima tri, in sicer sina in dve hčeri, čia ga potem vprašaš, ali ta dva otroka nista njegova, ti odgovori, da so vsi trije njegovi, da pa je samo deček otrok, a ostali dve le deklici. Vendar pa v Indiji deklet ne zametujejo, kakor bi utegnil kdo misliti. Če imajo starši dovolj sredstev, hodijo tudi hčerke v šolo in doma so zaposlene, dokler ne dorasejo, namreč do ll.' odnosno 12. leta, da znajo vsa domača dela in da se lahko omože. Kaj je svoboda, tega seveda ženske v Indiji ne vedo. Ker svobode ne poznajo, je tudi ne pogrešajo. Od otroških let jih drže doma zelo strogo in jih Stražijo kakor redovnice. Prijateljice lahko obiskujejo, same se pa ne smejo sestajati s fanti. Na njihovo možitev začno starši misliti, ko je dekletu 15 let, a se dekleta tudi že prej može. Takrat pa se zmerom najde mladenič, ki začne prihajati k staršem. Pri njih vživa ugled, s svojo izvoljenko pa more govoriti samo vpričo staršev ali znancev. Izključeno je, da bi šel z njo na izprehod. To bi mu niti na misel ne prišlo. Za dekletom hodi fant včasih precej dolgo, zlasti če je dekle še premlado ali če starši nimajo dovolj denarja, da bi mogli hčerko omožiti. Včasih se pa vzameta hitro. Dekle potem odide iz očetove hiše in živi v novem domu tako, kakor so živele njena mati, babica in prababica. Hiše skorb ne zapusti. življenje žensk v Indiji torej ni zavidljivo. Res je sicer, da ravnajo možje z njimi lepo in da pretežno vzorno skrbe za družine. Toda žena možu ni prijateljica, temveč samo žena in mati njegovih otrok. Mož ji ničesar ne zaupa in z njo govori samo o dar, njegova volja mora zmerom in povsod obveljati. Toda žene so povečini zadovoljne, poslušne in tihe, ker so tako vzgojene, da sploh ne mislijo z lastnimi možgani. Rodbine v Indiji so sko-ro zmerom vzorne. V njih vladata mir in zadovoljstvo. To pač velja bolj za preproste Indijce, medtem ko je pri indijskih veljakih precej razvratnosti. Hudo zlo je tudi, da se pomoži mnogo premladih Indijk. Mnogo slabih razvad so Angleži v Indiji že hoteli iztrebiti, a je zaradi prehudega odpora prebivalstva ostalo pri starem. Počasi pa Indija tudi v tem ožini napreduje. V Turčiji je Ke-mal dal žeilski svobodo in jo j a napravil za prilično enakopravno z moškim, pa se bo podobno počasi zgodilo tudi v Indiji. --o———- IZ DOMOVINE -—Smrt najstarejše Belokra-jinke. V Črnomlju je umrla 99 letna Katarina Kuretova, stara mati brivskih mojstrov Draga in Slavka Satožnovih v Črnomlju. Pokojnica je bila najstarejša Belokrajinka. Dobro se je še spominjala tlačanstva. Kot deklica je celo sama dvakrat delala v grajski kuhinji in tako nadomeščala mater, ki bi bila morala iti na tlako. Spominjala se je tudi hajdukov, ki so prihajali preko Kolpe. Nekoč je v smrtnem strahu za grmom nehote prisluškovala devetim hajdukom ki so si razdeljevali naropano blago. Pokojnica je vzgojila poleg rano umrle hčere tudi devet njenih otrok, svojih vnukov in vnukinj, izmed katerih so skoro že vsi poročeni tako d*i je bila pokojnica tudi prababica njihovim otrokom. —Kaznovana, ker nista prijavila zaloge pšenice. Okrajno sodišče v Jaša Tomiču je obsodilo na mesec dni zapora in na 6000 dinarjev denarne kazni Antona Kocha in Nikola Kristiana, bogata kmeta iz Sečnja, ker nista Prizadu prijavila vse zaloge pšenice, ki sta jo imela. MALI OGLASI Delo dobi Dekle se išče za hišna opravila. Plača $10 na teden, hrana in stanovanje. