— 77 — 1 Mali tičji lovec. (Dvogovor,) Peter. Mati, mati, glejte lepega tička, ki ga imam v roki! Mati. Tiča imaš? Kje si ga dobil? Peter. Našel sem danes v vertnem plotu gnjezdo, in čakal sem, da je bil mrak; potem sem se tiho tje splazil, in nagloma sera ga zgrabil za peroti. Mati. Kaj pa je bilo v gnjezdu? Peter. V gnjezdu so bili njegovi mladiči; ah, tako majhni tički, ki še perja nimajo. Mati. In kaj bodeš zdaj s tem tičem počel? Peter. Hočem ga djati v kletko, in jo zunaj pred okno obesiti. M a t i. Kaj pa ubogi mladiči ? Kaj bode ž njimi ? Kdo je bode redil? Peter. 0, tndi po te hočem hitro iti, rediti mi je mora starka. Mati. Poeakaj, Peter! Popred te hočem še nekaj poprašati. — Če bi se našemu kralju dopadlo, pa bi tebe, tvojo raalo sestrico in tvojo inater v tesno izbico zaperl, kako bi bilo tebi pri serci? Peter. Oj, draga mati, to bi mi bilo hudo, zeltf hudo! Jaz bi uiilo ; zdihoval, jokal in žaloval do smerti. Pa kaj fcakega naš kralj vendar ne bode storil. Mati. Storil bi, storil, ako bi bil on tako' neusmiljen in grozoviten kakor hočeš biti ti s tičem in njegovimi mladiči. Ali hočeš zdaj Še iti po mlade tičke, in je v kletko zapreti ? Peter. Ne, mati, tega nočem storiti. Pmanesite mi, da sem z ubo-gimi živalicami tako neusmiljeno mislil ravnati. Nisetu bil dobro prevdaril. * Glejte, izpustil bodem starko, da poleti zopet k svojim mladičem. ;) Mati. Tak6 je prav! Pa ne zabi nikoli, da je tudi živaliBog ustva-ril, da se vesele življenja; gerdo bi bilo od nas, ako bi jim hofcli njihoyo kratko življenje greniti. PoslovenilL.