NO. 25 — ŠTEV. 25 CLEVELAND, OHIO, 20. JUNIJA (JUNE), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI ZADNJI POZIV NA KATOLIŠKI DAN V JOLIETU! Priprave za Katoliški dan gredo dobro od rok. Program je že skoro popolnoma v redu; tudi obisk se obeta od blizu in daleč. Kakor smo že naznanili, se bo program začel dopoldne s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Med sveto mašo bo pridigal Rt. Rev. kanonik J. J. Oman iz Clevelanda. Popoldne pri zborovanju bosta nastopila kot glavna govornika Rev. Franc Gabrovšek iz Clevelanda in Mr. Joseph Zalar iz Jolieta. Potem bodo poklicani še razni drugi zastopniki slovenskih organiziranih katoličanov v tej deželi. ♦ * ♦ Kakor je bilo že oznanjeno, bo novoizvoljeni odbor zastopal tudi mnenje nas tukajšnjih katoliških Slovencev glede raznih vprašanj naše stare domovine, v kolikor se kot Amerikanci lahko glede tega izrazimo. Znano je že, da so sv. Oče v soboto 2. junija javno v svojem govoru, ki se je slišal po vsem svetu, omenili sifno žalosten položaj naše Slovenije. Tudi napram dogodkom v Sloveniji bomo torej zavzeli svoje stališče in v resolucijah izrazili, kaj in kako mislimo. Na svidenje v Jolietu na praznik sv. Janeza, 24. junija! Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager. o- Anglija je počastila generala Eisenhower ja London, 12. jun. — General .. , . .Dwight D. Eisenhower je pre- nji državnik tajnik pa peske dr-j je, daneg najvišjo čast> k- je mQ_ NADŠKOF IZ N. Y. BO MORDA TAJNIK VATIKANA \ Rim. — Vatikanski krogi so izjavili, da bo najbrže prihod- žave newyorski nadškof Francis J. Spellman. Državnega tajnika izbere papež, potrdi ga pa zbornica kardinalov. Ker je v teh časih potovanje zelo otežkočeno in bi mnogo kardinalov ne moglo prisostvovati zborovanju v Rimu, imenovanje državnega tajnike najbrže ne bo pred božičem. Mesto državnega tajnika je prazno od časa smrti kardinala Maglione, ki je umrl 22. avgusta lansko leto. Rev. Pirnat — prelat! Papež Pij XII. je imenoval v škofiji sv. Helene, Montana, šest papeževih prelatov ali monsig-norjev. Med temi je tudi Rev. John Pirnat, župnik na fari sv. Petra, Anaconda, Montana. V Ameriki sta še dva druga njegova brata duhovnika in sicer je Alojzij na Evelethu, Mihael pa v Butte, Montana. Novemu pre-latu naše iskrene čestitke. Zdaj imamo v Ameriki pet slovenskih monsignorjev -o- GENERAL BUCKNER UBIT , Guam, 19. junija. — General Simon B. Buckner Jr., poveljnik 10. ameriške armade na o-toku Okinawa je bil včeraj pop. ubit ker ga je zadel drobec japonskega šrapnela, vsled česar je 10 minut zatem umrl. Nesreča se je pripetila med časom, ko je genera' Buckner nadzoroval zadnji napad na sovražnika; na njegovo mesto je bil dodeljen general-major R. S. Geiger. Pokojnik je bil star 58 let.' -o- REPUBLIKANCI V MON-TANI ZMAGALI Dne 5. junija so se vršile v državi Montana volitve kon-gresnika v drugem distriktu. Kakor znano, je bila doslej ta država vedno na strani demokratov, toda pri zadnji volitvi poslanca v kongres je pa zmagal republikanski kandidat Wesley D'Ewart, trgovec in lastnik velikega posestva v Wilsallu. re dati kakemu zemljanu London — ključ od mesta. London je slavil ameriškega poveljnika, ki je peljal zavezniške armade k zmagi v Evropi, kol pred še nikogar. Pozneje je kralj George VI. povabil Eisenhowerja na čaj ter mu ob tej priliki podal visoko odlikovanje. Noben ameriški vojak ni bil pred njim še tako odlikovan v Angliji. Eisenhower je govoril zbrani množici z balkona ter slavil Angleže, ki so povezali v tesne vezi obe deželi, Anglijo in Ameriko in v katero vez se mora pripeljati tudi Rusijo, Francijo, Kitajsko ter druge dežele, ki so pomagale streti nacije in ki bodo zdaj naglo opravili z Japonci, je govoril Eisenhower. -o- SLOVESEN SPREJEM GENERALA EISENHOWERJA Washington, 18. junija.—Po dobljenih zmagah so se v to mesto svoječasno vračali že razni generali: Grant, Sherman, Dewey in Pershing, toda nihče ni bil še tako navdušeno in sijajno sprejet kot je to dosegel danes general Dwight D. Eisenhower, glavni poveljnik zavezniških armad po končani vojni v Evropi. Vse mesto je v zastavah in je ta dan posvetilo temu velikemu junaku v po-čast in pozdrav. Od letališča do sredine mesta ga je na Pen-na. Ave. pričakovalo in po-zdrvljalo okrog pol milijona navdušenih gledalcev. — Nad cestami je videti številno napisov: "Welcome Ike!" Generala Eisenhowerja je na letališču pozdravil vojni tajnik Stimson, nakar je bil časten gost skupnega kongresa. Tukaj mu je pripel predsednik Truman najvišje vojno odlikovanje. General Eisenhower, že itak zelo okrašen z raznimi odlikovanji, se je za sprejem zahvalil in 'rekel, da gre to priznanje v prvi vrsti 3 milijone broječim ameriškim borcem ali vojakom; zbornici je pa omenil, da je od nje odvisen bodoči svetovni mir. Zatem je bil ge- Novi grobovi v Gevelandu Johana Dobre Po tritedenski bolezni je umrla na svojem domu Johana Dobre roj. Krese, stara 59 let. Doma je bila iz vasi Sela, fa-ra Toplice, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Bila je članica društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. Tukaj zapušča soproga Franka, tri hčere: Angelo Lesiak, Jennie in Emity, ter pet sinov: Franka, Pfc. Edwarda, Pfc. Victorja, Sgt. Johna, Pfc. Alberta, štiri vnuke, sestro Rose Dolšak. Josephine Kocjančič Po dolgi bolezni je umrla dne 10. junija Josephine Kocjančič, prej Beretič, stara 61 let. Stanovala je pri hčeri Josephine na 10106 Gibson Ave. Doma je bila iz Bistrice pri Št. Rupertu, odkoder je prišla sem pred 41 leti. Bila je članica društva Makabejk št. 493. Poleg žalujočega soproga Johna, zapušče hčere: Josephine Krai-ne, Mary Kraine, Jennie Wil-loughby, Gabriela Stefenbach, vnuke, v Pennsylvaniji sestro Rose Salomon, bratranca Josipa Marn, v starem kraju pa tri sestre. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Frances Zorn Po dolgi bolezni je dne 12. junija zjutraj umrla Frances Zorn roj. Ličan, stara 59 let. Doma je bila iz Rajhenburga, odkoder je prišla pred 35 leti. Tukaj zapušča hčere: Emma Zupan, Ida Kukla in Loretta ter sinove: Cpl. Joseph, Pfc. Edward, Cpl. Elmer, S l/C Alfred ter brata Petra. John Cimperman Dne 11. junija zvečer je umrl v Womans bolnišnici John Cimperman, star 67 let. Stanoval je na 659 Voelker Ave., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Mramo-rovo pri sv. Trojici na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Car, sinova Johna in Jo-sepha, pet hčera: Frances po-roč. Ahey, Josephine poroč. Gerl, Helen poroč. Nance in v Muskegon, Mich. Alice poroč. Horton. Dalje zapušča dve sestri, Frances Tekavec in Mary Yan, v St. Louis, Mo., pa brata Josipa. Zapušča tudi dvanajst vnukov. -O-j DR. OMAN JE ZBOLEL Cleveland, O. — Nevarno je bolan slovenski zdravnik dr. Michael Oman. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. —t-o- GENERAL CLARK BO POVELJNIK V AVSTRIJI Gen. Mark W. Clark, poveljnik zavezniških armad v Italiji, ki se mudi v New Yorku, je od strani omenil, da bo poveljeval ameriški okupacijski armadi v Avstriji in da se bo v ne kaj dneh vrnil v Italijo.—General Clark je za malo časa o-biskal tudi župana La Guardia v City Hall. neral Eisenhower povabljen na obed v Belo hišo. Naši fantje se vračajo New York, 17. junija. — Naše mesto je danes vse pokonci in veselo ke rso pričele v luko prihajati transportne ladje z a-meriškim vojaštvom iz Evrope in sicer bojevniki znane 86. general Pattonove divizije. Teh bojevnikov se je danes izkrcalo 14,247 in se začasno nastanilo v Camp Kilmer, N. J., odkoder bodo nekateri poslani domov na 30-dnevni dopust, potem se bodo pa podali na Pacifik, da uženejo še Japonce. Došle ladje so v mestu burno pozdravljale parne piščalke, a na pomolu pa razne godbe. Prvi izmed teh vojakov je bil a-meriški Slovenec Rudy Milavec iz Clevelanda, O., Hi je po radio pozdravil svoje starše. Med izkrcanimi vojaki s štirih transportnih ladij se je nahajalo tudi 814 častnikov. Zanimivo vrnitev teh naših bojevnikov se je tudi posnelo na filmske slike ter bo iste mogoče videti v raznih glediščih. Najbolj zanimiv in buren je bil prizor, ko so te ladje plule mimo znanega kipa boginje Svobode; tedaj je ta naš simbol vsak vojak z vzklikom pozdravil. Ker je bilo na "bojišču v Evropi 3,200,000 našega vojaštva, od katerih jih ostane 400,000 na okupiranem ozemlju Nemčije, bo vzelo še več časa, dokler se še ostali.ne vrnejo. Ker se je pa mnogo naših vojakov poročilo v Angliji, pridejo te srečne neveste šele nazadnje na vrsto. Tem novim Američankam bo treba čakati morda še do božiča, da dospejo na dom svojih ženinov. 110. ilan KSKJ padel za domovino Sestanek "velikih treh" WASHINGTON. — Predsednik Truman pričakuje, da bo govoril zaključni seji Združenih narodov v San Franciscu na 23. junija. Kmalu zatem se bo pa podal na sestanek s pre. mierjema Churchillom in Stalinom. Tako se poroča iz Bele hiše. Predsednik bo dospel v San Francisco prihodnji petek, nazaj v Washington se bo vrnil pa v nedeljo. V pondeljek bo imel v Beli hiši sestanek z guvernerjem Deweyem, ki je bil lansko leto predsedniški kandidat republikanske stranke. Iz Bele hiše se zatrjuje, da se bo vršil sestanek velikih treh v bližini Berlina, najbrže v Pots-damu, kjer je bilo bivališče Ho-henzollerncev. Toda dan tega sestanka je še vedno uradna tajnost. Vest, da se bo vršil sestanek velikih treh v Nemčiji, je prišla najprej iz Londona. S tem so Angleži prehiteli predsednika Trumana, da bi naznanil prostor konference. Tudi za časa predsednika Roosevelta so An gleži dostikrat prehiteli s takimi važnimi novicami Amerikance. Zadnji teden je Mr. Truman povedal glede te konference samo toliko, da se bo vršila tekom prihodnjih 40 dni. To pomeni, da ne kasneje kot 17. julija. Prostor sestanka teh državnikov je v zoni ruske okupacije. Časnikarskim poročevalcem ne bo dovoljen dostop na konferenco. Pvt. Michael Dime Cleveland, O. — Tudi tukajšnje društvo Kristusa Kralja št. 226 je zadela usoda, da je v vojni nedavno izgubilo svojega prvega člana-vojaka in sicer Pvt. Michael Dimca v starosti 33 let. Njegova soproga Marjorie Dime, rojena Slagar z 1275 E. 55th St., je bila letos še dne 8. januarja uradno ob veščena, da se njenega moža pogreša, šele 28. maja je pa prišla druga vest, da je bil njen soprog ubit dne 28. decembra 1944 v Rokavskem zalivu a-li Angleškem kanalu. Pokojni je bil rojen v Clevelandu 10. maja 1912; tukaj je dovršil farno šolo sv. Vida, na. kar je delal do vpoklica k vojakom pri National Acme kompa-niji. Vežbal se je pri infante-ji od novembra 1942, dve leti Texasu in Louisiani, odkoder je bil v decembru 1944 poslan preko morja v Anglijo, odkoder je isti mesec*zadnjič pisal. Še pred tem se je mudil deset dni doma na obisku. Poleg soproge zapušča tudi dve in pol leta staro hčerko Patricijo Ano, ki svojega ate-ja ne bo nikoli več videla. Dalje zapušča mater Jennie, zopet poročeno Kerch, in očima John Kerch, živeča na 1034 E. 72nd St. Mrs. Kerch je doma iz Hriba, fara Loški potok, po domače pri Kovačevih. Sv. maša zadušnica za pokojnim je bila darovana dne 7. junija v naši farni cerkvi sv. Vida. Bodi mu ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše soža-lje. -o- NARODI ZAHTEVAJO PRAVICO, DA SMEJO IZSTOPITI IZ LIGE San Francisco.—Mali narodi oziroma njih zastopniki na konferenci Združenih narodov, ki vidijo, da so popolnoma v rokah petih velesil, zahtevajo zdaj zase vsaj eno in sicer, da sme vsak izstopiti iz svetovne lige, kadar to želi. To bodo morda dosegli, čeprav bodo tudi pri tem velesile gotovo vdele kako coklo. Zdaj oblikujejo čarter za mirovno ligo Zasedanje bo končano, kot se zdaj sliši, 23. junija. GRŠKI PROSTOVOLJCI ZA NAPAD JAPONCEV Washington. — Kakor se iz Aten na Grškem poroča, se je ondi začelo živahno gibanje za sestavo ene brigade grkih prostovoljcev, ki se bodo pridruži li zaveznikom v borbi z Japon sko. Kabelgram v Jugoslavijo Važno! Zdaj se lahko pošlje direktni kabel ali pa nočno pismo (night letter) 25 ali več besed v Jugoslavijo. Kot naznanja brzojavna družba Western Union lahko tudi tukaj plačate za odgovor nazaj. Vsak kabel ali besedilo istega je pa podvržen ccnzuri. Denarja se zaenkrat še ne more poslati v Jugoslavijo, ravno tako ne pisem. Pričakuje pa se, da bo tudi te vrste pošta kmalu odprta. S Trstom, Gorico in kraji na Primorskem ter v Istri ni zdaj še nobenih vezi. Kakor hitro bodo vzpostavljene, bo to naznanjeno javnosti. Ako se zglasite pri Mr. Kol-landru v SND na St. Clair Ave., boste dobili vse podatke glede kabla v Jugoslavijo in tudi glede cen. Mr. Kollander vam bo iz prijaznosti pomagal tudi pri sestavi kabla ali nočnega pisma. Poslati se sme samo v angleščini, francoščini ali španščini. Za direkten kabel je treba plačati 24 centov od besede; za nočna pisma pa 8 centov od besede. K temu je treba dodati še zvezin davek. PRIPRAVE ZA SPLOŠNE VOLITVE V JUGOSLAVIJI Belgrad. — Preinačeni začasni državni zbor Jugoslavije se bode sestal v Belgradu koncem julija, da priredi tem povodom vse, kar je potrebno, da se potem v oktobru prične ustavno zborovanje narodnega, oziroma ljudskega zastopstva. Sedanja, oziroma začasna jugoslovanska vlada, nadaljuje z svojim delovanjem v prid povečanja števila zastopnikov v začasni vladi in sicer na ta način, da bodo tudi v nadalje odbrani kot narodni zastopniki o-ni poslanci, ki so bili tudi pred vojno člani parlamenta, toda le oni, o katerih je dokazano, da niso sodelovali z naciji tekom okupacije. Vlada je preiskala delovanje ter prejšnjih poslancev tekom okupacije. Teh po- "bilojnogoče razpravljati in po- slancev je vsega skupaj 368, in dognala, da je le mali odstotek teh poslancev, ki so e pri življenju, sposoben zopet kandidirati za poslansko mesto v novem parlamentu. -o- RAZSTRELBA V LJUBLJANI London. — Radio iz Belgrada naznanja, da je v Ljubljani eksplodiralo 300 vojaških avtomobilov, napolnjenih z municijo. Najmanj 5 oseb je bilo ubitih in nad 300 ranjeni. Razstrelba je bila tako silna, da se je zrušilo 11 hiš, a šipe na oknih po vsem mestu so popokale. Kako je prišlo do razstrelbe, poročilo ne pove. -o- DAR NEMŠKIH VOJNIH UJETNIKOV Washington. — Nedavno se je kazalo filmske slike nacij-skih taborišč grozeodej stev nemškim vojnim ujetnikom v Atterbury kempi, Ind. Slike so na gledalce tako vplivale, da so isti medsebojno nabrali in darovali $2,003.00 v pomoč osvobojenim v nemških koncentracijskih taboriščih; ti vojni ujet niki zalužijo po 80c na dan. Kralj Peter D. bo brez prestola London. — Semkaj došli novi jugoslovanski poslanik dr. Ljuba Leontič je te dni na čas-niski konferenci rekel, da ne misli, da bi katera izmed šestih držav, ki bodo tvorile novo demokratsko, federativno Jugoslavijo, g lasocala drugače. In po njegovem mnenju se bo ljudsko glasovanje vršilo v kratkem; torej bo kralj Peter II. ostal brez prestola. Dr. Leontič je rekel, da ima nova demokratska in federativna Jugoslavija jako malo skupnega s staro Jugoslavijo, ki je bila diktatorska. Po njegovem zatrdilu je Jugoslavija bila in bo zvesta ostala vsem svojim obveznostim. "Balkanci so bili prerojeni," je rekel poslanik. "Nikakor ne marajo biti več pozorišče za me-šetarske interese, temveč s pomočjo velikih zaveznic Anglije, Sovjetske unije in Združenih držav hoče biti trdnjava miru in most za izmenjavo blaga in kulturnih vrednot med vzhodom in zapadom. Dr. Leontič je rekel, da njegova dežela nikakor ni hotela pograbiti, kar ni bilo njenega, temveč je samo hotela osvoboditi stotisoče svojih rojakov, ki so živeli v sužnosti med dvema vojnama. Ako ae je kaj prenagf lila, je to storila samo zato, da je rešila življenja žena in otrok pod nožem neusmiljenih morilcev. In kot je rekel dr. Leontil, hoče Jugoslavija imeti samo o-ni del Koroške, kjer žive Slovenci. Glede Trsta pa je rekel, da je italijanski otok v solven-skem morju. ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA CENZURA IN TRŽAŠKO VPRAŠANJE Nekje v južni Italiji, dne 16. maja. — ONA. — Vojna je sicer končana, toda cenzura se nadaljuje. Kdor dvomi o tem, naj napiše nekaj o trenotno najbolj vročem vprašanju — nekaj o Trstu. Doslej nam je ročati o tem vprašanju ' kot o čisto lokalnem italijansko - jugoslovanskem konfliktu, za katero nimajo niti Amerikanci niti Angleži nobenega interesa. Toda nastop naše vlade in tudi britanskih oblasti dokazuje, da to ni več res. -o- * ZGODOVINSKI PREMOGOV-NIK PRENEHAL POSLOVATI Athens, O. — Kakor znano, se je dne 5. novembra 1930 v tukajšnjem Millfield premogovniku št. 6 vsled plinske razstrelbe zadušilo 80 premogar-jev. Ker pa označeni rov zadnja leta ni donašal nobenega dobička, so ga pred nekaj ted-nim za stalno zaprli. -o TUDI JAPONCI BODO TEPENI! Washington. — Ko bo vse pripravljeno za končni napad japonskega cesarstva, bo ondi štela naša armada okrog 10 milijonov mož. Da bo mogoče to doseči, bo vzelo še nekaj mesecev kajti razdalja preko morja po Pacifiku do Japonske znaša nad 12,000 milj. DRUŠTVENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. ANE ST. 127, . WAUKEGAN, ILL. Vabilo na sejo Članicam našega društva naznanjam, da se bo vršila naša. redna seja za tekoči mesec v pondeljek, dne 25. junija zvečer ob 7:30. Ta prememba velja samo za mesec junij, potem pa bodo seje zopet po navadi vsako četrto nedeljo v mesecu. Torej na svidenje dne 25. junija na seji! S pozdravom, Frances Terček, tajnica. DRUŠTVO SV. ANE ST. 170, CHICAGO, ILL. Uradno naznanjam, da v po^ letnem času, junija, julija in avgusta ne bomo imeli nobenih sej. torej asesment lahko plačate pri meni na domu na 2843 So. Pulaski Rd.;na razpolago bom vsak četrti pondeljek od 12. -ure naprej, pa tudi zvečer, kakor je pač kateri mogoče priti. Tako jemljem, asesment tudi druge dneve in večere, toda pod pogojem, če bom doma; obljubiti ne morem. Doma bom pa za gotovo na četrti pondeljek, kakor že omenjeno. Znano vam je, da asesment mora biti plačan vsak mesec in poslan na glavni urad; zato ga pa pridite plačat gori navedeni dan, ker nimate nobenega izgovora. Tekom lanskih poletnih sej sem bila vedno skoro sama navzoča, ker gre večina članic v tej dobi rada na prosto ob nedeljah, zato smo opustile seje v tej letni dobi; seveda, katera ne more priti sama plačat, naj mi pa pošlje denar za asesment po poštni nakaznici. Na bolniški listi imamo sedaj sledeče sosestre: Ana Lu-tar na 2741 N. Melvina Ave., in Katherine Gyura, 1718 W. Carmen St. Obiščite jih, če vam je mogoče. S pozdravom, Anna Frank, tajnica. je bil dne 5. maja ubit na Oki-nawi. Zapušča žalujoče starše, 4 brate, 4 sestre in staro mater Mrs. Thereso Bevc. Spominjaj-mo se pokojnega v molitvah. Mati in sestre so naše članice. Končno pa še prosim one, ki ste dolžne na asesmentu, da pri. dete k meni do 25. junija iif poravnate svoj dolg, ker bodo pri-šle nadzornice knjige pre-gledat. Torej, prosim upoštevajte to! S pozdravom, Mary Petrich, tajnica. DRUŠTVO MARIJA POMOČ KRISTJANOV ST. 165, WEST ALLIS, WIS. Vse naše članice se vljudno vabi na prihodnjo sejo, ki bo 1. julija ob dveh popoldne. Naše društvo je zopet kupilo en vojni bond za -100.00; to je sedaj že sedmi bond te vrste. Hvala lepa Mrs. Josephine Schlossar, ker nam je darovala za društveno blagajno $5.00! Po zadnji seji smo oddali nekaj dobitkov in jih je dobila Mrs. Josephine Repovch. Pridi še, morda boš še srečna! Tudi smo imeli dosti smeha pri tej seji. Pri vojakih imamo sedaj od našega društva 31 fantov in 3 dekleta, skupaj 34. Želimo, da bi bila tudi z Japonci vojska kaj kmalu v kraju in da bi zopet zavladala mir in lepo življenje. Vam, ki praznujete rojstni dan ali god v mesecu juniju, želim vse najboljše in Bog vas živi še mnogo let! Sedaj, ko vam to pišem, ni za junij še nobena nova na bolniški listi; želim, da bi tako ostalo skozi celo leto, da boste vse zdrave. Ampak imamo še članice, katere se zdravijo na domu, ker niso na listi, in sicer: Mrs. Mary Pezdirtz, Mrs. Angelina Pishkur, Mrs. Justine Schuster. Vsem tem želimo hitrega zdravja: ako ima katera članica kaj več časa, obiskujte jih, ker tekom bolezni so ure dolge. Čestitke Mrs. Anne Wisniew-ski, ki je dobila krepkega sinčka; oba sta zdrava. Prosim vas tudi, da ne pozabite na sedanjo DU kampanjo in pridobite kaj novih za mladinski ali odrasli oddelek. V imenu našega društva izrekam iskreno zažalje naši so-sestri in njenemu soprogu Mr. in Mrs. Anna Kegel nad izgubo njih sina, Marine Pfc. Edward M. Kegel v starosti 19 let, ki DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 169, CLEVELAND, O. Vojne žrtve našega društva Ker vojne žrtve jako hitro naraščajo, je v tem oziru tudi naše društvo hudo prizadeto, kajti tekom zadnjih par mesecev smo izgubili že tri naše čla-ne-vojake. Prvi je bil ubit na Luzon otoku dne 30. marca t. 1., naš sobrat August Jevnikar, dne 11. maja je padel na ravno istem otoku sobrat Stan. Brodnik; zadnji izmed teh žrtev je pa sobrat Rudolf Koren, katerega soproga je bila te dni obveščena, da je pogrešan že od 21. novembra 1944; kasneje ji je došlo obvestilo od Rdečega križa, ki se glasi, da je bil njen soprog 21. novembra ranjen in zajet v Nemčiji, kjer v bolnišnici par dni zatem podlegel ranam. Vsi navedeni pokojniki so |?i-li naši zvesti in dobri člani, za to jih bomo zelo pogrešali. Ob zaključku tega naznanila izrekam vsem prizadetim žalujočim v imenu društva naše iskreno sožalje, pokojnim junakom pa naj bo lahka tuja gruda in naj počivajo v miru božjem. Mi jih bomo ohranili v blagem spominu, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Joseph Ferra, tajnik. DRUŠTVO SV. KRISTINE ST. 219, EUCLID, O. Naša zadnja seja dne 10. t. m. je bila še precej povoljno o-biskana. Morda bi radi vedeli, kdo bo kadil one podarjene ci garete na tej seji? Sreča je bila naklonjena Mrs. Frances Kochevar na 19531 Nauman A ve. Že danes prosim cenj. članstvo, da se udeleži tudi prihodnje seje dne 8. julija, kjer bo do prečitani 6-mesečni društveni računi. Prav vesela sem, ko jih pride kar po 16 na sejo, zdaj že dvakrat zaporedno; le tako naprej ! Videli boste, da naš brat predsednik res skrbi za člane; gotovo bo zopet na prihodnjo sejo kaj prinesel, zato se je u-deležite; začetek bo ob dveh popoldne. Na bolniški listi imamo sedaj sestre Mary Stark in Irene Jazbec. Obema želimo, da bi kmalu okrevale. Pozdrav vsemu članstvu našega društva. Terezija Zdešar, tajnica. Štruklja. Parada je šla po La som priznali pred svetom, d* DOPISI 30-LETNICA MAŠNIŠTVA REV. JOHNA PLAZNIKA La Salle, lil. — Proslava biserne sv. maše Rev. Johna Pla-znika v nedeljo 27. maja je potekla sijajno lepo ob najlepšem vremenu. Že ob 10. uri so se člani katoliških društev začeli zbirati k paradi na 6. cesti, tako tudi šolska mladina. Č. g. Štefan Kassovic, župnik, so bili zelo zaposleni s to parado in so jo lepo organizirali. Najprej ameriška zastava, potem križ, za njim šolske zastave in bandero sv. Alojzija, potem šolska mladina. Pri korakanju j so bili otroci razvrščeni v obliki | križa in velikega venca, v sredi z mladim duhovnom, za njim vsa štiri društva s sv&jimi pi-j onirskimi zastavami. Godbe ni J bilo. .so pa zvonovi to pot prav dobro pritrkovali; to delo sta mojstersko opravljala brata Harp cesti do Mr. in Mrs. Joseph Furlanove hiše. Tam je vse pričakoval slavljenec, ki je obhajal tridesetletnico svojega mašništva. Od tam so korakali po tretji cesti na veliko Cros-sat cesto. Med tem so zvonovi drobili svoje melodije. Ko je povorka dospela do cerkve sv. Roka, je bila tam velika množica ljudi zbranih, ki so veselih obrazov gledali lepi sprevod Slovencev. Kakor hitrp je ta dospel v cerkev, ga je tam pozdravil cerkveni pevski zbor s primerno pozdravno pesmijo, potem pa se je pričela sv. maša, katero je daroval slavljenec č. g. J. Plaznik, dva druga duhovna pa sta mu asistirala. Pri oltarju smo videli tudi dva duhovna fare sv. Jožefa iz Jo-lieta, č. g. Butala in č. g. Kuz-ma. Vse je bilo izvršeno jako lepo. Tako je tudi cerkveni pevski zbor prav veličastno pel Leonardovo latinsko mašo. Lepe melodije za soliste ima ta maša, zato ni čuda, da so tudi zunanji gostje zelo pohvalili pevski zbor fare sv. Roka, ki niso kaj takega pričakovali v La Sal le. Za nekaj lepega se vse zanima in ta le uspeh je našemu pevskemu zboru v kredit. Ko je maša minila, je šlo ljudstvo v šolsko veliko dvorano, tam čestitalo slavljencu Rev. Plazniku, nato pa se posedlo k mizam. Bilo je par lepih govorov, za zaključek pa so vsi navzoči stoje zapeli pesem God Bless America. Ta dan je obiskalo našo staro naselbino več slovenskih rojakov, namreč Mr. in Mrs. Štefan Potočnik iz Detroita, Mich., iz Danvillle, 111. je prišel Mr. John Sebath, Mr. Math Bren-čič pa iz Springfielda, 111., naš stari prijatej John Riffel pa iz Jolieta, 111. On je bil naproxen, da bi pritrkaval na zvonove, pa je bus prišel prepozno, ker je neka kara obtičala na cesti. Obžalovali sipo, da. ga ni bilo. Prišel je, Tco zvonovi že niso več drobili. Cerkveni odbor in župnik č. g. Štefan Kassovic se vsem zahvaljujejo za storjeno delo in pomoč pri proslavi 27. maja. Bog plačaj. Poročevalec. Dostavek uredništva: Rev. Plaznik je doma iz Žeb-nika pri Radečah ob Savi na Dolenjskem. Novo mašo je pel 30. maja 1915 tudi v cerkvi sv. Roka v La Salle, 111. Nekaj časa zatem je bil kaplan pri slovenski fari v Jolietu; zatem je izdajal tudi nabožni mesečnik Presv. Srca Jezusovega. Od tedaj naprej je kaplan na dekliški katol. akademiji v Morris, 111. Ker se je urednik našega lista udeležil njegove nove maše, zato mu tudi k njegovemu bisernemu jubileju mašništva iskreno čestita. Bog živi Kumljance!—I. Z. -o- VABILO NA PIKNIK SLOVENSKEGA DOMA Denver, Colo. — Prihodnjo nedeljo, dne 24. junija bo Slovenski Dom v Denverju priredil piknik na lastnem dvorišču, 4464 Washington St. Pričetek bo ob drugi uri popoldne in se bo nadaljevalo, dokler nam ne bo zmanjkalo hladnega piva in drugih dobrih ter okusnih o-krepčil. Odbor bo pazil, da bo vsem izvrstno postreženo, zato vljudno vabimo vse člane in članice, ki spadajo k enemu ali drugemu izmed sedmih delničarskih društev, kakor tudi o-stale rojake in rojakinje v Denverju in okolici, da se gotovo vdeleže. Slovenski Dom spada nam vsem, zato je pa tudi naša dolžnost, da ga vsi podpiramo in po svoji zmožnosti pripomore-j mo, da bomo nekega uglednega dne, v bližnji bodočnosti, zgradili lepši in modernejši dom, kateri bo nam vsem v čast, kakor tudi našim potomcem, da bodo lahko z veseljem in pono- izhajajo iz dobrega slovenske ga naroda, ker jim bomo zapustili lep spomenik v obliki takega Slovenskega Doma, kakor-en se spodobi naši lepi denver-ski slovenski nastlbini. Zatorej še enkrat vljudno prosim in vabim, v imenu naše naselbine, da se gotovo vsi udeležite te veselice ter pripeljite s seboj Vaše prijatelje in znance, da bomo vsaj enkrat vsi skupaj ter na ta način videli koliko nas je v tej naselbini in v njeni okolici. Vstopnina je prosta. Bratski pozdrav, Anthony Jersin, preds. Doma. -o- PO 46 LETIH ZOPET V CLEVELANDU Brat John Babich, član društva št. 40, doma iz Pudoba v Ložki dolini (Markčev Janez), ki je dospel leta 1899 v Ameriko, se je za nekaj dni ustavil v naši clevelandski metropoli; ker pa tedaj ni dobil tukaj dela, se je podal v Minnesoto, kjer je več let delal v rudnikih a nazadnje, ali sedaj pa živi na svoji farmi blizu Hibbinga. Zadnji teden se je oglasil v našem uradu, ko je bil zopet tukaj na obisku svojih sorodnikov in znancev. Stanoval je pri Mrs. Anton Novak, solastnici pekarne na St. Clair Ave. Čudil se je veliki spremembi naše naselbine tekom 46 let. Brat Babich je oče Mrs. Mary Kosmerl, prve porotne odbor-nice KSKJ, živeče v Chisholm, Minn. Ko bodo sloveče min-nesotske borovnice dozorele, nam jih bo poslal nekaj, ker i-stih nimamo v naši lepi državi Ohio. V BLAG SPOMIN enajste obletnice smrti našega ljubega sina in brata ANDREW KOTNIK ki je umrl'dne 20. junija 1934 v bolnišnici v Grand Rapids, Minn. Pokojnik nam je bil vsa pomoč in tolažba v onih slabih časih; toda smrt se je priklatila in nam odvzela najdražji biser, katerega ne moremo nikdar pozabiti. Še vedno si brišemo za njim solze žalosti iz na-ih očes; v naSih srcih še vedno vlada tuga vsled prerane smrti nepozabnega nam Andreja. Prosimo vse naše sorodnike in znance, da naj se ga tudi oni spominjajo v molitvah, za kar vam bo dobri Bog plačnik. Ti pa, dragi sinko in brat, spavaj mirno v nebeškem spanju, dokler tudi Bog nas k Sebi ne pokliče. Le trenotek veselja nas še čaka in sicer takrat, ko se zopet skupaj snidemo nad zvezdami; tam ne bo več žalosti in ne več ločitve. Takrat Ti bomo zopet zrli v Tvoje mile oči, pa bodo zaceljene naše srčne rane in posušene naše solze, !. . jI Mesec junij spet je tukaj, spet poletja kaže kras, a za nas ni več veselja, ker si Ti zapustil nas. Let enajst Te zemlja krije, božja volja to je bila, truplo Tvoje že trohni; da Te več med nami ni. Saj ni dneva, ne minute, da ne bi bili v duhu tam, kjer počiva truplo Tvoje; dom Tvoj grob je zdaj hladan. Žalujoči ostali: John in Johana Kotnik, starši; z družino. Eveleth, Minn., dne 19. junija, 1945. NOW AU TOOCTHfR ros THE MIGHTY SEVENTH Buy Bonds Nacionalni zaldid "Ljudska pravica," 27. marca, 1945. — Bivša Jugoslavija je bila bogata. Posamezniki so imeli ogromno premoženj, naloženih v inozemskih podzemskih bankah. V teh bankah leži zlato v palicah. Drugi del svojega bogastva so vložili v cele bloke hiš in vil. Bogatejši meščani so imeli v teh palačah luksuzna sedems%obna stanovanja. Del bogastva so ti ljudski izkoriščevalci zapravljali v svetovnih letoviščih. Delavec in kmet sta garala in množila zaklade zlata ter nadoknadila pijavkam zapravljeni denar. Kot partizan sem mnogo prehodil. Videl sem slovenske vasi. Hiše in gospodarska poslopja so bila stara, nehigienična. V stoletjih se ni skoro nič iz-premenilo, kmet je popravil samo, kar se je podrlo, a se je pri tem močno zadolžil. Od hišnih vrat do hleva moraš hoditi po gnoju in gnojnici. Kuhinje so stare, črne od katrana in saj, temne, brez štedilnika. Stanovanje je zatohlo, neprezračeno in vlažno. Ne vidiš elektrike, dekleta in žene nosijo vodo od daleč na glavi. Cele roje muh opaziš. Živino napajajo v kotanjah. Videl sem telico, ki je pila na dvorišču črno gno jnico. Vprašal sem pastirja, kako to, da žival pije gnojnico. Odgovoril mi je: "Raje jo ima, kot pa čisto vodo." Tako je garal naš slovenski kmet rod za rodom in skoraj nič napredoval. Slovenski kmet se je zadolžil, posestva so prišla na boben, zadnjo kravo mu je oblast zarubila. Otroci niso imeli kruha, kaj šele bele kave, sladkorja, zadostne obleke. Nismo mogli napredovati, res ne! Morali smo polniti inozemske banke z zlatom, zidati velike bloke palač ter jih razkočno opremljati. Stoletja smo delali za druge, a sedaj je dovolj! Sedaj bomo delali zase. Zgrabili smo za o-rožje, postavii ljudsko oblast. Imamo svojo vojsko, ki nas bo branila pred sovražniki. Nimamo zlatih palic v tujih bankah, vendar smo bogatejši kot v stari Jugoslaviji. Odkrili smo nov zaklad, zaklad dela in iznajdljivosti. Milijonske množice naših narodov bodo imele možnost učenja in razvoja. Koliko talentov smo okrili! Delavci, kmetje, tesarji, pastirji, bajtarji sede v klopeh, in se učijo. Imamo svojo vojsko, ki so jo ustvarili in jo še vodijo oficirji iz ljudstva. Imamo pravo ljudsko oblast. Imamo gospodarstvenike, pisatelje, pesnike, igralce, zdravstvene pomočnike iz vrst delavcev in kmetov, ki so rastli v sami borbi. V šoli imamo minerce, mlade kmečke fante, ki v pristnem dialektu razlagajo o vrstah min, razstreliva, minerskih a-paratih, torej o stvareh, ki so bile preje za našega kmeta preučene, ali vsaj preučeno napisane. Pontonirji govore o splavih, mostovih; pešaki razlagajo taktiko bojevanja in o rabi raznega orožja; artilerci računajo in študirajo merilne naprave. Mlad kmečki fant z okorno roko kaže po karti, čita jo, kaže vzpetine, doline, meri višine vrhov, se orientira na karti s pomočjo kompasa in ponoči tudi brez njega. Zvečer čuješ gojence, ko, gledajoč v nebo, ugibajo o zvezdah in ori-jentaciji. Vsak trenutek izrabijo, vsako priliko. Politdelegat z nami študira svetovne domače, vojaške in pollitične dogodke, razpravlja o gospodarskih problemih. Spoznali smo, da more tudi naš kmečki in delavski človek dajati ono, kar je prej imel za nemogoče. Zdi se ti, da si prišel v nov svet. Tekom naše borbe smo napravili velik zgodovinski skok. Vse skrite sile so se sprostile in zaklad. Sami si bomo zgrodili svoj dom, zbrisali bomo po vaseh, trgih in mestih sledove zaostalosti. Komisar, kapetan Tome, podoficirska šola. . -o- PO ISTRSKIH PREMO-GOVNIKIH 2e v davnih časih so vedeli, da je podzemlje v Istri polno premoga, a nikoli se niso z vnemo lotili dela, da bi to boga stvo dvignili. Avstrija se za te kraje ni mnogo brigala, ker je razpolagala s trboveljskimi in drugimi boljšimi revirji. Samo v Labinju je stalno delalo nekaj stotin delavcev. Preiskovali so sicer tudi takrat podzemlje, a bolj .za znanstvene kot za gospodarske namene, kajti kraški svet so že tedaj kot še dandanes smatrali za rudarstvo zelo težak, to pa zaradi nepreračunljivega ustroja, ne-številnih podzemeljskh jam in vodnih strug ter zaradi bližine morja, ki se po neznanih rovih zajeda v zemljo ter človek ni koli ni varen pred neprijetnim presenečenjem. Zato so isto časno kopali le kakih 200 me trov globoko, tako da niso dosegli niti morske gladine, dočim danes v Labinju kopljejo v globini nad 600 m, to se pravi še 360 m pod morsko površino; pravijo da je najboljši premog na globokem. Še pred 15-timi leti je bilo v tem delu Istre zelo pusto in prazno. Kraji so bili redko naseljeni ali skoraj neobljudeni; povsod je bil kamen in borno grmičevje, v nižinah pa je bilo močvirje, ker so pritoki Raše zastajali. Poti so bile zelo slabe. Leta 1936 se je položaj spremenil. Italija je začela brezobzirno borbo za gospodarsko neodvisnost. Ker ji je vedno primajkovalo neodvisnost. Ker ji je vedno primajkovalo zlasti premoga, je začela s povečanim črpanjem že znanih domačih ležišč. V tem boju so istrski premogovniki ena najvažnejših postavk vse države. Vsa zadeva se je razvijala bliskovito naglo. V avgustu 1936 so ustanovili mesto Raška (Ar-sia), novembra naslednjega leta je novo mesto štelo že 7000 prebivalcev ter je imelo zgra- drobne žile. Dela se kar naprej, a tudi naprave se širijo ;n izpopolnjujejo. Na raznih krajih vrtajo 2 nove jaške in kmalu bo vsa vzhodna stran Istre, ki je do sedaj ležala skoraj nedotaknjena, odmevala od bučečega ritma modernega dela. Kakor znano, je Istra sedaj v jugoslovanska rokah. -o- NAJ SAMOTNE J Si OTOK V ATLANTSKEM OCEANU Daleč v Atlantskem oceanu, trideset milj od irske obale, leži otok Aran. Prebivalci otoka so ribiči od pamtiveka in so znani kot drzni in izkušeni mornarji, poleg tega pa so globoko verni, v tradiciji živo povezani s preteklostjo svojega rodu. Rod za rodom se neprestano bori z divjimin elementi oceana, da se preživi. Tako žive sami svoje življenje daleč od sveta, svetu koraj neznani. Pred kratkim je eden izmed irskih škofov šel na tridnevno potovanje po tem otoku, da bi posvetil cerkev, ki so si jo prebivalci o-toka sami pozidali. Stavbeni material so dobili na otoku samem: skalnate sklade in ilovico. Možje so dan za dnem po končanem ribolovu na hrbtih prenašali težke skale, da je počasi zrastel iz tal novi zid — božji hram otoka. Škof Walsh, ki se je odpravil na ta otok, se je odpeljal do samotnega koščka suhe zemlje sredi morja z motornim čolnom. Toda čoln zaradi močne oseke ni mogel pristati. Zadnji košček pota je moral škof opraviti v lahkem čolničku. Naproti mu je prišlo 30 čolnov, ki so bili vsi slovesno okrašeni. Po končanem o-bredu posvetitve cerkve je bila na otoku tudi — sv. birma, prva po letu 1880, ki jo pomnijo le še najstarejši otočani, vsi o-stali prebivalci pa so prvič v življenju videli, kako se deli zakrament sv. birme. -o- ANEKDOTA Ubog rudar v rflekem velikem rudniku se je zagledal v lepo deklico in se je hotel z njo poročiti. Šel je k rudarskemu glavarju, ki je bil takrat (1779) Friderik Viljem grof Redern, poznejši nemški državni minister, in ga zaprosil za dovolje nje, da bi se smel oženiti. Re- dern, takrat še samec, mu je jena že vsa važnejša poslopja, hote, ženitey [z g,av€. okoli glavnega trga. V novem- j„Ali misHš> da boš m0gel pre_ bru 1938 je prebivalstvo, naraslo na 10,000 duš. Mesto se še vedno širi, zlasti v smeri proti morju. Premogokopna družba gradi tudi delavska stanovanja ki jih daja v najem delavstvu po nizki ceni (30 lir mesečno za tri sobe, luč in kurjavo). Nad 300 rudarjev, ki bivajo v bolj oddaljenh iokoliških vaseh, se vozi vsak dan z velikimi avtomobili na delo. Premogokopno ozemlje je precej obširno ter se razteza na desetine kilometrov med Ra-ško, Plominom (Fianona) in Labinjem. Središče je vsekakor v Raški. Vseh delavcev je nad 8500; večinoma so domačini Hrvatje. Da se omogoči bivanje v prej nezdravih krajih, je bila potrebna marsikatera melioracija. Izsušili so precej močvirja in celo jezero. Tako so ustvarili zdravo podnebje in pridobili precej rodovitnega sveta. Produkcija premoga se je gibala v sledeči smeri. Leta 1925 so izkopali 164,000 ton premoga, leta 1937 jih je bilo že 870,-000 ton in v letu 1398 so dosegli milijon ton (30% vse državne proizvodnje). Upajo, da bodo prešli do dveh milijonov ton na leto. Sedaj istrski premogovniki krijejo dobršen del italijanske potrebe premoga. Strokovnjaki sodijo, da je pod zemljo še najmanj 30 milijonov ton premoga samo v teh revirjih. Preiskali pa bodo vso Istro sploh in tudi otok Čres. življati še ženo: Koliko zaslužiš na leto?" — "Gospod glavar," je odgovoril rudar, "leto je dolgo in ne morem takoj povedati, koliko znašajo moji prejemki celo leto. Vsekako ^dobim na izplačilni dan, vsakih štirinajst dni, po dva tolarja." — "Poslušaj sinko moj," pravi Redern, "jaz ti bom nekaj povedal. Poznam nekoga (pri tem je mislil samega sebe), ki prejema vsakih štirinajst dni gotovo dvajsetkrat po dva tolarja, pa si še ne upa preživiti žene. Kaj praviš k temu?" Rudar je gledal svojega predstojnika in zmajal z glavo. Nato je dejal: "Gospod glavar, to mora biti res pravi gunevet, ki si ne upa s tolikim denarjem preživiti žene." Smehljajoč se je odvrnil grof Redern: "No, ker si tako dobro odgovoril, pa vzemi deklico." Sedaj poberejo vse, kar dobi-to so naše zlate palice in naš I jo; zasledujejo tudi majhne in Meščanka na deželi Mestna deklica, prvič na deželi, pravi farmarju: "Kako čudno kravo imate, marogasto, ali brez rogov." Farmar: "Veste, gospodična, ta stvar je sledeča: nekaterim kravam odžagamo rogove, ker se rade bodejo; nekatere krave so rojene brez rogov in nekaterim pa sami odpadejo; torej je glede rogatih krav več vzrokov. Sploh pa, da boste vedeli, to ni krava, ampak je — mula." Bodito ponosni, da ima to tako veliko število Jednotinih »obratov in so sester. IZ PRETEKLOSTI MARIBORA (Konec) Ker se je pa prebivalstvo v procvitajočem mestu hitro množilo, zlasti s priseljevanjem, so obzidje okrog leta 1350 razširili na zapadno polovico mesta; obzidje se je podlajšalo mimo mi-noritskega samostana (ki še sedaj stoji) do okroglega stolpa ob Pristanu, nato se je zid obrnil, peljal ob robu Pristaniške ulice mimo Vodnikovega trga in ob Strossmarjerjevi ulici do Gregorčičeve (sedanji drevored označuje mestni jarek). Smer severnega zidu je ostala ista. Višina zidu je bila o-koli 6 m. debelina pa 1.5 m ali še več, posebno pri stolpih, ki so stali večinoma na oglih obzidja ; bili so večnadstropni in služili za shrambo orožja. Ob notranji strani so bili dolgi leseni hodniki za branilce mesta. Razumljivo je, da je moralo imeti obzidje tudi več vrat in prehodov, ki so bili zavarovani pred presenečenjem z jarkom, ki je bil izkopan okoli vsega o-zidja. Prehod čez mestni jarek je omogočal dvigljiv most na verigah, ki se je vsakikrat ob sončnem zahodu dvignil in drugo jutro ob sončnem zahodu zopet spustil. Na južnem koncu Trga Svobode so bila Ulrikova ali Graška vrata; manjši izhod je imela poleg stolpa Židovska ulica. Na koncu Dravske ulice imamo Dravska vrata, skozi katera se je prišlo na leseno brv, ki je vezala mesto z Magdalen-skim predmestjem. Na zapadni strani so bila koroška vrata (Chernertor), ki se pozneje imenujejo po cerkvici na Le-banjih, vrata naše Ljube Gospe (Unser Frauentor). Na severni strani med gradom in grajskim stolpom se imenujejo grajska vrata: das purktor das aus der stat get. Mestne utrdbe sta izpopolnjevala grad na Piramidi in Tabor v Magda-lenskem predmestju, ki je ščitil dravsko brv. Središče mesta je bilo- na Glavnem trgu, trg pa na Grajskem. Na Stolnem trgu se je razprostiralo pokopališče, kjer so zgradili leta 1520 na temeljih še starejše cerkve župno cerkev sv. Janeza Krstnika. Na jugovzhodnem delu mesta je bila židovska četrt, imenovana Ghetto. Središče četrti je bila Židovska ulica. kjer se je nahajala njihova sinagoga, ki je bila po izgonu Židov spremenjena v kapelo. Vseh svetnikov. — V 15. stol. se je razvilo domače denarništvo, pa tudi krščanski trgovci so se okrepili, ki so videli v Židih nevarne tekmece. Zato so vedno odločneje zahtevali od stanov, naj vladar izžene tujce., A Ferdinand III. se je tem zahtevam še upiral, ker bi tako izgubil »voje najboljše dohodke; ko so-pa sklenili stanovi izplačati cesarju Maksimilijanu I. 3000 fl. odškodnine, je izdal cesar dne 18. marca 1496 ukaz o izgonu Židov iz Maribora. Izselili so se Židje predvsem v severno Italijo, kjer kaže priimek na njihov izvor. Posledica izgona Židov se je kmalu pokazala; prenehala je trgovina s tujino in njihovimi trgovskimi centri, ostala je le lokalna trgovina, ki se je pa mogla vzdržati le s privilegiji deželnega kneza. Obrt in trgovina sta pešali, mariborski meščan se je zopet oprijel poljedelstva in v tem položaju je životaril Maribor do začetka 18. stol. — Moramo še omeniti, da se je pred mestnim obzidjem nahajala naselbina okoli cerkvice svetega Ulrika — bila je iz 13. stol, in je stala na vogalu Aleksandrove ceste in Prešernove ulice — leta 1449 se imenuje: Newgassen vor s. Ul-richtor. V upravnem oziru se je mesto razdelilo leta 1350 na štiri okraje. Mestno upravo, zunanji svet po 12 mož, notranji tudi po 12, so volili meščani svo- bodno po mestnih štatutih. Notranji svet je volil mestnega sodnika, ki je imel celo pravico krvnega sodstva in bil v tem odg^oren neposredno deželnemu knezu. Morišče mestne sod-nije je bilo za sedanjim starim pokopališčem. Turki in verske homatije Ko so v 14. stol. začeli izdelovati topove, ki so metali sprva kamenite, pozneje železne krogle, so morali ojačiti tudi mestno obzidje. Ko se je tedaj približala našim deželam turška nevarnost, je ukazal leta 144.5 cesar Friderik IV. Mariborčanom mestne utrdbe ojačiti in v jarke napeljati vodo iz Treh ribnikov. Leto pozneje je ukazal pobirati prispevke za skupno obrambo. Spričo vesti, ki so se širile, je mestni svet dal leta 1465 utrdbe vnovič o-jačiti; takrat je dobil Maribor kot osrednjo stavbo današnji grad. Postavljen je bil leta 1478 po naročilu cesarja Friderika. Leta 1475 .so napadli Turki preko Ptuja, a se ognili močno utrjenega Maribora in udarili proti Limbušu. Prav takrat se je pa tudi začela vojna z ogrskim kraljem Matijo Kor-vinom za nadoblast v Avstriji. Že leta 1480 je pridrl pred Maribor in ga oblegal. A prebivalci so vse napade odbili in moral se je vrniti na Ogrsko predvsem zaradi grozečega turškega vpada. Naslednje leto se je Matija Korvin vnovič pojavil pod obzidjem, a tudi tokrat je bil odbit, ker je obrambo' vodil B. Sati. Vendar pa se je papeževemu legatu posrečilo pregovoriti kralja, da je oble-go opustil. V tem pa so turške čete že nevarno poplavljale o-kolico Ptuja in požigale ter plenile po vsem Dravskem polju. Pravo turško armado — ne pa roparske tolpe iz Bosne — je Maribor prvič videl pred svojim obzidjem leta 1529. Sultan Sulejman se je podal s svojo vojsko pred Dunaj, da bi ga zavzel; a vsi bili napadi so odbiti. Na umiku so prišle turške čete preko Arveža in Koša-kov ter s hrvatske strani pred Maribor. Že med obleganjem Dunaja je dal mestni sodnik Krištof Wildenrainer ojačiti utrdbe in postaviti topove. Dal je nakupiti žita in kar ga niso peki prodali meščanom, so ga spravili v mestna skladišča. Tri" krat so turški oddelki navalili na obzidje, a vsekdar so bili odbiti. Toda že so se začele rušiti utrdbe in mesto bi se moralo podati, da se ni prav tedaj prikazal Sigismund Višnjegorski s svojimi četami in po srditih bojih pregnal Turke; ti so se umaknili pri Melju na splavih preko Drave in pri tej priliki opustošili Ptujsko polje. Drugi večji napad sultanove vojske na Maribor je bil leta 1532. Turška vojska je vnovič korakala proti Dunaju, a na poti jo je zadržal pri Siseku Nikolaj Jurišič. Ker se je v Avstriji zbirala krščanska vojska, se je hotel sultan čim prej umakniti mimo Maribora na Hrvatsko; zahteval je prost prehod, ki mu ga pa Wildenrainer ni dovolil. Vnovič so Turki naskočili utrjeno mesto, a so bili odbiti. Ker se je pa sultanu mudilo naprej, je dal zgraditi most med Viltušem in Limbušem, nakar ga je prekoračil s svojo vojsko. Pri tem so Turki napadli Limbuš, pridrli na Pohorju celo do Sv. Ureha in izropa-li vso pokrajino tja do Podčetrtka. Meščani so se sedaj lotili poprave utrdb in začeli na novo graditi razrušene hiše; leta 1543 so napravili na koroške stanove prošnjo, da so prišli po dvakratni oblegi skoraj ob vse in naj jih založe s smodnikom in kroglami, če bi jih sovražnik vnovič napadel. In tako se je poprava obzidja in utrdb zavlekla čez leto 1550. Nekako ob istem času imamo opravka s pojavom luteranstva v Mariboru; nova vera se je širila med meščani sprva tajno, tako da se ni dalo ob cerkveni vizitaciji leta 1528 o tem nič določnega zvedeti. Javno se je pa priznavala večina mariborskega meščanstva k novi veri, ko so deželni stanovi izsilili od nadvojvode Karla III. (leta 1578) v Brucku ob Muri izjavo o verski svobodi luteranov. Posebno je pospeševal luteranstvo lastnik Betnave baron Volk Herberstein, ki je vzdrževal celo predikanta, katerega so mariborski meščani pridno obiskovali. Leta 1578 je bila ustanovljena v Betnavi protestantovska cerkvena občina; v naslednjih dveh letih so zgradili cerkev, hišo za predikanta in šolo. Napravili so tudi pokopališče, ki leži med državno cesto in cesto k Betnavi. Avstrijski nadvojvode so sicer zahtevali od mariborskega mestnega sveta, naj prežene predikanta, irrprepove meščanstvu hoditi k lutrovskim pridigam in naj odstavi prote-stantovske mestne svetnike, in koliko so upoštevali izražene zahteve, se kaze v tem, da je bil izvoljen leta 1579 za mestnega sodnika protestant, ki ga pa vladar ni potrdil. Ko je pa zavladal 1596 Ferdinand II. ki so ga vzgojili jezuiti, je sklenil odločno zatreti krivo vero; v tem sta ga zlasti podpirala se-kovški škof Martin Brenner in lavantinski Jurij Stobej. Sestavila se je reformacijska komisija, ki naj bi preiskovala, kako daleč je luteranstvo v deželi napredovalo in kaj naj bi zopet mesta pokatoličaniia. — Ta komisija je prišla v Maribor 16. januarja 1600 in vsakemu meščanu, ki se je izjavil za lu-terana, določila rok izselitve iz dežele. Na Betnavi je zidana poslopja razstrelila, lesena pa požgala, predikanta Lierzerja pa izgnala. Vzlic zatiranju je protestanstvo še nekaj desetletij životarilo in šele leta 1636 je bila pokopana na pokopališču v Betnavi baronica Herber-steinova. Propad in ponovni procvit Radi neugodnih gospodarskih razmer, ki so bile posledica 30-letne vojne in davščin, ki so jih venomer zahtevali avstrijski vladarji in ogrski plemiči, n. pr. Andrej Baumkircher, so mariborski meščani silno obubožali. Obrt je propadala, trgovina je zastajala in v takih razmerah se je mariborski meščan vnovič lotil kmetijstva. Že iz srednjega veka poseduje Maribor gozdove na Pohorju in tja do Sv. Bolfenka, travnike med Podbrežjem in Studenci, njive v Koroškem predmestju in vinograde na ozemlju od Ro-špoha do Treh ribnikov ter vinograd v Vejniku", solastnik vseh teh posestev je bil mariborski meščan, ki je sedaj črpal svoje dohodke in svojo gospodarsko sigurnost iz tal. Poleg vsega obubožanja so zadele mesto še druge nesreče. Leta 1601 je izbruhnil požar, ki je upepelil skoraj vse mesto, razen nekaj hiš med Gosposko ulico in gradom. Komaj se je mesto nekoliko opomoglo, je izbruhnil še strašnejši požar leta 1648, tako da je ostalo le malo hiš nepoškodovanih; na mnogih mestih se je zrušilo obzidje in vrh tega se je vnel še smodniki, ki so ga imeli nakopičenega za obrambo. Tem nesrečam se je pridružila še nova nadloga: kuga. V Mariboru se je v 17. stol. pojavila petkrat; najhuje je razsajala leta 1680, ko je skoraj polovico mesta izpraznila. V tej stiski so Mariborčani sezidali na Kalvariji kapelo sv. Barbare in postavili Marijin steber na Glavnem trgu- Nas top merkantilizma, ki proglaša, trgovino za temelj bogastva, pomenja tudi za Maribor novo dobo. Cesar Karel VI. je dal zgraditi v letu 1718 veliko trgovsko cesto: Dunaj-St. Ilj-Maribor-Slov. Bistrica-Trst in s tem se je Maribor ponovno uveljavil kot prometno križišče. S pospeševanjem kmetijstva in obrti od strani Marije Terezije in Jožefa II., so se razvile nove obrti, kakor predelava vina, pivovarništva, usnjarstvo in na Dravskem polju industrija bučnega olja. Na Pohorju se je razvilo steklarstvo do zavidanja vredne višini. L. 1752 je postal Maribor sedež upravnega okrožja za o-zemlje med Muro in Dravo, leta 1758 ustanovijo jezuiti gimnazijo in tako je Maribor vedno bolj postajal tudi kulturno žarišče Podravja. Ljudska šola je obstajala sicer že prej kot župnijska šola pri župni cerkvi, a za vlade Jožefa II., ki je ukazal ustanovitev trivijalk po vseh mestih in trgih, je dobil Maribor leta 1782 glavno šolo s 4 učitelji in katehetom. — Vprav ti moderni začetki Maribora pomenja j o konec meščanskih privilegijev in srednjega veka: tako so na pr. dovolili dravsko-poljskim špehar-jem prodajo svinjetine na mariborskem trgu. — Tudi v cer-kveno-političnem življenju Maribora so se dogodile velike spremembe; leta 1782 je izdal Jožef II. ukaz, po katerem se morajo vse cerkve in samostani, v kolikor se zde odveč, zapreti. V Mariboru so bili zaprti kapucinski in minoritski samostan ter samostan celestink. V predmestju je bila ustanovljena nova župnija s cerkvijo sv. Ulrika kot župno cerkvijo. Ker pa je bila cerkev sv. Ulrika premajhna, jo je dala posvetna oblast zapreti in župna cerkev je postala prejšnja kapucinska (na mestu današnje frančiškanske). Novi časi Francoske čete je sicer videl Maribor že leta 1797, a trajno ni bilo mesto nikoli v rokah Francozov. Francoske armade so le korakale skozi Maribor na sever in izžemale mesto s težkimi kontribucijami. Ko je bila ustanovljena Ilirija in je bil izvoz na Kranjsko zaradi carinskih mej otežkočen, si je Maribor poiskal novih tržišč na severu, v Avstriji in na Štajerskem. Zaradi svoje lege ob veliki trgovski cesti, je postal Maribor izhodišče Podravja na sever. Še večjo važnost, posebno v gospodarskem pogledu, pridobi Maribor z otvoritvijo železnice Murzzuschlag - Celje 1. 1846, ki se 1849 podaljša do Ljubljane. Leta 1863 je bila zgrajena železnica Maribor-Celovec. Železnica je omogočila Mariboru izvoz kmetijskih pridelkov v industrijsko Po-murje in tako je Maribor postal končnoveljavno izhodišče vsega Dravskega polja za sever in zahod. Po zgraditvi železnic se je s priselitvijo prebivalstvo znatno pomnožilo in 1. 1851 se mestne meje razširijo z nekdanjega obzidja preko predmestij v glavnem do današnjih mestnih mej. Važna letnica v razvoju Maribora in našega Podravja je bilo 1. 1859, ko je bil prenešen sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor, s tem je pridobil škof Anton Martin Slomšek 10 slovenskih dekanij od Marenberga do Velike Nedelje. Na nove župnike je nastavljal slovenske duhovnike in s tem rešil narodne smrti Slovenske gorice, Dravsko dolino in Ptujsko polje. V 60 letih je postal Maribor tudi središče 'štajerskega slovenstva. 1861 je bila ustanovljena Slovanska Čitalnica, ki je z javnimi prireditvami, besedami širila slovensko narodno zavest. 1867 je prvič izšel "Slovenski gospodar,*' 1868 je za- čel izdajati T. Tomšič "Slovenski Narod" in tako je narodno življenje Slovencev vojni 1. 1870 so začeli Nemci vedno bolj odrivati Slovence iz samoupravnih in državnih uradov in poizkušali preprečevati slovenske prireditve. Leta 1882 je bilo ustanovljeno Slovensko politično društvo in Čitalnica je z Dramatičnim in Glasbenim društvom živahno delovala, prirejala slovenske predstave in tako razširjala vzlic šikanam od strani vlade in policije slovensko misel in slovensko besedo. —Mnogo je bilo šikaniranja in zalezovanja Slovencev od strani Nemcev, posebno nemčurjev, ki so ova j ali svoje slovensko-zavedne rojake oblastem. Mnogo so Slovenci prestali med balkansko vojno, še več pa v burnih časih svetovne vihre, ko so jih brez povoda v trumah zapirali, jih gonili v Gradec pred sodišče in metali v ječo brez obsodbe. Tedaj pa je prišel prevrat in zlom dvojne monarhije. Na svojem mestu se je znašel general Maister in v odločilnem trenutku pridobil Maribor za Jugoslavijo. V teh usodnih dneh je imel viado Podravja in Maribora v rokah Narodni svet na čelu s predsednikom dr. Ver-stovškom. 1. decembra 1918 je bilo proglašeno zedinjenje in s tem je napočila za Maribor nova doba. (Konec.) VOŽNJA POI) VODO Posebno vprašanje za podmornico je poslabšanje zraka v njeni notranjosti. Vprašanje o preskrbi z zrakom pod vodo je bilo poglavitnega pomena tudi pri nedavnih pretresljivih nezgodah podmornic Amerike, Anglije in Francije. Posadka kake srednje velike podmornice ima 30 do 40 mož. Podmorske križarke pa jih ima- jo do 100. Vsi ti ljudje potrebujejo zraka. Pri tem vdihavajo iz zraka kisik, izdihavajo pa ogljikovo kislino.' Kisika je to? rej zmeraj manj in manj, a strupene ogljikove kisline pa je več in več. In sicer se to dogaja tem bolj, čim bolj se ljudje gibljejo in delajo. Zatorej je potrebno, da se zrak v podmornici vsako uro obnovi ali pa očisti. Ko je podmornica nad vodo, to vprašanje seveda ni težavno, saj prihaja svež zrak skozi vrhnje odprtine v stolpu v notranjost podmornice. S pomočjo Dieselovih motorjev, ki si prisvajajo zunanji zrak in ga odvajajo v notranjost, se zrak vedno obnavlja in spreminja, tako da ga je dovolj tudi v prostorih, ki so pod vodo. V prostorih pa, kamor se ne more dovajati vedno svež zrak, pa imajo posebno zračno napravo, ki izrabljeni zrak posrka in dovaja svežega. Ta naprava je v obratu vsaj takrat, preden se podmornica potopi, če že ne prej večkrat, da se pred potopljen jem vsi prostori temeljito prezračijo. Drugačna pa je ta stvar, ko se podmornica potopi, saj pod vodone pride svež zrak v podmornico in nt? izhaja iz nje porabljen zrak. Tista količina svežega zraka, ki so ga dobili v podmornico, ko je bila ta še vrh vode, jč pri daljšem bivanju pod vodo, kmalu izrabljena. Mimo tega je v podmornici slab zrak po bencinu in kuhi, tako da postane zrak že čez 4-6 ur bivanja pod vodo tako slab, da morajo ljudje še enkrat hitreje dihati in imajo kmalu usta in nos kar izsušena. Polagoma začne ljudi tudi boleti glava, pljuča zmeraj težje delujejo, nastopi občutek utrujenosti in slabosti, nobenega teka do jedi ni več, in človek mora napeti (Dalje na 4 strani) Treba je DOLGIH korakov da se pride do Tokia! # Reklo se je, da so komunikacijske zveze glavni faktor v vojni na Pacifiku. Z nami je velika resnica. Na tone specielno napravljene komunikacijske opreme je producirane od Western Electric, ki je tovarniška edinica Bell Telephone sistema, da zvežemo naše daljnosežne sile, ki se raztezajo preko Pacifika. Življenje te opreme je kratko. Napravljeno mora biti, da vzdrži napade na suhem in na vodi in da mu ne škodi tropično rastlinje. Vsled tega ne moremo deti vse naše sile takoj v ogromno nalogo zgradbe in insta- lacije vseh telefonov, kablov, dial opreme in central, da se preskrbi telefonska postrežba za vsakega civilista, ki bi jo rad. Naša prva naloga je dovažati lačnim komunikacijskim linijam na Pacifiku. Kadar nas bo končna zmaga oprostila te prve dolžnosti, bomo šli s polno paro naprej z našim programom. da bo postrežba na razpolago vsakemu kakor hitro mogoče. To bo veliko delo, ki bo zahtevalo velik del $60,000,000, ki smo jih določili za izboljšave in povečanje za prvi dve leti po zmagi. THE OHIO BELL TELEPHONE CO BUY WAR BONDS FOR VICTORY! "GLASILO K. S. K. JEMOTE" 8117 ST. GLADI AVEWUE m UHiinli m>___ OUmUMD 8. OHIO. Vsi rokopisi te oglasi worm jo biti v sobote opoldne ta priobčitev v itevilkt naj poznejše do Nsratalna: Za Člane na leto.. Za nečlane za Ameriko .. .83.00 Za K*"!^" In lnoactmtyo... .83.00 OmcaAL cttujan ot and fotushto by THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN GATHOLIO UNION otf th« U.S.A. In the Interest of the Order__ lamed every Wednesday office: si it err. olair avenue Phone: 013 CLEVELAND 3. OHIO Terms of subscription: Por members, yearly---- For non members In U. B. A. Foreign Countries.------ .3084 ..$3.00 ...834)0 8« MISU SKRBNEGA IN RAZSODNEGA MOŽA Jaz nočem, da bi mojo ženo po moji smrti skrbelo, kje vzeti denar za pogrebne stroške. Ne maram, da bi si žalujoča vdova belila glavo s plačevanjem naših dolgov. Ne odobravam, da bi bila že čez par mesecev ' suha ali brez denarja vsled moje zanikrnosti ker nisem bil nikjer Zavarovan. Jaz nočem, da bi moja žena v takem slučaju iskala pomoči cd drugih, ali da bi se vsled tega skušala zopet takoj možiti in bi dobila morda kakega slabega moža. Ne maram, da bi bila moja žena po moji smrti prisiljena takoj prodati naš avtomobil, aji pa iskati težko delo v kaki tovarni, da preživi sebe in otroka. Jaz nočem, da bi imela moja žena za spomin samo mojo sliko, ampak hočem, da bo imela tudi vso zavarovalnino po moji smrti. Jaz nočem, da bi moja žena stradala po moji smrti in se sla-bo oblačila, pač pa, da bi imela udobno in lepo življenje. Zato bom pa pristopil k prvi in najstarejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki, h Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti in bom ondi vzel ter vzdrževal najvišjo in najboljšo za-varovalnino. To bom izvršli tekom njene sedanje D. U. kampanje. DOBA ŠOLSKIH POČITNIC Med vsemi letnimi dobami je za učečo se šolsko mladino poletje najljubše ko nastopijo tako zaželjene počitnice. Za dobre tri mesece so otroci zopet svobodni in brez skrbi glede učenja in pisanja domačih nalog. Da, teh počitnic so res veseli otroci, ne pa tako njih starši, kajti v šolski sezoni so bili njih starši dobrih šest ur čez dan brez skrbi radi otrok nahajajočih se v šoli, zdaj jih ima pa uboga mati ves dan "na glavi"' in gotovo že težko čaka zopetnega začetka šole. Res, da ne moremo razposajeni mladini zameriti če rada skače in se igra, saj smo svoječasno tako tudi mi ravnali, toda priznati moramo, da se prigodi največ nesreč med mladino baš v dobi počitnic, posebno pa še v velikih mestih ko skačajo in se igrajo na cestah. Zato skrbna mati vsako jutro svari svoje ljubljenci, da naj bodo previdni na cestah. Tako jim-tudi ne dopušča da bi se hodili kopat v jezero ali nevarno reko če ne znajo dobro plavati; dalje jih svari, naj se ne igrajo z užigalicami ter s kakim nevarnim orodjem. Policijski komisar iz Clevelanda nam je te dni poslal jako primerno okrožnico za objavo in v svarilo staršem, da naj tekom počitnic pazijo na svojo mladino. Šele zadnjo soboto je bila na Eddy Rd. blizu St. Clair j a neka 6 letna deklica do smrti od avta povožena, med tem ko sta se njena mati in oče nahajala v gostilni! Torej sta smrt svojemu otroku onadva zakrivila, ker sta ga pustila brez nadzorstva. -o- - 0 katoliškem shgdu« Piše Mr. Anton Grdina Cleveland, O. — Pozdravljam idejo, da se bo vril katoliški shod. Dodajam, da je sicer že pozno za nas katoliške Slovence v Ameriki, vendar je pa bolje pozno, kakor nobenkrat. Bal sem se, da bomo spali tako dolgo, da nas bo domovina prehitela z velikim ukorom, tožeča, da se nismo zmenili zanjo v času njenega trpljenja in preganjanja "verskega značaja, radi katerega je trpela več nego radi gmotnega ali lastniškega imetja. Znaki se že kažejo, da bomo kmalu zaslišali tožbe glas naših bratov, ko nas bodo vprašali, kaj smo mi tukaj storili v času, ko so v domovini uganjali bratomorno vlogo "revolo-cijarni" lastni bratje, če jih lahko tako imenujemo. Vedeli smo, da bo že prišel čas, ko se bo vse pojasnilo, zakaj je šlo v domovini, ter kdo je moril in požigal domove naših bratov. Takrat, ko se bo vse to pojasnilo, se bo marsikateremu tukaj živečemu katoličanu posvetilo pred očmi in bo zardel, ko se ni zmenil za svarila o par- življenje. Katoliški shod bo morebiti nekaj popravil, deloma pa pokril našo mlačnost v času, ko so drugi vpili in do nebes povzdigovali partizanstvo kot tako, kot odrešilno gibanje, v resnici pa je bilo ravno narobe. Dopisnik inženir Dr. J^nko Grampovčan pove dovolj jasno, za kaj je šlo. Tako bomo še marsikaj zvedeli, če ne bo vsega zabranila poročati komunistična propaganda, ki je našo domovino preplavila s cenzuro, da bi se ničesar takega ne smelo v svet zvedeti. Na katoliškem shodu bi se moralo to vzeti na dnevni red. Drugače shod nima pomena in podlage. Ko se je vršil I. Vseslovenski katoliški shod v Lemonta 1. 1929 pod okriljem KSKJ, je bil velik uspeh v moralnem pomenu, toda takrat je bila še stara domovina za nami in je poslala zastopnike, prav tako tudi jugoslovanska vlada. Toda danes domovina ne more več nam pomagati, pač pa ona kliče nas na pomoč! Danes je shod potreben iz mnogih ozi-rov bolj, kakor je bil takrat. Da bi nekaj zamujenega pe- tizanih, bolje rečeno, pred ko-1 pravili, bi se morali vršiti kato-munistično propagando, radi 1 liški shodi tudi v vseh farah, katere so morali bratje v domo- kjer so farani še sinove stare vini mnogi preleti kri, drugi domovine, da bi tako dali vsaj bežati v gozdove, zopet drugi j deloma nekaj zadoščenja ma-prisiljeno iti v komunistično teri domovini, v kateri so pre-borbo, da so si ohranili golojjeli versko vzgojo, katera ma- ti pa ječi stiskana, osamljena, ker so iz nje pregnali duhovnike, sinove slovenskega naroda. Ce se kdo še kaj zaveda, naj nekoliko pomisli na poročilo zgoraj omenjenega dopisnika, kakoršnih bo skoro gotovo še več, kajti resnica mora priti na dan. -o- 0 veličini katoliške Cerkve Nekdanji poslanik Združenih držav severnoameriških, Hugh Wilson, v Berlinu, ki je ob izbruhu sovražnosti proti Poljski odstopil, je napisal knjigo "The Education of the Diplomat" (Vzgoja diplomata), v kateri popisuje svoje vtise z raznih dežel in ob mnogih' prilikah govori tudi o katoliški Cerkvi. V naslednjem podajamo v prevodu odstavek, ki mu je prišel pod pero, ko je služboval v Guatemali, kjer pravi: Pred mestom se vzpenja strm griček, Cerrito del Carmen. Kot po vseh katoliških deželah se tudi tu na vrhu dviguje proti nebu cerkev, ki je bila sezidana še v tistem času, ko so cerkve gradili še kot trdnjave, z močnimi zvoniki, težkimi kvadri in vitkimi stolpiči. Večkrat sem ob večerih šel tu gori, da sem videl večerno bo-goslužno opravilo. To je majhen, samoten trg nad mestom, kamor je navadno zahajalo le nekaj Indijancev, ki so prihajali na trg in so se s svojimi košarami in bremeni povzpeli na strmi grič. Šel sem v to svobodo in se vlegel v travo, da sem mogel gledati na v molk zagrnjeno mesto pod seboj. Daleč nekje je zvon vabil k večernemu opravilu. Za njim se je oglasila cela vrsta zvonov in slednjič so se jim pridružili še zamolkli zvonovi stolnice. Zlili so se v najlepšo harmonijo in klicali k molitvi. Sence mogoč ne katedrale so se potegnile po mestu in po^tfl&eiah in trgih so brzele nejasne postave pobožnih vernikov. "Jaz nisem katoličan, toda moje misli so se začele obračati k Cerkvi. Začel sem razmišljati o njeni življenjski moči in trajnosti. Že kot zgodovinski spomenik stoji edinstvena v civilizaciji zahoda. Skušal sem že motriti Cerkev v zvezi z rimsko zakonodajo, toda neupravičeno. Rimska zakonodaja se je v stoletjih izpremenila, danes je v marsičem že okrnjena, katoliška Cerkev pa je ostala, kakor je bila. Skozi ves srednji vek je klasične jezike ohranila pri življenju, ohranila je izročilo starega Rima in se solnči-la v sijaju takratne države. Prilagodljiva, pa ne izpremen-ljiva, diplomatska, pa nepremakljiva, je preživela polom kraljestev, cesarstev in demokracij. Ostala je, kakor je bila pred stoletji; če je bilo treba, je pogumno stopala pred vladarje sveta; na zahodu je edina sila, ki se ji vse, preko vseh meja, spoštljivo klanja. To je sila, s katero vlade morajo računati, pa naj jim bo to ljubo, ali naj verujejo v katoliški nauk ali ne. Najmogočnejši državniki se morajo umikati njeni nevzdržni moči. Razmišljal sem o lepotah cerkve, o poslikanih oknih katedrale v Chartres, v Reimsunn Milanu. Najlepše umetnosti Cerkev nežno neguje. V vsej svoji zgodovini si je postavila v svojo službo najbolj duhovite arhitekte, slikarje 'steklarje, zlatarje in obrtnike. Protes-tantovske cerkve in katedrale po vsej Evropi so pred opazovalcem, kot da leži na njih mrtva roka. Samo v Angliji se je v nekaterih velikih katedralah anglikanske cerkve ohranila lepota. Toda samo ohranila ni pa, na teh tleh nastala. Večino teh katedral so gradili katoliški možje. Razmišljal sem o notranji povezanosti Cerkve s svojimi nosti, da je vsem vse. Prilagodi se kmetu in izobražencu, vsakemu na svoj način, v jedru pa vendar z isto prisrčnostjo. Cerkve so tu, da bi bile obiskane. Indijanec prinese s seboj svoj založaj in ga povžije v hladnih sencah cerkve. Prinaša svoje otroke in živali, da bi bili blagoslovljeni. V cerkvi se poroči in Cerkev ga pokoplje. Kadar gre mimo, stopi v cerkev in pomoli. Izobražencu Cerkev reši dvome, v zavesti, da samo ona pravilno rešuje vse težkoče, najde v njej svoj mir, Duhovnik v spovednici se u-kvarja s človeškimi blodnjami vseh vrst in noben vernik mu ne more olajšati tega bremena. Prav zato, ker se katoličanstvo v svoji" preprostosti in pristnosti more prilagoditi tudi najbolj preprostemu človeku, je blagor za milijone in milijone." Ko se pisec, ki je preromal veliko sveta in ima vpogled v življenje visokih in nizkih krogov, tako poglablja v skrivnostno življenje Cerkve in se čudi njenemu neomejenemu delovanju, zaključuje svoje misli z vzdihom: "V resici; srečen, kdor je v tej veri rojen!" Besede tega moža, ki ni bil "rojen v tej veri," se bridko ločijo od mnogih in mnogih besed tistih, ki so bili . . . -o- Domača fronta Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden . od svojih državljanov naslednje: Sprejmite delo na zahodni o-bali, kjer popravljajo vojne ladje, ki so bile poškodovane v bitkah, ako ste elektrotehnik, strojnik, delavec pri parnih kotlih in izurjen v popravljanju. Pojdite po informacije glede tega dela, ki velja kot "top priority" v naj bližnji US Employment Office. Sadite pOzno zelenjavo, do kler je še čas za to, vsaj v veči ni držav. Paradižniki, ki štejejo med najvažnejše toh pridelkov, bodo prihodnjo zimo naš najbolj bistveni vir za vitamin C. Pridružite se WAVES oddelkom za delo v bolnišnicah in za druge posle. Neprestano rastoče izgube na Pacifiku so izzvale nujne- potrebe za 2,000 novink na mesec. Pišite: — WAVES, Washington, I). C., ki vam bo poslal knjižico z informacijami. Držite se pri vožnji avta me je brzine, ki je določena. Plaš či se mnogo hitreje obrabijo v poletnem času. Obrabijo se pa tudi za 50% hitreje pri brzi vo žnji 50 milj na uro kot če vo zite samo 35 milj na uro. Ne davne dodelitve plaščev bodo le deloma pomagale olajšati po manjkanje. • e Ako ste izurjen mornar, vr nite se na ladjo in ostanite na njej. 4,000 ladij, ki so sedaj obratu in 12,000,000 ton, ki bo do zgrajene v letu 1945, je tre ba preskrbeti s potrebnim mo štvom. )OWI). 5,250 veteranov se vsak mesec vpiše v tečaje Washington. — Brigadni ge neral Frank T. Hines, administrator za zadeve vojnih veteranov, je naznanil, da se je v teku meseca aprila vpisalo 5,-250 veteranov iz te vojne v tečaje za vežbanje ali študij v smislu zakonov, katere upravlja Veteran Administration. S tem je zdaj že 38,030 veteranov deležnih ugodnosti teh zakonov. (OWI). Pismonoša — prodajalec bondov Washington. — War Finance Division Treasury Dep'ta je prejel obvestilo, da je "pismonoša," ki trka dvakrat: enkrat > da odda pošto, drugič, da proda vojne bonde, prodal za $21,-000 serijskih E bondov in sicer 270 kupcem, vzdolž svojega poslovnega pota na kmetih. Florida. Ona je prvak vseh prodajalcev bondov med pis-monoši na deželi v Floridi, za sedmo vojno vosojilo. (OWI). -o- Načrt za kontrolo nad oblačilnimi cenami Ta "pismonoša" je Mrs. Mary verniki, o njeni izredni sposob-1 Jane Clark iz Babson Parka, Večina izmed' nas se zaveda, da cena obleki stalno narašča. Od časa, ko je pokojni predsednik Roosevelt izdal naredbo, da morajo ostati oblačilne cene na določeni stopnji, se je obleka podražila za 12 odstotkov, in to od pomladi leta 1943 pa do konca meseca marca letos. To pomeni, da potrošimo $1.20 več na vsakih deset dolarjev, ki jih izdamo za obleko. Cena obleki je narasla medtem, ko so ostale cene drugemu blagu na razmeroma stabilni stopnji in vzrok temu je najti v pomanjkanju cenejšega blaga za izdelovanje obleke, bombažnih nogavic, otroške obleke, kot tudi delovne obleke. K podražitvi obleke v splošnem je pripomoglo dejstvo, da v trgovinah skoro ni več najti cenejše vrste obleke, vsled Česar smo pač primorani kupiti obleko—ali pa nič. Resnica pa je tudi, da ta dražja obleka v trpežnosti in kakovosti ni boljše vrste obleka, pač panaj če-šče cenena obleka prodana po višji ceni. Nadaljni vzrok povišanju oblačilnih cen je iskati tudi v tem, da je oblačilna produkcija zanemarila izdelovanje cenejše jbleke, ker je v krojenju draž je obleke več dobička. Zahteva po obleki je precej visoka, bla-primanjkuje in tako so ob lačilna podjetja posegla po večjih dobičkih, ki jim jih je nudi-ia ta okolčina. V svrho pobijanja dviganja >:en obleki in v prizadevanju, Ja se spravi na oblačilni trg potrebne količine Cenejše obleke, je Urad za upravo cen (O P. A.) skupno z uradom za vojno produkcijo (WPB) stopil v razgovore z zastopniki oblačilne industrije z namenom, da se izdela program potom katere ga bo mogoče kontrolirati cene obleki ter vzpostaviti prednosti za dobivanje blaga srednjih cen z dovoljenjem WLB. Obe veliki vojni vladni organizacij pa priznati, da je velika težava ; vzpostavljanjem kontrole vojnem času v tako veliki in Komplicirani industriji kot je naša oblačilna industrija. Chester Bowles, sedanji OP A admi nistrator, je dejal, da ima ta vladana agencija n j večje pre glavice z uveljavi j en jem kon trole cen v oblačilni industriji V mesecu marcu so bjla v teku kongresna zaslišavanja, toda oblčilni in tekstilni magnati so pobijali vladni program kon trole cen, češ, da bi izvajanje istega vrglo na cesto mnogo iz urjenil^ oblačilnih delavcev, ter bi morale mnoge tvornice za preti vrata. Na podlagi takih in sličnih pritožb in protestov je bil program nekoliko spre menjen "ne da bi izgubil na svo ji učinkovitosti, ampak je ta ko omiljen omogočil dobivanje dovoljnih zalog blaga za kro jenje glavnejših vrst obleke za konzumente," kot je to ob j as nila tozadevna izjava vladnega vojnega urada za produkcijo. Po načrtu WPB in OP A, ki je bil predložen pred par me seci, je upravičen vsak oblačil ni izdelovalec važnejših vrst o bleke do prednosti v dobivanju blaga in sicer na, podlagi nje go ve prejšnje dokazane količi ne proizvodnje. Na ta način mo rejo oblačilni tovarnarji dobiti potrebno blago za civilno upo rabo in predilnice so obvezane da drže blago za one tovarnar je, ki imajo prednostne (pri ority) pravice. Edino na ta na čin, pravi OPA, bo mogoče za gotoviti stalno dobavo potrebnega blaga za krojenje obleke nižjih in srednjih cen, ter pre prečiti iztekanje tkanin v to varne, kjer izdelujejo drago o bleko. Da se prepreči znižanje kakovosti, je obvezan vsak izdelovalec, da uporablja iste vrste blago in isto kakovost krojenja kot v prvi polovici leta 1943. Za zaščito konzumentov bodo morali oblačilni tovjypar-ji prišiti na vsak kos izdelane obleke listke s cenami določenimi od OPA, ki pravi, da konzu-menti že poročajo o trgovinah, ki imajo na razpolago obleko iz raznih bombažnih tkanin na kateri so pritrjene določene ce-Pričakuje se, da bo že pri- ne hodnji mesece na trgu več delovne, spodnje in vrhnje obleke po nižjih in srednjih cenah, s čemer bo veliko pomagaltf posebno delavskim slojem, katere je naraščajoča draginja v obleki najbolj prizadela. V splošnem bo ta obleka boljše kakovosti in nižje cepe, a pomniti moramo vkljub temu, da je še vedno potrebno paziti na obleko, ki jo imamo in jo tudi po-krpati, da bo več časa držala. FLIS. Zakaj poročevalci mrzijo cenzuro Napisal Victor Bienstock Načelnik inozemskega oddelka ONA se je pred kratkim vrnil iz Evrope in tukaj na nedumen način pripoveduje, zakaj vsi poročevalci tako od srca mrzijo cenzuro, s katero se nahajajo v večni borbi. Cenzorje in cenzuro sovražim in imam r^di tega največjo simpatijo do onih stotin a-meriških poročevalcev, ki se morajo neprestano boriti z nji mi, da bi vršili svoj posel, ka-erega naloga je, da preskrbi či-.ateljem doma čim več informacij o stvarnih dogodkih, ter pomen teh dogodkov za dežele onstran morja. Kot staremu veteranu tega večnega boja, ki je pretrpel mnogo krutih udarcev, mi je ie predobro znano, proti čemu se morajo boriti. Danes se po* ročevalci v Evropi nimajo več jkvarjati z vojaškimi dogodkh Toda stvari, o katerih žele poročati, so ravno tako v Nikogar ni bilo yeč> Nih_ dosihdob ni nosila. Dala ga ji je učiteljica, ki jo je imela zelo rada. Marija si ga je bila malce prekrojila. Imela je dober čut za ličnost obleke in drže. Medtem ko je mati opazovala, kako hčeri dobro pristoji ceneni mornarskomodri kostum, bela nabrana bluza, okrogli črni klobuček z bleščečima se ko-smičastima okraskoma nad ušesi, črne svilene nogavice z višnjevimi zaklinki in črni čeveljčki z našivki trojih barv, se je hipoma stogotila. Vendar pa ni vedela, kaj jo je ujezilo. Toda ta trenutek je sovražila hčerino lepoto. Spomnila se je, koliko je pretrpela, ko jo je ro- če ni odgovoril. Bil je le ovinek apnenčaste ceste, obakraj pa sive skale, ki jih je žgalo sonce. Tiho je bilo tega vročega junijskega dne. Mati je napeto prisluškovala, ali ji bo kdo odgovoril. Pa se ji je le slišalo, da čuje pokata skale v vročem soncu. In v glavi ji je čudno zvenelo. Kmetici sta jo sprevedli nazaj v kuhinjo. "Čas ozdravi vse rane," je rekla ena. "Da, čas in potrpljenje," je pristavila druga. (Liam O'Flaherty.) SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA! PREKO 300/M VOJAKOV BODO ŽELEZNICE PREPELJALE DNEVNO AVGUSTA Washington. — Po ameriških železnicah bo od avgusta pa do marca velik drenj. To se pravi, v tisti dobi bodo civilisti težko našli kaj prostora, ker armadno poveljstvo računa, da bodo ameriške železnice prepeljale 350,-000 vojakov dnevno. To vojaštvo bo prišlo iz Evrope in se bo vozilo na zapadno obalo. Urad za transportacijo bi rad, da bi ne bilo treba začeti z ra-cioniranjem potovanja po železnicah. Toda če ne bo kazalo drugače, bodo pa tudi s tem začeli in sedež v železniškem vozu bo dobil le oni, ki bo dobil za to dovoljenje od vlade, največ trgovci, ki imajo važne opravke. Torej tisti, ki nimajo izrecno važnih opravkov, naj po 1. avgustu lepo ostanejo doma. -o- nova nemška grozodejstva razkrita Zavezniške vojaške oblasti v Nemčiji so našle dokaze, da so Nemci pustili do smrti stradati novorojene otroke ruskih in poljskih mater, ki so bile pripeljane v Nemčijo kot su-ženske delavke. V Fallerslebe-nu so ameriški zdravniki našli zapiske in so tudi od ljudi pre- jeli poročila, da je v tamošnji porodnišnici umrlo 350 otrok. Materam so vzeli otroke nekaj dni po rojstvu in so jih pustili, da so pomrli lakote. Nato so mrtve otroke zavili v papir in jih izročili nekemu nemškemu kmetu, kateremu so plačali 25 centov za vsakega otroka, da ga je pokopal v skupnem grobu. Matere pa so morale plačati za pogreb in $4 za oskrbo v porodnišnici. -o- transportna ladja 'francdvih' splovljena Bethlehem-H i n g h a m Shipyard, Inc. v Hingham, Mass., je splovila transportno ladjo "Francovich," zadnjo in 227. bojno ladjo v 37 dneh in petih dni svojega obrata. Ladjo je krstila Mrs. Mary F. Edmunds iz Shamokina, Pa., sestra Alberta Francovicha, 22 VLOGE V t«j posojilnici BftTtafB * LMa laman OMimtlM, WaditaitM, D. C. Sprejemamo osebo« In druttvens ▼loge. UBKRALNZ OBHSSTI St Clair Strings St Lou Co. sm SL CWr Awn* - HMm CLEVELAND t- OHIO let starega letalskega strojnika, po katerem je bila ladja imenovana. Mladi junak, ki je dobil mornariški križec, je bil ubit 6. septembra, 1942 tekom zračne bitke blizu Salomonovih otokov. Ladjedelnica je izdelala 75 rušilcev, 95 izkrcevalnih ladij za tanke, 40 infanterijskih ladij in 17 brzih transportov. Na višku zaposlenosti je lad jedel, niča imela 23,000 delavcev. -o- Dežela strica Sam-a (U. S. A.), šteje pravilno samo 44 držav, ostale se naziva j o "Commonwealths." '""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin K. S. K. JEDN0TA 1 POSOJUJE DENAR j članom in nečlanom j na zemljifia in posestva | po k% obresti | brez kake provizije g ali bonusa . = KUHARSKA KNJIGA RECIPES OF ALL NATIONS RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 I3P3 Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani '^S Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. /' Posojila so napravljena na tak način, da se na EE glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. EE Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 1 351-53 NORTH CHICAGO STREET If JOLIET, ILLINOIS S ..................................................................................umnimi Tukaj, je zakaj VI morate kupiti VEČJE BONDE -in tudi VEČ! sedaj gotovo ni čas odnehati. Pač pa je zdaj čas za vsakega izmed nas. da se še bolj potrudi ... da pomaga našim 130,000 borcem, moškim in ženskam, iz okraja Cuyahoga kot nikdar poprej ... da jim pomagamo izgotoviti delo z Japonci ... in da pridejo domov—kmalu. To le splošen klic za končno zmago. Greater Clevelandčani se morejo in morajo odzvati temu klicu ... z največjimi nakupi vojnih bondov kot še kdaj! NAJVEČJE NAJNUJNEJŠE VOJNO POSOJILO OD VSEH! WAR LOAN Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaia te nad 40 let slovenski list z Imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni n* "AMERIŠKO DOMOVINO99 nam sporočite in poslali vkm jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma telo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.60, za četrt leta $2. Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio i, i!!! THE CUYAHOGA COUNTY WAR FINANCE COMMITTEE Union Commerce Building — Cleveland, Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno ta Ameriko $2; mo Kanado $3. ) Naročnino sprejema: ★ ★ * "ROVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, HL 4823535353235353535353895323234853485323234823234848534823532323532353534830484853532323 OUR O PAGE "The Spirit of a 'Rejuvenated KSKJ h ANY BONDS TODAY? By Kay Ktw Illustrated by Gregory DAlessio "It'd be aapatriotie to call hi* War " oat. He*« bayLag too m»ny JUGOSLAVS FACE TREMENDOUS TASK IN REHABILITATION WITH COURAGE Washington. — Jugoslavia, "a vital young country determined to make a success of the future," is as terribly devastated as any nation overrun by the war, said Allan Hall, deputy director of the UNRRA mission in Jugoslavia at a recent press conference in Belgrade. One village visited by Hall had changed hands 48 times during the war and had "ceased to exist," the UNRRA official was quoted as declaring in the interview relayed to the Office of War Information, i "There are valleys inhabited entirely by women because all the men have been killed; in one such valley the supplies of clothing are so pitiable that the women never leave their homes in daylight, and work in the fields by night. In Sarajevo, swollen by an influx of 80,-000 refugees from the villages, there are 100,000 people at starvation level, and in Zagreb there are 200,000. "Many deaths were caused by typhus, although the magnificent work of the U. S. Typhus Commission under General For has saved probably 500,000 lives and prevented epidemics. In addition, "Hall declared, hospitals are crowded with victims of mines and tank traps, which will probably take more than three years to clear from the fields." "British-American military liaison, which entered Jugoslavia early in 1945, in three months brought 55,t>00 tons of food, medical supplies, clothing and 1,200 vehicles into the country through the only two usable ports. UNRRA took over from military liaison on April 15, 1945. During May, as harbor facilities improved, it imported 45,000 tons of relief supplies," Hall said, adding that the schedule calls for 55,000 tons in June, 65,000 tons in July and 110,000 tons in August. Greatest problem is distribution inside Jugoslavia, where the few roads across the mountains are designed for donkeys rather than trucks, and the railways are so thoroughly blasted that it will take years to restore thepi. Military authorities in Italy are releasing a further allocation of 2,000 trucks for Jugoslavia, Hall revealed, "but it is feared that at least one-third of the population will be below the subsistence level for the next 18 months." After transport, the most urgent problem is clothing, and UNRRA expects to import 20,000 tons of raw wool and cotton in time to relieve the critical situation before next winter. Many Jugo&Jav women do their own spinmng and weaving, and the mills in the cities are in better condition than was expected. Members of the Jugoslav government are doing a "tremendous job of organization which calls for our highest admiration and praise," Hall said. They ask UNRRA for supplies only, and have undertaken" to organize all the health, welfare and distribution agencies themselves. They are acting with courage and tremendous vitality," and "it is a privilege to see the spirit of these people," he declared, adding that "the government distributes relief supplies with complete fairness, regardless of the recipient's political or religious views." AWARDED SILVER STAR MEDAL _ Cleveland, O. — Sgt. Frank Mahnic, son of Mrs. Mary Ma-hnic, 3525 E. 81 St., veteran of eight months overseas, won the Silver Star Medal for gallantry in action March 26 near Ober Lahnstein, Germany. The citation reads: "When severe »fire from a 20 mm. cannon halted 'his company's advance, Sgt. Mahnic voluntarily crawled forward under heavy small arms fire and silenced the gun with a hand grenade. His valorous action enabled his company to continue its advance and reach its objective. Later, fearing that another enemy crew might man the gun, Sgt. Mahnic went back to t'he weapon, destroyed it and returned to his unit while under continuous sniper fire." Sergeant Mahnic, father of a daughter, Mary Ellen, two and a half years, entered service in March, 1942. He now is in Germany with t'he 87th Division. His family has a number of interesting relics of the war sent by the sergeant, including a Nazi flag from a captured town, a German rifle and a collection of daggers. The sergeant, a former member of St. Lawrence Parish, has one brother in service, A-S Edward, 18, taking his boot training at Great Lakes. He has t'hree brothers-in-law in uniform, too—Pfc. Joseph and Cpl. Nondy Kuznick, and Ens. Anton Kapela. Killed on Operational Flight Cleveland, O. — Major Herman M. Turk, reported missing on operational flight from Algiers to Florence, Italy, on January 23, is now listed as killed on that date, according to word received by his father, Louis Turk, Sr., of 19441 Pasnow Ave., Euclid. Major Turk, 41, was superintendent of Lima State Hospital before he entered the service four years ago. At Kelly Field, Tex., he set up the examining board for cadets and later he spent more than two years teaching neuropsychiatry at the school of aviation medicine at Randolph Field. While at Randolph Field he also served on the faculty of Our Lady of the Lake College at San Antonio. After joining the 12th Air Force in Italy in May, 1944, he was first a medical corps flight surgeon and later its chief psychiatrist. At the time of his death he was doing .research work in the psychiatrc field on pilot failures. Major Turk's wife, Daphne, and his two sons, Robert, sir, and James, four months, are living in San Antonio. -o- America speaks! Answer the call of your country by buying War Savings Bonds and Stamps for its protection and defense. EMPLOYEES AID IN MAKING OUT TAX REPORT Cleveland, Ohio. — An excellent example of how employees were aided in making out income tax returns through systems set up by business and industrial concerns within their organizations was evident this year in the experience of The Ohio Bell Telephone Co. Out of a total of approximately 11,250 Ohio Bell employees throughout' the state, 5,577 (about half) received this assistance \at their own request from 65 fellow workers who had been trained as income tax consultants, according to F. P. Merrick, the company's division commercial manager. The consultants attended schools established in Cleveland, Akron, Canton, Youngs-town and Columbus by the U. S. Internal Revenue Department. They then covered the entire territory of the Ohio Bell, giving assistance to those telephone workers who desired it. The average number of employees aided by each of the 65 consultants was 85 and the average time per Consultation was 25 minutes. This time was nearly 40 per cent less than in the preceding year, when the Cfhio Bell started this system. In addition to employees, assistance was given when desired to their husbands, wives, parents and children and also to company pensioners. -o- A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! RED CROSS CO-OPERATES WITH CHAPLAINS At an American Red Cross Camp and Hospital Council headquarters in a port city, recently, a request was received from the fleet chaplains for ecclesiastical material to be used in inter-denominational services on war-bound ships. The response was a large collection of fine fabrics — velvets, velours, taffetas, metallic cloth, brocades and linens. Council workers, in collaboration with the altar guilds of the local churches, gathered for a sewing bee, and out of the fabrics came banner crosses, altar shirts and communion cloths designed for Protestant, Catholic, and Jewish services. These Red Cross Camp and Hospital Councils are the channel through which the requests of the military for supplementary material and equipment reach the community. The Council coordinates and refers requests to organizations, various groups and individuals able to meet them, and thus makes it possible for every member of the community to [contribute intelligently and helpfully in a personal way to the comfort and better spirits of the men and women in the armed forces. TO THOSE WHO WONDER WHY WE NEED STILL BIGGER WAR LOANS . In the 7th War Loan, you're being asked to lend 7 billion dollars — 4 billion in E Bonds alone. That's the biggest quota for individuals to date. Maybe you've wondered why, when we've got the Nazis cleaned up, Uncle Sam, asks you to lend more money than ever before. If you have, here are some of the answers: 1 This War Isn't Getting Any Cheaper No matter what has happened to Germany, the cost of the war won't decrease this year. We're building up a whole new air force—with new jet-propelled planes and bigger bombers. We're now building —even with announced reductions — enough new ships to make a fair-sized navy. We're moving a whole war half around the world. We're caring for wounded who are arriving home at the rate of one a minute. Furthermore, there will be only 2 War Loans this year— instead of the 3 we had in 1944. Each of us, therefore, must lend as much in two chunks this year as we did last year in three. That's another reason why your quota in the 7th is bigger than before. The 7th War Loan is a challenge to every American. The goal for individuals is the highest for any war lo-an to date. The same goes for the E Bond goal. Find your personal quota—and make it! Wounded on le Shima Cleveland, O. — Pfc. John A. Kenik was wounded April 20 on Ie Shima, according to word received by his wife, Mrs. Helen Kenik, 8913 Fuller Ave. He entered service in Oct. 1942, and went overseas in March 1944. Son of Rudolph Kenik, 8908 Union Ave., in St. Lawrence Parish, he has a brother, Pvt. Edward at Camp Atterbury, Ind. Another brother, .Frank, has been honorably discharged. PLEASED WITH MEETING ATTENDANCE BUY BOND FOR 7TH WAR LOAN DRIVE CAMPAIGN PRIZES At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written: 4 1st Camifiiign Prize.......$100.00 2nd Campaign Prize......$ 75.00 3rd Campaign Prize......$ 50.00 4th Campaign Prize.......$ 25.00 In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will also be given: 1st Monthly Prize.........$25.00 2nd M not hiy Prize.........$20.00 3rd Monthly Prize.........$15.00 , 4th Monthly Prize.........$10.00 The above prizes will bp awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month. As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be paid to every society officer whose total amount of insurance is $15,000.00 or more. The bonuses will be paid at the rate of $1,000.00 of new insurance, e. gr., Insurance Bonus $15,000 :.................$15.00 16,000 ....................................16.00 17,000 ....................................17.00 18,000 ....................................18.00 I 19J000 ....................................19.00 20J000 ....................................20.00 Besides the campaign prizes the customary cash awards will also be paid for each new member secured during the course of the campaign: ADULT DEPARTMENT $ 250.00 Insurance........$ 1.00 500.00 Insurance ........ 2.00 1000.00 Insurance........ 1.00 1500.00 Insurance ........ 6.00 2000M0 Insurance........ 8.00 3000.00 Insurance........ 12.00 4000.00 Insurance........ 16.00 5000.00 Insurance ........20.00 For each NEW JUVENILE member ("AA" and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards will be as follows: Insurance "CC" "FF" $ 250.00 ......... $2.00 $ 3.00 500.00 ......... 4.00 6.00 1000.00 ......... 6.00 10.00 PREPARATIONS READY FOR CATHOLIC DAY; EXPECT LARGE TURNOUT IN JOLIET JUNE 24 West Allis, Wis. — Our members of Blessed Virgin Help of Christians Society, No. ,165, had a very interesting 'time at our last meeting and j we wish to see more attend j the following meeting July 1 at 2 p. m. Our branch has again purchased a $100 war bond for the 7th War Loan Drive. Sincere thanks to Mrs. Josephine Schlossar who donated $5.00 towards our treasury. To date we have 31 boys and 3 girls in service in all parts of /the world. We all pray and hope that the war with Japan will soon come to an end and that our members will all come home safe and sound. Congratulations to the proud parents of a baby boy—Hank and Anne Wisniewski. As you all know, due to war j conditions we have no picnic or dances, so the adult mem-jbers are asked to donate $1 !to our lodge treasury to help | defray current expenses for the year 1945. When you isend your children to pay dues ! include the extra $1. Every-j one must do her part in this respect. Members who are in ! arrears with their dues, please pay before the 25th of June, because my books will be audited and I want to have them all in order. If you have any spare moments, please visit these sick members and cheer them up; they are not on the benefit list, but recuperating slowly at home: Mrs. Angeline Pishkur, Mrs. Mary Pazdirtz and Mrs. Justine Schuster. We wish them all a speedy recovery. I Marine Pfc. Edward M. Kegel, 19 years old son of Mr. ;and Mrs. John Kegel, died of j wounds received in action on {Okinawa, May 5. He is survived by four brothers and four sisters. His mother and sisters are members of our lodge. Our deepest sympathy is extended to the bereaved family. Mary Petrich, sec'y. Joliet, 111. — The preparations for Catholic Day are almost complete. The program for the day has taken shape and a goodly crowd is expected from Joiiet and nearby! communities. As we have previously announced, the 'program will start with a High Mass in St. j Joseph's Church at 10 o'clock.! The sermon will be preach-! ed by Rt. Rev. John J. Canon Oman of Cleveland, O. Two principal speakers will appear at the afternoon program at St. Josephs Park. They will be Rev. Franc Gabrovsek of Cleveland and Mr. Joseph Zalar of Joliet. Representatives of the other Slovene Catholic organizations will likewise appear on the program. The committee, elected on Catholic Day, will report the opinion of the American Catholic Slovenes, also in regard to the Slovene problem in Europe. Insofar as we are able to express ourselves, always keeping in mind that we are first of all Americans. Our Holy Father, the Pope, in his public address of June the 2nd broadcast throughout the world, has mentioned that the reports coming from Slovenia are indeed sad. That is why we will take a definite stand in regards to these events and by means of the resolutions adopted, we will express our thought in this matter. We are welcoming you again to Joliet, on the Feast of St. John, June the 24th. Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager alltme items requested by general eisenhower..... SHELLS. GUNS.TIRES, BLANKETS AND PLANES......REQUIRE USED FAT INTHIER MANUFACTURE SAVE EVERY DROP OF USED FAT. /r$ WORTH CASH ANO -eXTR A KATION PO/NrS. . . I i' OUR PAGE WAR KITCHEN By FRANCES JANCER 1110 Third St. La Salle. 111. THEY SAID LAST WEEK. . . President Truman in "his wonderful thing to be a private V-E Day Message: citizen and stand side by side "We can repay the debt with all the other citizens of we owe to our God, to our dead, ! this great country, to know and to our children only by | that our leaders are worthy work—by ceaseless devotion to and that we as citizens will be the responsibilities which lie worthy of them." ahead of us. If I could give you I - a single watchword for the ■ Former President Herbert coming months that word is— Hoover: Strawberry Ice Cream Pie 16 marshmallows, 2 tablespoons crushed strawberries, few drops of red food coloring. 2 egg whites, ' cup sugar. 1 t teaspoon salt. 2 3 cup vanilla ice cream, 1 baked pastry shell. 1 cup fresh strawberries, sliced, 8 or 10 unstem-med berries. _ Heat marshmallows with crushed strawberries slowly, folding until mixture is smooth and marshmallows are half melted. Remove from heat and fold until smooth and fluffy. Add coloring and cool. Beat egg whites until they hold a peak; add sugar slowly, beating constantly. Add salt. Blend lightly with marshmallows. Place ice cream in pastry shell, cover with sliced strawberries and top with marshmallow meringue, swirling attractively. Brown quickly in broiler of very hot oven 1/2minute or until tips of the meringue squirls are browned. Remove pie from oven, tuck strawberries into the swirls and serve immediately. Makes 1 nine inch pie. Apple Nut Chiffon Pie 1 tablespoon unflavored gelatin, >,4 cup cold water, 1V4 cups applesauce, Va teaspoon nutmeg, 2 egg whites, 2 tablespoons sugar, Vi cup chopped nut meats, pastry shell. Soften gelatin in water five minutes. Heat applesauce and nutmeg, add gelatin and stir until dissolved. Chill until mixture begins to thicken. Beat egg whites until stiff, add sugar and beat to a stiff meringue. Fold into applesauce mixture and add nuts. Pour inco i astry shell and chill until firm. Makes 1 nine inch pie. Gooseberry Date Pie 1 qt. gooseberries, 2!4 cups sugar, 11 ■> cups water, 1 cup chopped dates, 1 teaspoon cinnamon, \ teaspoon salt, 2 tablespoons cornstarch, 1 baked pastry shell, 1 recipe whipped cream topping. Wash gooseberries, add 1% cups sugar and water, cover and simmer until tender, then drain, reserving the juice. Add berries to dates. Mix remaining sugar, cinnamon, salt, and cornstarch together. Add 1 cup gooseberry juice and cool: until thick and clear. Add gooseberries and dates. When cool pour into pastry lined shell and garnish with whipped cream topping made as follows: 1 cup heavy cream, 34 cup sugar, 1 teaspoon vanilla. Whip cream until almost stiff. Add sugar and vanilla and beat until cream holds a peak. Sprinkle teaspoon unflavored gelatin over 2 ta-1 lespoons miik and stir thoroughly. Place over boiling water and stir until dissolved. Add to cream warmed to room temperature. Chill and whip. Top for one nine inch pie. work, work, and more work. We must work to finish the victory. Our victory is but half won. The West is free, but the East is still in bondage to the treacherous tyranny of the Japanese. When the last Japanese division has surrendered unconditionally. then only will our fighting job be done." Gen. Dwight D. Eisenhower, in his V-E order of the day to his troops: "The blood of many nations —Americans, British, Canadians. French, Polish, and others -*-has helped gain the victory. Each of the fallen died as the member of a team to which you oelong, bound together by a common love of liberty and a refusal to submit to enslavement. No monument of stone, no memorial of whatever magnitude could so well express our respect and veneration for their sacrifice as would the perpetuation of the spirit of comradeship in which they died. As we celebrate victory in Europe let us remind ourselves that our common problems of the immediate and distant future can best be solved in the same conceptions of cooperation and devotion to the cause of human freedom as have made this Erpeditionary Force such a mighty engine of righteous destruction; Let us have no part in the profitless quarrels in which other men will inevitably engage as to what country and what service won the European war." Mrs. F. D. Roosevelt, speaking over NBC on V-E Day: "There will be difficulty, there will be times when it will )e hard to understand other nations and their leaders, but the goal is there and in one way or another, our leaders and our people must fight through to a permanent peace. That is the only way that we as a nation can feel compensation for the sacrifices of thousands of young lives in our own country and in other countries. Today I think I want to say again, ank you for my husband, ,vi:ank you from myself as a piivate citizen, because it is a "We should thank God that the carnage in Europe is over. Our magnificent military, forces and those of our Allies have brought a gigantic triumph. Now an equally great task rests upon statesmen. Civilization must be rebuilt from the greatest destruction and the greatest degradation of history. We should pray for their success in this gigantic task."' THE G. I. BILL OF RIGHTS Two questions that appear is taking care of your 'husband, to cause the greatest amount' and Tequest an increased ai- of confusion are those pertain- lowance. .... ing to the educational features! Q. A father write, that hi. of the G. I. Bill, and those con-'son i. li.ted a. missing m ac-cerning the regulations re- tion." A friend tells him that garding loans. !»«"•« the »on i. definitely G. I. Bill Educational Provi- found to be dead, he will not LUSCIOUS LADIES By H.rry c. wood sions: Men and women who have served for 90 days or more and who hold a dis- receive any insurance pay* ments? A. You will not collect pay- charge other than dishonora- ments on your son's National Thomas E. Dewey, Governor of New York State: "We are, as you know, a nation of minorities. If we allow discrimination against one group, we open the door to discrimination against others until the whole nation is poisoned by dissention and hatred. The dying Nazi movement rose to power and live don hatred and prejudice against all religion and all minorities. It is the ultimate example of the self-destruction of its hateful creed. Discrimination against any minority is, in truth, a threat to the freedom of all." WHY I PRAY I pray to God because each bright star. Was set by Him in the heavens afar, Because He made dawn and evening, The sea, the woods and the birds that sing. I pray to God because in His hand The pillars of life securely stand; My faith, my hope and my love can moor Alone in His Power serene and sure. I pray to God because He is He, The loving and merciful Fa ther of me, Who has called me in unfath omed grace To dwell forever before His face. —Lawrence M. Frasier. A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! EVERY DROP COUNTS Missing on Cebu Cleveland, O.—Pvt. Anthony J. Silc, 20, has been missing since March 29 on Cebu, according to word received by his parents, Mr. and Mrs. Michael Silc, 1273 Norwood Rd. Entering service August 10, 1943, he went overseas in March, 1944, with an infan-J try division. An only child, he is a former member of St. Vitus parish. Howard Lindsay, actor, superintends, while his wife, Dorothy Stickney, pours used cooking fat into the container. Used fat helps make paints, synthetic rubber, soap, pharmaceuticals and thousands of other war and civilian products. ble, and who can qualify are eligible. If you were under 25 years of age at the time of youi1 induction, you are eligible for a four year course. If you were over 25 years of age but can prove that your education was interrupted by your induction into the service, you are also eligible. Refresher courses are provided for those who require a refresher course prior to their returning to civilian occupation, and there is no age limit involved. Men and women who take advantage of the regular educational courses offered will have their books and their tuition fees paid for by the Veterans' Administration. They are also eligible for a monthly subsistence allowance; where there are no dependents the allowance is $50 per month and in case of dependents the allowance is $75 per month. Disabled men have additional benefits provided under Public Law -16. Recently Manhattan College published a fine booklet on these educational features. G. I. Bill Loans: Will be approved for the purchase of ft home, the improvement of a veteran's home, the erection of a veteran's home; the purchase of a farm or farm equipment; the purchase of a business or business equipment. The accepted procedure is for the veteran to apply for a loan at his bank, or other lending agency and file the customary application, advising the lender that as a veteran of World War II you wish to have the loan guaranteed by the Veteran's Administration. Wrhen the lender approves of the pending loan, he will notfy the Veteran's Adminstration and request their approval. The VA then directs an appraiser to investigate the property in question and report back to them. When the VA approves the loan t'hey will guarantee 50 per cent of loans up to $4,-000, and on other loans for greater amounts they will guarantee $2000, 110 more. Interest charged must not be for more than 4 per cent, and these loans rpust be paid back in full. Prior to their guaranteeing a loan the VA must be satisfied that the property offered is being sold at a fair price and that the veteran has t'he ability to repay the loan. Before making a down payment on a home or investing any monies in a business deal, it would be wise to consult your banker or other lending agency and seek their advice on the soundness of the transaction and their willingness to make such a loan provided that the VA will guarantee your loan. Q. A husband and wife have been receiving $37.00 per month. Their son is overseas. The husband is very ill and cannot work. The wife asks if they may have their allowance increased? A. If at this time you and your husband are dependent on your son for your chief support, your allowance may be increased to $68 per month. Write to the Office of Dependency Benefits, Newark 2, N. J., state your son's full name, his Serial number, the name and address of the doctor who Service Life Insurance while he is still on the "missing in action" lists. When the War Department receives information of the boy's passing, his status will be changed at once. If no such evidence turns up, after 21 months, the War Department will then review your son's case and will either declare him killed in action, or if any hope can be held, will continue him as "missing in action." In the meantime, his service pay and his family allowance or allotment will continue while he is on the missing lists. Q. A mother writes that she is worried about her s<>n> he is 34 years of age and has sustained a back injury and has been in the Army hospital for the past 8 months. She wishes to know if he will be discharged? A. Your son's Commanding Officer has the authority to recommend a discharge. The final determination regarding a medical discharge, due to his accident, will have to be made by a Medical Officer when he is to be discharged from the Army hospital. Q. A veteran of the present war inquires if a disabled veteran, receiving a pension, is eligible to study under the G. I. Bill plan and what compensation he receives while attending school, A. If a disabled veteran of this war is attending a vocational school he would, if single, receive $80 per month; if married he would obtain $90 a month and be allowed $5.00 per month for each child and $10 per month for each dependent parent. If 'he takes the regular educational course, he would receive $50 per month, if he has no dependent, and 375 per month if he has dependents. In other words, he .s treated the same as men and women taking the course who 'nave no {Usability. -o- SMILE The thing that goes the farth est Towards making life worth while, That costs t'he least, and does the most Is just a pleasant smile The smile that bubbles from a heart That loves his fellow-men Will drive away the clouds of gloom And coax the sup again. It's full wort'h and goodness too, With genial kindness blent, It's worth a million dollars, And it doesn't fost a cent. -o-— Money talks I United States War Savings Bonds and StamM shout •victor?' Every KSKJ lodge should b« active in ono fi«»ld or th<» othor «rm not beinr catty—but—they know ALL of her father's money is forested ln War Bondal " LOVE TURNED SHACK INTO AN "ENCHANTED COTTAGE' By Sister Mary Clare, SND Across the road from the Catholic school in a tiny Ohio village was a shack. A dirty-looking, rundown shack, the kind they want the government to condemn and then to replace with so-called modern housing. Five years ago a young couple bought the lot on which the shack stood and set up housekeeping—inythe shack as it was. The bride put a lot of love and ingenuity and elbow grease into making the interior homey. The husband helped evenings after work during the winter. As soon as the weather permitted, he rigged up an outdoor light, dug a cellar, put in a tile foundation, and added a slate root' — all in his leisure time. The next year he brought home a load of shingles. Each day the wife spent her leisure time painting the shingles white, one by one In the meantime t'he husband added a sun porch and painted the window frames. With the assistance of relatives, he then tacked the shingles in place — and a sweeter little white cottage you never saw. Each succeeding year sees other improvements — a play pen for the children, then a two-room addition, a vegetable garden. And all the while pie summer uniform of an Army private. He looked dazzled and a bit afraid as if he wondered how he had ever earned the love of such a gorgeous creature. They sat in the seat ahead of us on the train. I tried to imagine her living happily with him in a dilapidated shack for four or five years, helping the while to change it into a lovely little white cottage, living and dressing on a budget dictated by the sparse salary of a returned soldier who was not yet a skilled worker. I couldn't see her doing it, though of course it would not be impossible. Thoughts of the exquisite old-rose costume and the expensive luggage which made such an impression on her adoring young friends at the railroad station intruded themselves. You just couldn't think of them in any but expensive surroundings. I wondered, too, whether she would have the moral courage to throw human respect to the winds and give herself completely to building home from the ground up. Forgive me if I blame her parent a bit for I have heard more than one fond mother of a young bride say: "We spared no expense to give our daughter a gorgeous the house is growing, the fam- wedding. It is her big day and ily is growing too — in num-'we want it to be so grand that ber and in love and in the she will always have the mem- WAR LOAN hearts of the neighbors. For always there has been gracious and joyous living — in blackened shack as well as in white cottage. The wife has always looked dainty and sweet, the children always have been clean and well-behaved. The new bathroom and laundry tubs with r unning water have eased the work but even when such facilities were not available, home arid children were clean and happy. The father's return from work in the evening is the highlight of the day for all. The mother has always been a fulltime wife and mot'her. The other day we saw a very young couple set off on their honeymoon. The bride's froth of a hat was as dainty as the orchid on her old-rose coat which completed a costly ensemble secured certainly at a great outlay of time and mental effort and money. I mention only the bride because the groom wore the sim- ory of a perfectly 'happy day before her troubles start. It is the least we can do for her." Poor foolish mother, it is the worst you can do for her. You are starting her off with an entirely wrong set of values and the chances are you have used the same wrong standards all through the years. TO RATE In (he KSKJ CO-OPERATE USED FAT WORKS HERB 0=M One pound of used fat maka« enough synthetic rubber for U automobile tirea. Save and tum tm otery drop. It's vitally