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. (96) Išče se stanovanje Mlad par išče 4 ali 5 čistih in modernih sob. Ogalsite se na 1162 Addison Rd., ali pokličite HEnderson 0695. (95) Oblak Furniture Co. i TRGOVINA 3 POHIŠTVOM I Pohištvo in vse potrebščine J za dom p 6612 ST. CLAIR AVE. ilEnderson 2978 < i >i H K H (H H J- N V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE IN DOBRE MAMICE MARY NOVAK ki je priminila 30. aprila, 1937. Mirno spava.1 pod gomilo dobra naSa mamica: srca naša krvavijo, ker te krije jamica. Prosi za nas, da združili enkrat bamo se prav vsi, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. Žalujoči: JAMES, coprog. MIMI, RUDY, ALBINA, otroci. Cleveland, O., 22. aprila, 1941. sg&as® iSjiiwiiwiSiE; ■ .M zorno od prahu in pajcevm, a zdelo se ji je, da vidi neko žensko. Zato je izvlekla cunje in pogledala ven. Neka ženska je postavila na tla golido z mlekom in zraven hlebček sira. Bila je precej stara in kruljava, videti je bila grda in revno oblečena. Kristina še sama ni vedela, kako se je oddehnila. Pospravila je izbo, kolikor je pač mogla. Na enem izmed brun podolžne stene je našla napis, ki ga je bil tjakaj zarezal Bjorn Gunnarsson — bilo je latinsko, tako da ni znala vsega prebrati, a samega sebe je imenoval tako Dominus kot Miles, brala je tudi ime njegovega dednega dvora v elvej-skem okrožju, ki ga je bil izgubil radi Aashilde Gautesove. Med krasnimi rezbarijami na častnem sedežu se je nahajal njegov grb s samorogom in listi lokvanja. Čez nekaj časa se je Kristini zazdelo, da sliši zunaj konja. Stopila je v vežo in pogledala ven. Iz listnatega gozda nad dvorom je prihajal velik črn žre-bec, zaprežen v tovor drv. Poleg je stopal Erlend in držal za vajeti. Na drveh je sedel pes, nekaj( drugih je skakalo okoli tovora. Kastilec Čad se je uprl v jer-menje in potegnil vlako čez travo na dvorišču. Eden od psov je lajajoč 'priskakal po travniku navzdol —. Erlend, ki je začel izpregati, je zdaj na psih opazil, da se je moralo nekaj zgoditi. Vzel je sekiro in odšel proti hiši —. Kristina je zbežala nazaj v sobo in zaloputnila vrata za seboj. Stisnila se je k peči, stala trepetaje tamkaj in čakala. Erlend je vstopil s sekiro v roki, pred njim in za njim so planili psi čez prag. Takoj so izteknili gosta in na glas zalajali —. Prvo, kar je Kristina videla, je bilo to, kako je njegov obraz zalila kri, da je bil mlad in rdeč. Živahni trepet okoli njegovih lepo rezanih in mehkih ust, njegove velike oči globoko v senci obrvi —. Njegov pogled ji je vzel sapo. Res da je videla stare kocine na njegovem obrazu, videla, da so njegovi zanemarjeni lasje železno sivi — toda na njegovih licih so se barve prav tako menjavale kakor tedaj, ko so bila mlada — bil je tako mlad in lep, kakor da ga nič ni moglo upogniti —. Bil je slabo oblečen — modra srajca je bila umazana in razcapana. Čeznjo je nosil usnjat, razpraskan in runjav suknjič s potrganimi zadrgami, vendar se je tesno in mehko prilegal lepim in krepkim gibom njegovega telesa. Napete irKaste hlače so bile nad enim kolenom počene, na drugi nogi pa pretrgane v šivu. In vendar ni bil še nikdar bolj podoben potomcu knezov in dostojanstvenikov kot sedaj. Kako mirno in lepo je kretal svojo visoko, vitko postavo s širokimi, nekoliko naprej upognjenimi rameni, dolge sloke ude —stal je pred njo, oprt na eno nogo, eno roko je imel zataknjeno za pas, ki je oklepal njegov ozki život, druga, ki je v njej držal sekiro, pa mu je visela navzdol. Poklical je pse, stal tamkaj in gledal Kristino, zardeval in bledel, rekel pa ni nič. Precej dolgo sta oba molčala. Nazadnje je rekel mož z malce negotovim glasom: "Ali si prišla, Kristina?" "Rada bi bila vendar videla, kako se ti godi tukaj," je odgovorila. "No, to si zdaj videla." Z očmi je premeril sobo. "Vidiš, da se mi kar dobro godi — kakor nalašč si prišla danes, ko je pri meni vse pospravljeno in lepo," opazil je, kako ji je preko obraza hušknil smehljaj. "— Ali pa si morda ti pospravila?" je vprašal in se tiho zasmejal. Odložil je sekiro in sedel na vnanjo klop, tako da je bil s hrbtom naslonjen na mizo. Mahoma se je zresnil: "Tako stojiš tukaj — pa se menda vendar ni doma zgodilo kaj hudega — na Journdgaar-du mislim — s'fanti?" "Ne." Zdaj je imela priliko, da pride s svojo stvarjo na dan: "Najinim sinovom se dobro godi in jaz sem zadovoljna z njimi. A tako se jim toži po tebi, Erlend. Tole je moja želja — prišla sem te prosit, soprog, da se vrneš k nam domov. Vsi te pogrešamo —," povesila je oči. "Videti si zdrava, Kristina." Erlend jo je pogledal in se lahno nasmehnil. Rdeča, kakor bi jo bil udaril v obraz, je stala Kristina pred njim. "Ne zato —" "Ne, saj stina — daj no, ljuba moja! Tam te ne bom tesnil —." Šel je po mleko in sir ter prinesel še kruha, presnega masla in posušenega mesa. Kristina je bila lačna, zlasti pa žejna; kljub temu je le s težavo požirala. Erlend je jedel hitro in hlastno, kot je bila vedno njegova navada, kadar ni bil med tujci — tako je brž končal. Medtem je pripovedoval o sebi. Ljudje tu doli na rebri obdelujejo njegovo zemljo in mu prinašajo mleka in jedi — on sam pa tiči ponajveč v gorovju, kjer lovi in ribari. Sicer pa namerava iti zdaj iz dežele, je začel nenadoma praviti. Pri kakšnem inozemskem vitezu stopi v službo —. "Oh, nikar, Erlend!" Naglo in izprašujoče jo je pogledal. Toda ona ni rekla ničesar več. V sobi se je začelo mra-čiti — njen obraz in ruta sta se bledo svetila na ozadju temne stene. Erlend je vstal in zanetil ogenj. Nato je zajahal vnanjo klop, obrnjen k njej; rdeči odsev ognja je plapolaje legal na njegovo postavo. Le kako mu pride kaj takega na misel! Bil je malone toliko star kot njen oče, ko je umrl. In še kako je mogoče, da nekega "Ampak dobro vem, da sem s svojim premoženjem slabo gospodaril." Pomolčal je nekoliko. "Naakkve — spominjam se tistega časa, ko še ni bil rojen — venomer si govorila o njem, ko si ga nosila v sebi in ki bo nekoč za menoj zasedel častni sedež. Zdaj razumem, Kristina — hudo je bilo zate — najbolje bo, če ostane vse pri starem. Meni pa to življenje prija —." Kristina se je zdrznila m a po temni izbi — sence so napolnjevale vse kote, 0 ognja je plesal —. "Ne razumem," je reK|a; raj na tem, da se zgrudl'^ — oreš živeti v tej hiši. ^ nimaš, s čimer bi & -f ukvarjati, nikogar nin>as L bi — saj bi si lahko naJel ca, mislim —." c 7 "Hočeš reči, naj bi ^f fto loval kmetijo ." ErlendseJ. smejal. "O ne, Kristus ^ da nisem kaj prida kmet. • se mi mirovati —." "Mirovati —. Tukaj ruješ — vso dolgo ziin° jj Erlend se je nasmehni' nim in čudnim poglede"1 "že, po svoje — Ak°.jE' treba misliti na nič drug . na to, kar mi brni p n ako lahko po mili volji ou"Jjro* in prihajam —. Poleg . *' ' — zmeraj sem bil i« sen\(. dno tak, da lahko spi"1' ni treba zavoljo kakšne bedeti — spim pa kako«^, v svoji duplini, ako m N j ko, da se lahko klat"11 r rah —." "Ali te nikdar ni st**? te?" je zašepetala Knstl jj®^' Najprej jo je P0^.®'^ ne razumel. Nato se J jal: -t) ™ (Dalje prihodnJ^> ^ "»i i Sii s fc« K le '■k > H \e K; > % -" i dne ta naklep tudi izvrši — se vem, ne zato, ker tej misli vda, odpravi v svet za morda misliš, da si premlada in novimi prigodami —. Julius P. Heil, governer države Wisconsin, katerega vidimo na sliki se je trudil, da bi napravil mir v stavki pri Allis-Chalmers Co. v West Allis, Wis. in ob tej priliki so mu stavkarji polili njegov avto z rdečo barvo. Na sliki vidimo angleškega poslanika lorda Halifax, ko se je udeležil s 75 drugimi lovci lova na lisice na posestvu W. Plunket Stewart v bližini Unionville, Pa. Poslanik je bil oblečen v rjavi lovski obleki, kakršna je v navadi v Angliji. preveč zdrava, da bi živela kot vdova," je dokončala Erlend, ko je premolknila. "Mislim, da se ne bo dobro končalo, ako se vrnem domov, Kristina," je rekel bolj resno. "Pod tvojimi rokami vse uspeva na Jorundgaardu, to vem — sreča te spremlja pri vsem, česar se lotiš. Jaz pa sem zadovoljen, kakor se mi zdaj godi." "Toda za dečke ni dobro — da midva živiva v sovraštvu," je odgovorila tiho. "Oh je zategnil Erlend. "Tako mladi so, ne verjamem, da bi jim zbog tega bilo kdo ve kaj hudo in da ne bodo na vse to pozabili, kadar bodo malo odrasli. Poleg tega ti lahko povem," je dostavil ter se lahno nasmehnil, "da se semtertja sestanem z njimi —." • Vedela je o tem — toda obču tila je to kakor ponižanje in ka> kar da bi bil ravno to nameraval — kajti mislil je, da tega še sluti ne. Sinovi niso tega nikdar vedeli. Vendar je odgovorila resno: "Potem ti je tudi znano, da je na Jorundgaardu marsikaj drugače, kot bi moralo biti "O takih stvareh nikoli ne govorimo," je smehljaje se rekel kot poprej. "Skupaj hodimo na lov — ampak saj moraš biti lačna in žejna" — skočil je pokonci. "In poleg tega stojiš — no, sedi vendar na častni sedež, Kri- "Ali se ti še ne zdi zadosti," je burno rekla Kristina, "da si odšel iz doline, od svojih sinov in mene — ali boš zdaj zapustil še deželo!" "Ako bi bil vedel, kakšne^ mnenje imaš o meni, Kristina," je resno rekel Erlend, "bi bil že poprej odšel s tvojega dvora! Zdaj vem, da si morala mnogo prestati zaradi mene —." "Predobro veš, Erlend — moj dvor praviš, toda saj imaš pravico, razpolagati z vsem mojim imetjem." Sama je slišala, kako se ji je glas omehčal. "že," je odgovoril Erlend. Slika nam predstavlja sedanjega jug o slo vanskega zunanjega ministra Momči-lo Ninčič-a. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaIIlC Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovenska katoliška jednota Najstarejša slovenska podporna organa v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.191° / > Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naJ1*0 šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1' j cijCl r kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, op«ra bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifil