Poitnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2' —	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavistr. 600'— . . 300--. 7« . 150--. 7, . 75--. . . */,. . 37-50	
X. letnik.	V Ljubljani, dne 15. februarja 1927.	Štev.	4.
Važna sprememba glede državnih dobav.
«Trgovski list» je objavil izpod peresa gen. tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran VVindischerja pod zgornjim naslovom članek sledeče vsebine:
Vprašanje javnih dobav je gospodarske kroge vedno živo zanimalo. Obrtni in trgovski gospodar sta interesirana na tem, da je postopanje pri razpisovanju in oddajanju javnih naročil pravilno in redovito. Hitro se oglase pritožbe, ako se naročita oddajo pod roko in ako se daje prednost gotovim ponudnikom. Jasno je. da je zanimanje za javna naročila tem večje, čim slabše teko kupčije v zasebnih trgovskih poslih. Veliko vlogo igrajo od nekdaj pri oddaji javnih naročil inozemske ponudbe. Načelno pri javnih dobavah ni mogoče izključiti inozemskih ponudb, ako se hočeš izogniti previsokim cenam. Domači ponudniki, ki nosijo vsa javna bremena, pa od nekdaj po pravici zahtevajo, da se v prvem redu vpoštevajo pri javnih dobavah domačini glede blaga in glede dela. O javnih dobavah se pri nas zadnja leta mnogo piše, in so pritožbe glede postopanja pri oddajah mnogoštevilne. Gospodarska zastopstva so imela po vseh naših pokrajinah dovolj prilike pečati se s tem predmetom in zahtevati odpravo potoženih ncdostatkov. Interes za pravilno in enakomerno postopanje pri javnih dobavah je posebno živ, odkar je zadnji dve leti naše gospodarstvo naravnost okrenjeno. Zadnja leta so naša gospodarska zastopstva posebno poz.ornost obračala zahtevi, da se na eni strani določila srbskega zakona o dobavah raztegnejo na celo državo, na drugi strani pa, da se zakonskim potom določi, da imajo prednost pri javnih dobavah domačini, ako niso dražji nego 10 % od inozemskih ponudnikov. V tem pogledu je sedaj mogoče konstatirati zadovoljiv preobrat.
Srbski zakon o obratovališčih («Zakon o rad-njama») ima v čl. 140. sledeče določilo: «Pri nabavah za državo, okrožja, okraje ali občine se bodo vzele v prvi vrsti v oceno ponudbe obrtnih zadrug, potem pa domačih obrtnikov, industrijalcev in trgovcev: te ponudbe, ako obsegajo domače proizvode pri drugače enakih pogojih dobave, se bodo sprejele v prvi vrsti, ako so cene največ za 5—10 % višje od najnižje ponudbe ponudnikov tuj.h proizvodov po vračunani carini In prevozu. Pri razpisu natečaja se bo pazilo
na to. da se omogoči udeležba tudi manjšim industri-jalcem in obrtnikom. V inozemstvu se morajo naročiti samo tiste količine dotičnih izdelkov, ki se ne morejo izdelati doma v gotovem roku.» Clen 141. ima pa
določilo, ki hoče preprečiti, da nastopajo inozemci pri javnih dobavah pod krinko domačinov.
Dolgo časa so določilo člena 140. izigravali proti prečanskim ponudnikom, češ da imajo samo srbijan-ski kraji pravico do prednosti po navedenem določilu. Ustrezajoč vsestranskemu prizadevanju gospodarskih zastopstev je finančni minister sprejel v načrt finančnega zakona za leto 1927/28 v čl. 158. določilo, da se predpisi čl. 140. in 141. «Zakona o radnjama» z dne 29. junija 1910. raztegnejo na celo državo. V seji finančnega odbora dne 2. februarja 1927. pa je bil storjen sledeči sklep: «Predpisi členov 140. iin 141. «Zakona 6 radnjama« se razširijo na celo ozemlje kraljevine SHS tako, da morejo biti domači proizvajalci pri državnih nabavah do največ 10 % dražji nego inozemci.«
Po tem sklepu je zaznamovati glede državnih nabav dvojen napredek. Od 1. aprila dalje, ko stopi v veljavo nov finančni zakon, bodo za vse kraje naše kraljevine jasno in določno veljali predpisi čl. 140. in 141. zakona o obratovališčih. To je važna pridobitev, ker s tem preneha izigravanje naših ponudnikov. Na drugi strani je pa s tem določilom ugotovljeno, da imajo domači ponudniki prednost pred inozemci, ako njih ponudbe niso z.a več nego 10% dražje. Predmetni sklep je našim obrtnim, trgovskim in industri-jalniin gospodarjem ob času zadušnega mrtvila v kupčiji posebno dobrodošel, ker jim nudi dragoceno obrambo proti tuji konkurenci, katera zadnjo dobo ob času trdovratne gospodarske krize nastopa posebno brezobzirno.
O podaljšanju učne dobe.
Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani je pod
O.	br. 254 z dne 23. januarja 1.1. izdal vsem sreskim poglavarjem navodila, tičoča se podaljšanja učne dobe. Navodilo se glasi:
Po § 99. b) obrtnega reda so vajenci, ako še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka ali kakega drugega pouka vsaj iste vrednosti, dolžni redno obiskovati obstoječe splošne obrtne nadaljevalne šole kakor tudi strokovne nadaljevalne šole po predpisih dotičnega učnega načrta, dokler ne dosežejo popolnega učnega smotra.
Ker je pouk v obrtnih nadaljevalnih šolah izredne važnosti za dobro vzgojo obrtnega naraščaja, je potrebno, da se obrtna oblastva v izdatni meri poslužujejo pravice, ki jo jiin daje citirani paragraf v svojem
5.	odstavku, ter onim vajencem, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali ki so bili disciplinarnim potom začasno izključeni od šolskega pouka, na podlagi ovadbe šolskili nadzornih organov podaljšajo redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v učni pogodbi. Te pravice pa se morejo obrtna oblastva poslužiti le dotlej, dokler vajenec ne dovrši učne dobe. Ako je torej v danem primeru potrebno, da se vajencu podaljša učna doba, se mora pravočasno izdati tozadevna odločba. Nato je opozoriti nadzorne organe splošnih obrtnih in strokovnih nadaljevalnih šol tamkajšnjega področja.
Proti onim učnim gospodarjem, ki zanemarjajo v § 100., odst. 3. obrtnega reda določene dolžnosti, je uporabiti tozadevna kazenska določila. Ako bi denarne kazni ne dosegle svojega namena, je takim učnim gospodarjem po § 133. a) lit. d) ali pa po § 98. odst. 3. obrtnega reda za določen čas ali za vedno odvzeti pravico imeti vajence. —
Veliki župan Dr. B a 11 i č s. r.
V državnih delavnicah se ne smejo izvrševati privatna naročila.
Naše zadruge in zveze so se dolgo časa borile proti državnim delavnicam, ki pomenjajo za obrtnika odvzemanje zaslužka. Niso pa se borile proti tem delavnicam le radi tega, temveč tudi iz še važnejšega razloga, in sicer ker v državnih delavnicah bujno cvete šušmarstvo. V teh delavnicah se ne izvršujejo le dela za državo, marveč v jako velikem obsegu tudi za privatnike. Ponovno so zveze obrtnih zadrug že dokazale, da se v državnih delavnicah izvršujejo cela pohištva in da se v njih šušmari skoraj v vseh obrtnih strokah.
Prometno ministrstvo je sedaj naročilo vsem železniškim direkcijam, da prepovedo privatna dela v svojih delavnicah in vsak primer prijavijo, da se izvede preiskava.
Na ta odlok prometnega ministrstva opozarjamo vse zadruge, ki naj v bodoče vsak primer šušmarjenja v državnih delavnicah, ki spadajo v področje prometnega ministrstva, takoj naznanijo pristojni zvezi obrtnih zadrug, ki bo podvzela potrebne korake.
Obrtniški poučni tečaj v Ljutomeru.
Agilno trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru je pod vodstvom svojega prvoboritelja, zborničnega svetnika g. J. Horvata, priredilo v preteklem tednu, zavedajoč se važnosti naobrazbe svojega članstva in naraščaja, poučen tečaj v tamošnji meščanski šoli, ki je v vsakem pogledu lepo uspel.
Tečaj je obiskovalo 34 mojstrov in pomočnikov. Predavali so:
Finančni svetnik g. P e r n e je v štiri ure trajajočem govoru seznanil navzoče z davčnimi razmerami v Sloveniji, z obstoječimi davčnimi zakoni, povdarjajoč važnost pravilnih napovedi, zlasti pa
splošno potrebo stalne zveze obrtništva z davčnimi oblastvi. Za to pa ni samo potrebno, da obrtništvo oddaja pravilne napovedi, temveč tudi, da pošilja v različne davčne odbore zmožne in- objektivne ocenjevalce.
O knjigovodstvu je predaval meščansko-šolski učitelj g. M i k I ter seznanil naše obrtništvo z dvo-stavnim knjigovodstvom, zlasti pa z znanjem o menicah in kalkulacijah.
Gospod okrajni zdravnik d r. H e r i c je predaval o zdravstvu z ozirom na obrtništvo in delavstvo.
Kot zaključno predavanje je podal g. J. Zadravec iz Središča obširni referat o gospodarskem položaju obrtništva. V svojem govoru je opozoril na obstoječe hibe, ki tiče v nesolidnosti konkurence, v nazadovanju obrtnih kapitalnih sredstev, v socijalnem zavarovanju, pri državnih dobavah ter v neznosnosti davkov, zlasti pa v naravnost uničujoče vplivajočem razmahu šušmarstva. Poročevalec je podal potrebne nasvete, kako najr se tem ranam na telesu slovenskega obrtništva odpomore.
Ob zaključku se je vršil družabni večer, na katerem so se izmenjale iskrene zdravice, izpopolnjene z željami, naj bi obrtništvo v Sloveniji posnemalo v pogledu prireditve poučnih tečajev agilno in napredno obrtno društvo v Ljutomeru.
Načrt zakona o zbornicah.
Načrt ministrstva trgovine in industrije definira Zbornice za trgovino, obrt in industrijo kot javne ustanove s krajevno omejenim delokrogom. Komore so kot take posvetovalni organi državne uprave kakor tudi samoupravnih oblasti glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na interese onih gospodarskih panog, ki so v zbornicah zastopane.
Da se področja vseh zbornic zaokrožijo in zbornicam zasigura možnost uspešnega delovanja, predvideva načrt več izprememb glede področij posameznih zbornic. Pri razdelitvi področij obdržita ljubljanska zbornica kakor tudi zagrebška svoja dosedanja področja, dočim nastajajo pri vseh ostalih zbornicah večje izpremembe. Glavne izpremembe so, da se začasna zbornica v Velikem Bečkereku, katere področje je pred prevratom spadalo pod temešvarsko zbornico, ukine in Banat priklopi področju novosadske zbornice.
Dubrovniška zbornica pa dobi po načrtu za svoje področje mostarsko, dubrovniško in zetsko oblast (Črno goro), razen vzhodnih srezov v stari Srbiji, ki spadajo pod skopljansko zbornico. Beograjska zbornica bo imela osem oblasti in bo njeno področje segalo do Vranja in Niša, pripadalo pa ji bo tudi Pančevo, Zemun in ves zemunski srez.
Člen 3. načrta našteva dolžnosti in naloge zbornic. Načrt je bil v tem oziru precej površen in ga je bilo treba pri mnogih točkah dopolniti. Med glavne naloge, ki jih predvideva načrt, spada proučavanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na trgovino, obrt in industrijo, in sicer bodisi na zahtevo ministrstva trgovine in industrije, odnosno iz lastne inicijative. Nadaljnja naloga zbornic je, da podajajo o teh vprašanjih kompetentnim ministrstvom ter državnim in avtonomnim oblastvom svoja poročila in predloge, da dajejo svoje mišljenje o osnutkih zakonov, uredb in pravilnikov, ki so važni za imenovane gospodarske panoge ter da nabirajo in urejajo statistične podatke
o stanju gospodarstva na svojem področju in jih obenem š svojimi opažanji na zahtevo predložijo ministru trgovine in industrije.
Naloge in delokrog zbornic.
Zbornice imajo voditi kataster vseli trgovskih, industrijskih in obrtnih tvrdk, denarnih zavodov in rudarskih podjetij na svojem področju ter na podlagi tega sestavljati sezname volilcev za zbornične volitve, pri katerih imajo sodelovati v zrnislu zborničnega statuta. K temu je predlagala ljubljanska zbornica več dodatkov glede-vodenja registra protokoli-ranili tvrdk in glede dostavljanja davčnih podatkov za sestavo katastra.
Nadalje imajo zbornice ugotavljati trgovske običaje (uzance), ki veljajo za posamezne panoge trgovine na njihovem področju, in izdajati o njih uradna potrdila. Istotako imajo izdajati zbornice tudi potrdila o izvoru blaga in legitimacije za trgovske potnike. Dopolnilni predlog glede ostalih posebnih zakonov in naredb se je po obširni razpravi odklonil.
Za reševanje sporov v trgovskih, obrtnih in industrijskih vprašanjih ima vsaka zbornica postaviti stalno razsodišče, ki je kompetentno izrekati pravo-močne razsodbe, ako se obe stranki s pismeno izjavo podvržeta. Taka razsodišča obstojajo že pri zbornicah v Sarajevu, Zagrebu in Sušaku.
Ena izmed nadaljnjih glavnih nalog zbornic je prirejanje pismenih anket ter sestankov in konferenc interesentov posameznih kategorij v svrho razpravljanja vprašanj, ki zadevajo posamezno gospodarsko panogo. Zbornice imajo v svrho pospeševanja trgovine, obrta in industrije ter izvoza ustanavljati in vzdrževati ter opravljati, odnosno sodelovati pri zavodih,'napravah in podjetjih, ki pospešujejo imenovane gospodarske panoge. Tudi morajo zbornice vzdrževati in upravljati ustanove za izobrazbo gospodarskega naraščaja in sodelovati pri podobnih institucijah.
O svojem delovanju ter o položaju gospodarstva na svojem področju imajo predložiti zbornice vsako leto podrobno poročilo ministru trgovine in industrije.
Novotarija, ki jo predvideva nov zakon o komorah, obstoja za prečanske kraje v tem, da se je v njem recipirala določba srbijanskega zakona o rad-njama, da imajo zbornice vršiti nadzorovanje nad poslovanjem krajevnih, okrajnih in oblastnih strokovnih in stanovskih organizacij trgovstva, obrtništva in industrije. Ta določba je vzbudila pri savezih v Zagrebu velik odpor. Tamošnje zveze obrtnikov, trgovcev in industrijcev, ki so smatrale to določbo za nekako okrnjenje njihove samostojnosti, so poslale anketi odločne proteste proti taki določbi. Kakor pa se je v toku razprave na anketi pokazalo, je nadzorovanje nad strokovnm delom krajevnih zadrug potreben, ker prekoračijo mnogokrat s pretiranimi sklepi na občnih zborih svoj delokrog, odnosno, ker nekatere zadruge v strokovnem oziru sploh ne vršijo predpisanih jim nalog in včasih po dve do tri leta niti ne skličejo občnih zborov. Kakor so izjavili tajniki beograjskih zbornic, se je ta odredba v Srbiji dobro obnesla in ni bilo nikakega povoda, niti nobenega primera, ki bi bil dal povod za pritožbo.
Tajnik g. Mohorič je v imenu ljubljanske zbornice opozoril, da predstavlja vršitev nadzorovanja nad strokovnim delovanjem gospodarskih organizacij obsežno novo nalogo za zbornico, ki je zvezana z znat-
nimi stroški. Samo v Sloveniji štejemo 236 strokovnih organizacij po obrtnem redu, med temi 27 gremijev in 209 obrtnih zadrug ter 5 zvez, katerih delo bi morala v bodoče zbornica v strokovnem oziru nadzorovati. Referent ministrstva trgovine je izjavil, da ni mišljeno, da bi organizacije, ki obstojajo na društveni podlagi, katerih imamo v Sloveniji 62 z dvema zvezama, spadale pod nadzorstvo zbornic. Pri razpravi o obsegu nadzorstva so vsi govorniki poudarjali, da je potrebno, da zakon točno in jasno obeleži, v čem naj bi obstojalo nadzorstvo in naj bi opredelil kompetenco zbornic od kompetence obrtnih oblasti prve stopnje.	(Dalje	prihodnjič.)
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug se bo vršil v nedeljo dne 6. inarca 1927. ob 9. uri dopoldne. Kraj bo razviden iz vabil, ki jih bodo prejele zadruge. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Tajniško poročilo. 3.) Blagajniško poročilo. 4.) Poročilo računskih preglednikov. 5.) Proračun za leto 1927. in določitev zvezne doklade. 6.) Izprememba volilnega reda za obrtno sodišče in okrožni ter osrednji urad za zavarovanje delavcev. 7.) Zvišanje taks poštne hranilnice. 8.) Obrtniška organizacija.
Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi občni zbor ne oziraje se na število navzočih delegatov.
Občni zbor »Obrtniške Samopomoči Zveze obrtnih zadrug*4 v Ljubljani.
Občni zbor obrtniške «Samopomoči» se bo vršil v nedeljo dne 6. inarca 1927. ob 3. uri popoldne. Kraj bo razviden iz vabil, ki jih bodo prejeli člani. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročila blagajnika. 3.) Poročilo računskih preglednikov. 4.) Proračun za leto 1927. in določitev letnine. 5.) Izprememba pravil. 6.) Raznoterosti.
Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi občni zbor ne oziraje se na število navzočih članov.
Dobave.
Vršile se bodo naslednje dobave, prodaje in ofer-talne licitacije:
# Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. februarja 1.1. ponudbe za dobavo raznih čopičev. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije.
Pri artilerijski radioniei dravske divizijske oblasti v Ljubljani dne 16. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100 kg črne blank-kože.
Obrtniki,
naročajte vsi »Obrtni Vestnik*!
Iz organizacij.
Odborov a seja mizarske zadruge za Maribor in okolico
se je vršila dne 3. februarja 1927 v zadružni pisarni Pod mostom. Razpravljalo se je o' izdajah obrtnih listov in o šušmarstvu, ki se vedho bolj širi. Prošnje oziroma ovadbe za odprava tega nezakonitega poseganja v obrt pa nimajo velikega uspeha in to radi tega, ker se Slani po deželi ne zavedajo svojih dolžnosti. Zadružni odbor Vas v Vašem interesu vabi, da zasledujete z vso energijo šušmarstvo in naznanite vsakega, ki izvršuje katerokoli obrt in veste, da nima oblastnega dovoljenja. Navesti morate v ovadbi n. pr. takole: «Anton Kapun, stanujoč v Poljčanah št. 16, je meseca januarja 1927 napravil čevljarskemu mojstru Francu Korenu v Konjicah dve nočni omari, katere je oddal dne 1. februarja 1927. Kot priča se lahko zasliši Antona Bukovca, stanujočega v Poljčanah št. 20.» — Ne ozirajte se, če je šušmar tudi kake druge stroke, kot Vi. Naznanite vsakega brez izjeme, če bomo na ta način podpirali oblast, bo šušmarstvo kmalu zginilo. — Nadalje se je razpravljalo prav obširno radi pomočniške in vajeniške razstave. Soglasno se je sklenilo, da se bo podpiralo to prireditev, kolikor bo mogoče. V pripravljalni razstavni odbor je bil izvoljen tov. Jože Volčič, mizarski mojster, ki naj zastopa zadrugo pri razstavi. Zadružni člani v mestu in okolici so se pismeno obvestili, da naj podpirajo po svojih močeh to prireditev. Pomen in korist razstave bo razložil članom zadruge na občnem zboru določen referent. Zadružni odbor je bil primoran razpravljati na tej seji tudi o1 nekih nepravilnostih med učnim mojstrom in vajencem. Določilo se je poučiti krivce in jim svetovati, naj ooustiio nezakonite prestopke, s katerimi so se pregrešili. V § 100. obrtnega reda je natančno določena meia. katero se ne sme prekoračiti in bo tudi zadružno načelstvo strogo pazilo na to, da se bo ta člen v polni meri voošteval Nasprotno ravnanje bi bilo nečastno za obrtniški stan. Namen zadruge je. da goii duh skupnosti, da ohrania in povzdiguje stanovsko čast in pospešuie humanitarne, gospodarske in izobraževalne koristi svoiih članov in pripadnikov (semkai pa pripada tudi vajenec). Gg. moistri se opozarjajo na § 104. b) obrtnega red'a. da se morajo vsi vaienci. ko končaio svojo učno dobo podvreči preizkušnii za pomočnike. V ta namen mora vaienec vložiti pri zadružnem načelstvu kolka prosto prošnio za pripustitev k preizkušnji za pomočnika. Prošnii nai priloži učno izpričevalo in če je bil dolžan obiskovati kako obrtno-nadalievalno šolo, tudi izpričevalo o obiskovaniu take Šole. Končno se je tudi razoravliafo o kupovanju špirita, ki pri izvrševanju mizarskih del škoduie dihalnim organom in očem. Vsak moister naj pri naknou špirita pove prodajalcu, v katere svrhe ga bo rabil. Člani mizarske zadruge so bili o tem obveščeni z okrožnico. Ker bo odslei delovanje mizarske zadruore vedno razvidno v »Obrtnem Vestniku«, krr je za člnne velikesra pomena, vabi zadruga one člane, ki še niso naročeni na «Obrtni Vestnik«, da ga naročijo.
Obrtno društvo v Zagorju je praznovalo 2. februarja t. T. izreden praznik. Upravitelja šole g. Janka Lev-steka je za zasluge, ki si jih je stekel tekom 20letnega delovania kot predsednik preizkuševalne komisiie in v znak priznanja niegovega delovania v prid obrtništvu, izvolilo častnim članom in mu 2. februarja na slavnostni seji izročilo diplomo' častnega članstva! — Isti dan zvečer se je vršila obrtniška veselica. Obširni prostori Sokol-skesra d'oma so bili do zadnieea kotička napolnfeni. Zagorsko obrtništvo! take udeležbe pri enakih veselicah še ne pomni. Čisti dobiček bo prišel v prid onemoglim obrtnikom.
Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah sporoča vsem svojim članom, da opravlja odslej zadružne tajniške posle tov. Anton Legat, krojaški mojster na Jesenicah. Zadružna pisarna se nahaja pri njem in ne več, kakor doslej, pri načelniku g. Iv. Gogala. — Glede raznih vplačil in v vseh blagajniških poslih naj sc člani obračajo na blagajnika tov. Rudolfa Vidica, kroj. mojstra v Lescah. — Vse članice pa naj se odslej obračajo pismeno ali pa osebno' na načelnico ženskega odseka g. Franjo Čopovo, šiviljo na Jesenicah, ker spadajo zadeve, tičoče se šivilj, v njen delokrog. — V zadevali, za katere smatra članstvo, da spadajo v delokrog načelnika ali pa odbora, pa naj se člani in članice obračajo na zadružnega načelnika g. Ivana Gogala. — Zadružno delo se je na ta način razdelilo in jamči, da bo še uspešnejše. —Načelnik.
Obrtna maškarada na Jesenicah, ki se je vršila 5. februarja t. 1. pod okriljem tamošnjega agilnega obrtnega društva, je nad vse pričakovanje lepo uspela. Prostori so bili premajhni. Prireditev je pokazala, da uživa društvo v jeseniškem okraju v vseh stanovih velik ugled. Najlepša maska je dobila krasno darilo. Ob tej priliki je društveni predsednik g. Gogala nagovoril navzoče, povdarjajoč svoje zadovoljstvo, ko vidi zbrane vse stanove, od preprostega delavca do inteligenta. Želimo' društvu, da bi se razvijalo po začrtani poti in postalo središče vsega jeseniškega obrtništva.
VIII. redni zadružni zbor Zadruge stavbenikov za Slovenija v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 20. februarja 1.1. ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani, I. nadstropje, desno, s sledečim dnevnim redom:
1.) Otvoritev in nagovor načelnika. 2.) Tajniško poročilo. 3.) Blagajniško poročilo. 4.) Proračun in zadružna doklada za leto 1927. 5.) Nadomestna volitev v načelstvo1. 6.) Sprememba pravil. 7.) Eventualni predlogi. 8.) Slučajnosti. — če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje, ne Oziraje se na število navzočih članov. Istega dne in na istem prostoru se bo vršilo zborovanje «UdVuženia graditeljev kraljevine SHS. sekciie Ljubljana*, s pričetkom ob 15. uri.
Občni zb' r društva obrtnikov za radovljiški okraj v Radovljici se bo vršil v nedelio 20. februaria 1.1. ob 2. uri popoldne v restavraciji «Kunstel}» s sledečim dnevnim redom: L) Nagovor predsednika. 2.) Čitanje zapisnika zadniega občnega zbora. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5) Poročilo pregledovalcev računov. 6.) Sprememba pravil. 7.) Predlogi in nasveti.
Veleseietn društva obrtnikov za radovljiški okraj v Rad^vHici. Društvo priredi v nedelio1 20. februaria 1.1. ob
6.	zvečer v restavraciji «Kunstelj» v Radovliici veleseiem z godbo in plesom. Vstopnina za olsebo' 10 Din, za družino 20 Din. Čisti dobiček je namenjen za obrtniške dobrodelne namene.
Strokovna zadmira kencesijnniranih elektrotehnikov za Slovenija v LjubHani je imela v nedelio 30. januarja 1.1 v posvetovalnici mestnega magistrata liublianskega svoj IV. redni občni zbor. Poleg mnogobroinega članstva, oso-bito elektrotehnikov, so poslala oblastva svoje zastopnike. Zadružni1 načelnik g. Ivan Mihelčič ie otvoril zborovanie s pozdravom na navzoče in prešel nato na dnevni red. Po prečitaniu zapisnika zadniega občnega zbora, ki se je vzel na znanie, je poročal zadružni načelnik o korakih in uspehih zadruge v teku zadniega poslovnega leta. Posebno pozornost je posvetil boju, kateresra morajo voditi konce-siionirani elektrotehniki za svoi obstoi. ker si lastiio nekatere elektrarne izkliučno pravico do izvrševania inštalacij, no upoštevaje pri tem. da potrebuieio tudi elektrotehniki svoi košček kruha. Naštel ie številne pismene in ustne intervencije po zadružnih deputacijah in obžaloval, da do
danes še niso imele uspeha. — Tajniško poročilo se je omejilo na statistične podatke glede korespondence in kretanja članstva ter pomožnega osebja. Zadruga je imela 13 rednih in 1 izredno odborovo sejo v teku leta. Došlo in odposlalo se je okroglo 900 spisov. Članov šteje zadruga ob koncu leta 84, monterjev 98 in vajencev 79. — Odboru se je izrekel absolutorij. Po odobritvi proračuna za leto 1927. in po določitvi članarine, ki ostane tudi letos 100 Din, so- se vršile dopolnilne volitve. Izvolili so se gg.: Alojzij Sprager in Karel Florjančič za odbornika. Aleksander Kozic in Rupert Welley za namestnika. — Pri raznoterostih se je obširno razpravljalo o odpravi monopola hišnih instalacij po elektrarnah. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli mnogi člani in zastopniki. Splošna želja je, da se razvije prosta konkurenca med elektrarnami in koncesijo-niranimi elektrotehniki pri izvrševanju inštalacij v hišah. iVsi govorniki so za kompromis, ki bi bil lahko izvedljiv. Sicer se pa lahko le govori o tradicijah, na podlagi katerih se monopolizira inštalacije, nikakor pa ne o monopolu, ki ga ni. — Ker je bila od strani elektrarn pičla udeležba, se je konstatiralo. da so bili vsi člani vabljeni, torej tudi elektrarne, zagrozilo se je tudi vsem z globo, ako se ga ne udeležijo. — Za mariborske elektrotehnične vajence sc bo^ priredil tam specijalni tečaj. — Gradbena direkcija v Ljubljani je ugodno rešila zadružne prošnje glede udeležbe zadruge pri kolavdacijah. Po triurnem zborovanju je zaključil načelnik z zahvalo in pozdravom ob 13. uri občni zbor.
Zadružni občni zbor zadruge ključavničarjev se bo
vršil v soboto dne 26. t m. ob 16. uri v salonu restavracije «Leon» v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani. Redni zadružni občni zbor se bo vršil v soboto, dne 26. februarja 1.1. ob 16. uri v zadružni pisarni v Kolodvorski ulici 29. (Pri «Leonu».) Dnevni red : Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — Poročilo načelnika. — Poročilo tajnika. — Poročilo blagajnika. — Poročilo preglednikov računov. -Proračun in zadružne doklade za leto 1927. — Sprememba §§2. in 11. t. a) zadružnih pravil. — Slučajnosti. — Če zadružni občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo sklepalo o dnevnem redu eno uro kasneje brez ozira na število došlih članov v smislu § 18. zadružnih pravil.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani obvešča s tem svoje člane, da se vrše vajeniške preizkušnje kot običajno v nedeljo dne 27. februarja in 6. marca t. 1. Lastnoročno pisane in s spričevali obrtno-nadalievalne šole opremljen .; prošnje naj vaienci predlože najkesneje do 24. t. m. zadružnemu načelniku.
Zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani. Redni zadružni občni zbor zadruge pekov in kolačnikov v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 20. februarja 1.1. ob 9. dopoldne v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. — Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega zadružnega občnega zbora. -Poročilo načelnika. — Tajniško poročilo. — Blagajniško poročilo. — Poročilo računskih preglednikov. — Proračun in zadružne doklade za leto 1927. — Sprememba §§ 2.. 11., 12., 15. zadružnih pravil. — Slučajnosti. — če bi zadružni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, sc bo sklepalo o dnevnem redu uro kasneje brez ozira na došlo1 Število članov.
Občni zbor zadruge kovinarjev v Ribnici se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. ob jako dobri udeležbi zadružnih članov. Otvoril in vodil ga je zadružni načelnik g. Fran češarek, ki je podal načelstveno poročilo. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje zadruga 52 članov, 26 pomočnikov in 30 vajencev. Vršilo se je v minulem letu
pet odborovih sej in dva sestanka. Blagajniško poročilo izkazuje Din 3472’58 dohodkov in Din 1624‘98 izdatkov ter premoženja Din 1847-40. Zadružna doklada za 1. 1927. se je določila na 35 Din za člana. Občni zbor je potrdil tudi nakup 15 delnic državne Obrtne banke. Pri izpre-mernbi zadružnih pravil se je sklenilo podaljšati učno dobo na štiri leta; inkorp. racijsko pristojbino pa se je zvišalo od dosedanjih 50 Din na 200 Din. — O obrtniškem položaju je poročal nato tajnik Zveze obrtnih zadrug, gospod I. Kaiser, na kar je zadružni načelnik zaključil občni zbor.
Razno.
Plačanje davkov z 20odsfc?ttimi priznanicami. Finančni minister je naročil vsem davčnim uradom, da sprejemajo 20odstotne kronske priznanice, ki so bile svojčas odtegnjene zasebnikom pri žigosanju kron, kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke.
Potrdila o plačanem davku pri licitacijah za državne dobave. Po odredbi čl. 13., točka 6 Pravilnika za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu se od1 udelež-nikov pri licitacijah za državne dobave zahteva, da predlože komisiji potrdilo, da so svoj obrt prijavili davčnemu oblastvu in plačali davek za tekoče četrtletje. Ta odredba ni v skladu s pozitivnimi odredbami državnih zakonov, ki veljajo v posameznih delih naše države glede dospevanja davkov v plačilo in z odplačevanjem davkov v obrokih, dovoljenim s posebnimi odloki. Da se praksa po tej odredbi ukine, je generalna direkcija davkov z razpisom z dne 28. decembra 1926., št. 141.785 odredila, da osebe, ki se udeležijo državnih dobav, dokažejo s potrdilom davčne oblasti, da so svoj obrt prijavile za odmero davkov. in da so od obrta plačale davek z vsemi pribitki za vse pretekle zakonite plačilne roke in vse obroke, dovoljene jim s posebnimi odloki. — Ta odredba je velike važnosti za Slovenijo, ker pri nas davki ne dospevajo v plačilo s prvim dnem vsakega četrtletja, ampak šele s prvim dnem drugega meseca v vsakem četrtletju, in je to interesentom iz Slovenije povzročalo težave pri udeležbah na licitacijah, ker se je dopuščalo k licitacijam samo udeležnike, ki so plačali davek za četrtletje, v katerem se je licitacija vršila, dasi še ni dospel v plačilo.
Zveza hrvaških obrtnikov proti enotnim zbornicam. Dne 6. t. m. se je vršila skupna seja osrednjega in upravnega odbora Zveze hrvaških obrtnikov, na kateri se je ob prisotnosti delegatov iz Splita, Osjeka, Broda, Karlovca in Koprivnico sprejela resolucija, ki zahteva ustanovitev samostojnih obrtnih zbornic. Kakor znano se je zagrebška trgovska in obrtna zbornica, kakor vse ostale pokrajinske zbornice v državi (izvzemši beograjskih) zavzela za sistem skupnih zbornic, ki edino odgovarja interesom našega gospodarstva.
Razstava načrtov stavbenih zadrug. Zveza stavbenih zadrug namerava ob priliki svojega rednega občnega zbora v mesecu marcu 1927. prirediti v Ljubljani razstavo načrtov stanovanjskih in družinskih hiš. Razstava ima namen, pokazati javnosti predvsem dosedanje uspehe zadružnega stavbenega gibanja in načrte, ki jih imajo posamezne stavbene zadruge pripravljene za bodočnost. Obenem pa hoče Zveza stavbenih zadrug nuditi tudi priliko našim arhitektom in stavbenikom, da razstavijo v medsebojni tekmi svoje načrte za vzorne družinske in stanovanjske hiše, bodisi da so že zgrajene, bodisi da so šele v osnutku. Zveza vabi vse stavbene zadruge kakor tudi naše arhitekte in stavbenike, da prijavijo najkesneje do 1. marca 1.1. svojo udeležbo in približni obseg za razstavo namenjenih načrtov na naslov: Zveza stavbenih
zadrug v Ljubljani, v roke tajnika dr. Fran Spiller-Muysa v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Dobro došli so tudi modeli.
Program letošnjega kongresa gospodarskih zbornic.
Ob priliki železniške konference v Beogradu se je določil program letošnjega kongresa gospodarskih zbornic, ki se vrši 5. in 6. maja v Splitu. V glavnem se bo razpravljalo o projektu novega obrtnega zakona. Posamezni referati bodo obravnavali sledeča vprašanja: 1.) Splošni principi unifikacije našega obrtnega zakonodajstva. 2.) Obrtno-pravna vprašanja v mednarodnih pogodbah. 3.) Pogoji za izvrševanje obrta in trgovine. 4.) Obseg obrtnega prava. 5.) Krošnjarstvo. 6.) Pomožno osebje in njegova izobrazba (pravice in dolžnosti). 7.) Profesijonalne organizacije (re-ferira ljubljanska zbornica). 8.) Pospeševanje obrtništva. 9.) Obrtne oblasti. 10.) Obrtno vodstvo (referira ljubljanska zbornica). 11.) Trgovski pomožni obrti (agenti).
Lvovski velesejem. Mednarodni velesejem se vrši letos od 7. do 20. marca. Interesenti dobijo prospekte v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Vidiranje izvornih spričeval za Češkoslovaško ukinjeno. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo Zboimico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je prejelo od našega poslaništva v Pragi poročilo, da je češkoslovaška vlada ukinila vidiranje spričeval o izvoru.
II.	obrtniški ples v Ljubljani, ki ga je v soboto 12. t. m. priredilo Obrtniško društvo v Ljubljani, je nad vse lepo uspel. Posetili so ga tudi odlični predstavniki obrtnih in političnih oblasti. Zabava je bila neprisiljena in ob marljivi «Merkurjevi» godbi je zavajalo pol obširni kazinski dvorani mlado in staro. Jako lepo sliko so napravile tudi maske. Nanovo ustanovljeni društveni pevski odsek pod vodstvom g. Premelča je zapel par krasnih pesmi, kar je celotno sliko le poživelo. Na plesu se je izvolila kraljica cvetlic, in sicer je dobila prvo darilo tvrdke A. Agnoln gdč. Franja Ocepkova, drugo darilo tvrdke R. Kollman gdč. Pavla Markičeva, tretje darilo tvrdke D. Kette pa gdč. Roza Škafarjeva. Ples je bil ena najlepših družabnih prireditev. Zadovoljni so bili plesalci, zadovoljno pa bo z gmotnim uspehom, kakor kaže, tudi društvo.
Vojaške dobave. Pri vojaških dobavah se do sedaj interesenti prav težko dobivali na vpogled podrobne dobavne pogoje, ker so obstojali samo v nekaterih izvodih. Da se ta neprilika odpravi, je minister vojne in mornarice odredil, da se o dobavnih pogojih izdela vsakokrat toliko . izvodov, da jih more proti plačilu 25 Din (5 Din za prošnjo in 20 Din za izvod) ne glede na obseg dobiti vsak interesent. Prošnie za priobčitev podrobnih dobavnih pogojev se motajo takoj reševati, najkesneie drugi dan po dnevu, ko dospe prošnja. Ako je cena za podrobne dobavne pogoje izjemoma višja nego 25 Din, se to v razpisu licitacije izrecno naglasi.
Dnevni red bodoče konference zbornic v Splitu. Pretekli petek, dne 4. februarja 1.1., se je vršila v Industrijski zbornici v Beogradu seja zborničnih tajnikov glede organizacije bodoče konference zbornic, ki se bo vršila spomladi v Splitu. Na sestanku je sklenjeno, da se stavi na dnevni red splitske konference edinole vprašanje izenačenja obrtne zakonodaje v naši kraljevini, dbčim se vsa ostala aktuelna vprašanja rezervirajo za dnevni red bodočega zavezniškega kongresa, ki se bo vršil meseca septembra v Beogradu. Obsežna materija obrtne zakonodaje je bila porazdeljena v dva splošna referata in devet specialnih referatov. Uvodni referat «Motivi in principi izenačenja obrtne zakonodaje* bo prevzel načelnik ministrstva trgovine in industrije, g. Krpan, dočim bo za drugi referat «Obrtnopravna vprašanja v mednarodnih pogodbah« naprošen profesor dr. Todorovič. Specialni referati
so bili porazdeljeni med posamezne zbornice, in sicer je prevzela beograjska trgovska zbornica referat o trgovskih pomožnih obrtih, industrijska zbornica referat o trgovskem pomožnem osebju, zagrebška zbornica referat o predpogojih za izvrševanje obrtov, sarajevska zbornica pa o obrtnih oblastih. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prevzela dva referata, in sicer referat o strokovnih in stanovskih Or gani-z a c i j ai h in referat o obrtne m s o d! s t v u. Zbornica v Novem Sadu bo sestavila; referat o obsegu obrtnih pravic, osiješka zbornica referat o sejmarstvu in krošnjar-stvu. Končno je beograjska zanatska komora prevzela referat o pospeševanju obrta. Splitska konferenca se bo vršila v petek in soboto dne 5. in 6. maja, eventualno še nadaljnje dni in morajo biti vsa poročila sestavljena do 5. aprila ter dostavljena v prepisu vsem ostalim zbornicam, da lahko pripravijo koreferate, odnosno' da se morejo udeležiti debate. Tajnik Trgovske zbornice v Dubrovniku je v imenu svoje zbornice sporočil pri tem željo, da napravijo udeleženci konference po zaključku razprav izlet v Dubrovnik, da bi mogli spoznati gospodarske in prometne prilike ter navezati stike z južnim dalmatinskim Primorjem.
Književno poročilo. A. Novak: Risanje s podrob-n im učni m načrtom i n navodilom z a p r v i h osem šolskih let. To je naslov najnovejši knjigi o tem predmetu. Tvarina je jako spretno metodično sestavljena in z lepimi slikami v barvotisku pojasnjena. Vseh slik smo našteli čez sto in te kažejo pot učitelju, kako naj pri pouku postopa, da se učence obvaruje mehaničnega prerisovanja. Natančnejše pojasnilo je pa razvidno iz navodila, ki ima 52 tiskanih strani. Oglejmo si sedai nekoliko posamezne zvezke, prikrojene za osem šolskih let.
V I. in II. šolskem letu se pouk vedno naslanja na nazorni nauk. prične se tudi že z gnetenjem in izrezovanjem. V
III. šolskem letu rišejo, gnetejo in izrezujejo učenci po preprostih predmetih na podlagi prostolaktnih vaj. V
IV. šolskem letu učenci že uporabljajo like in barve pri risanju okraskov. V V. šolskem letu seznanimo učence tudi že nekoliko s perspektivo, da bolje modelirajo razne sadeže in dele živalskega telesa. V poštev pridejo tudi okraski po naravi zlasti pri deklicah za ročna dela. V VI. šolskem letu se zahteva posebno natančno risanje raznih listov po naravi. Vaditi je treba tudi dekorativno pisavo, ki sc rabi pri ornamentih in sestavi monmrramov. Modeliranje in izrezovanje se pridno nadaljuje. Pričnemo pa tudi z geometrijskim risaniem, kakor je razvidno iz podrobnega učnega načrta Temu dodamo pa še nekaj
o	konstrukciji pravilnih mnogokotnikov. Dva pravokotna premera v krogu razdelita krogov obod na štiri dele. Z razpolovitvijo teli pa dobimo' osem delov. Ako potegnemo tetive, dobimo pravilen osmerokofnik. Ako po krogovem obodu prestavljamo polumer, dobimo šest enakih delov, s tetivami pa pravilen šesterokotnik: z razpolovitvijo sekstantov pa dvanaisterokotnik. Nekoliko bolj sestavljena je pa konstrukcija pravilnega peterokotnika. V krogu začrtamo nafprvo sekstant, t. j. šestino kroga. Na polurnem začrtamo od krogovega središča s Šestilom pet malih (par milimetrov dolgih) enakih delov, iz prvega in petega dela pa lok med polumeroma. S tetivo prvega loka
-zmerimo lok začrtan iz netega dela ki je v resnici petkrat dališi. Potegnemo li polumerc skozi vseh pet delov, razdelili smo tudi krogov sekstant na pet delov. Cel krogov obod bi te da i meril 30 delov, za stranico' peterokotnika potrebujemo torej šest delov. Z razpolovitvijo loka prejšnje stranisc dobimo pravilen deseterokotnik. Z enako koti-trukci.io načrtamo druge pravilne mnogokotnike. Za sedmerokotnik razdelimo sekstant na sedem delov, za
deveterokotnik pa na devet delov, za stranico pa potrebujemo pri obeh zapet šest delov. Omeniti moramo še, da je razlika med malim lokom in tetivo neznatna; n. pr. če je polumer 1 cm, potem je lok 1’047 cm pri 60", tetiva pa 1 cm. O tem čitamo lahko obširnejšo razpravo v Peda-gogiškem letniku V. pod naslovom «Kotomerstvo». (S Pomočjo transporterja pa lahko konstruiramo iz središča kot, ki omeji na kro^ovem obodu stranico. Tako dobimo za peterokotnik središčni kot ^ = 72°, za sedmerokotnik ~T~~ 51a/7, deveterokotnik ^ = 40" itd.) Ako je pa dana stranica, tedaj izračunimo kote v enakokrakem trikotniku, ki ga dobimo, ako od krajišč stranice potegnemo črte k središču pravilnega mnogokotnika. Tako n. pr. je v petero-kotniku središčni kot 72" in priležna kota na stranici
180" — 72" = 108": ker sta pa oba enaka meri eden 108
T — 54". Načrtamo li trikotnik na dani stranici s prilež-nirna kotoma po 54", tedaj znaša nasprotni kot 72°. S šestilom sedaj lahko začrtamo krog, ki obkroži pravilni Peterokotnik. Ta konstrukcija pa velja za vse pravilne mnogokotnike samo s to razliko, da izračunimo vselej središčni kot in priležna kota. Tako n. pr. meri pri pravilnem deveterokotniku središčni kot 40", priložili pa = 70". — V VII. šolskem letu rišejo učenci tudi po naravi razne predmete, kakor posode, orodja in drugo. Vadijo se tudi v situacijskem risanju, modeliranju in izrezovanju. — V VIII. šolskem letu rišejo učenci po naravi metulje, ptiče, razne vejice in drugo; proti koncu leta pa tudi preproste hiše in skupine hiš po naravi. Pri deklicah se upošteva tudi krojno risanje. Po primernem navodilu seznanimo učence tudi s prepariranjem lesa, politiranjem, bronsiranjem, ulivanjem v sadro. Uče se tudi izdelovati škatljice za metulje in hrošče. — To knjigo bodo tedaj s Pridom rabili tudi učitelji, ki poučujejo na obrtno-nadalje-valnih šolah. — Ravnatelj Novak ima na svoji šoli tudi za učence šolsko delavnico, ki kaže jako lepe uspehe. -Pohvalno pa moramo tudi omeniti našo «Učiteljsko tiskarno«, ki je založila to lepo delo, in cena 500 Din ni nikakor Previsoka, kajti barvotisk je danes posebno drag. J. B.
Do katere dobe starosti je telesni delavec dolžan plačevati davek na ročno delo telesnih delavcev? V zadnjem času se telesni delavci upirajo plačevanju davka na ročno delo, ako so stari preko 60 let, češ, da je finančna uprava znižala 651etno starost, ki delavca oprošča plačila davka na ročno delo, na 60 let. Pri tem se sklicujejo na neki odlok, ki ga je finančna delegacija v Ljubljani naslovila na tukajšnjo tobačno tovarno in o katerem je zvedelo delavstvo tudi izven tovarne. Po tem odloku delavci v tobačni tovarni, ki so stari preko 60 let, niso dolžni plačevati davka na ročno delo. Na konkretna vprašanja v tem oziru pojasnjujemo sledeče: Davka na ročno' delo, ki so ga dolžni plačevati delavci, ki prejemajo zaslužek od privatnih oseb in naprav, so po členu 177. finančnega zakona 1926/1927 oproščeni telesni delavci nad 65 let.
I	elesni delavci, ki prejemajo svojo dnevno mezdo od države in samoupravnih teles, ne plačujejo davka po tem členu, ampak po vsej kraljevini po členu 5. zakona o odmeri davka za leto 1921/1922 v Srbiji in Crni gori. Po tem zakonu so telesni delavci, ki prejemajo plačo od države ali samoupravnih teles, oproščeni srbskega davka na telesno delo že, ako so dovršili 60. leto starosti. Fizična starost, ki oprošča delavce plačevanja davka na delo, je torej drugače določena za delavce v privatni in drugače za delavce v državni ali samoupravni službi. Odlok, ki ga je finančna delegacija naslovila na tobačno tovarno, se zaradi tega ne more nanašati tudi na delavce v privatni službi. Za te velja slej kot prej člen 177. finančnega
zakona 1926/1927, ki predvideva davčno prostost samo za delavce, ki so prekoračili 65. leto starosti.
VIII. mednarodni trgovski semenj v Bruslju se vrši letos od 11. do 25. aprila.
Obrestna mera v Avstriji pada. Zveza nižjeavstrijskih hranilnic je svojim članicam priporočila, da ne obrestujejo hranilnih vlog z več nego 6%. Dunajske hranilnice se glede obrestne mere hranilnih vlog še niso sporazumele, pričakuje se pa, da pride v najkrajšem času do sporazuma.
ZAHVALA.
Povodom mojega dvojnega jubileja mi je došlo toliko ustnih in pismenih čestitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato prosim, da sprejmete vsi tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da bom radovoljno, dokler mi bo mogoče, posvetil vse svoje moči v dobrobit obrtništva. Torej še enkrat hvala!
Z vsem spoštovanjem
Engelbert Franchetti.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
iS'Ii
vsak* beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — oglase je plačati v upr«) lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojini znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbijeno. 17/26
Nova, velika Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg St. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI V0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezi!, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije sc Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno-
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon Stev. 115.
"::' hranilni?Jub|ia* • i Kreditno društvo
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanj u Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo /a vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranilnlčnegfa premoženja Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker ie denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon St. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
I Mestne hranilnice ljubljanske
W	J	J
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
<3?0£t3ff«3S«3S«3fft3S«3?«3S«3?«3?«3?«35t3?t3?*3?.3S«3et3*«3?
J*
<3?
«3?
«3?
j?
<3?
Jf
J?
t3? «5S
«3?
i3?
j*
OS
J?
<3?
J?
<3?
<3*
«3ff
J*
.3?
<3?
J?
«3?
t3?
Jf
JS
<3?
«3?
J?
d?
Obrtna banka
o Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto mer
Telefon St. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu d Cjubljani št. 12.051
Daje kredite d obrtne surhe, pospešuje ustananljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, nezane uloge po dogoooru primerno oiše.
«3?
«3?
»3?
»3?
t3ff
«3?
«3?
<3?
»3?
«3?
«3*
«3?
t3ff
«3?
<3*
«3?
»3?
O?
<3*
<3?
<3?
<3?
«3e o? «3? dt JI «3? «3? *3S
«35
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
cesta W Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle