LETOXXXIII. —Številka 21 21. maja 1981 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Pred Slovensko gimnazijo: Janežičev trg! stran 2 Filmski avtor Innerho-fer (Lepi dnevi) bere pri koroških Slovencih stran 5 Dunajski „profil“ o državni pogodbi stran 8 V_______________________J Kot je bila želja kmetov, ki so se 2brali marca na občnem zboru Slovenske kmečke zveze na Radišah, je na občnem zboru Kmetijske Gornice zahteval zastopnik slo-Venskih kmetov Ignac Domej od Mesila kmetov „Der Kärntner Bau-erU> da objavlja tudi članke v slovenskem jeziku. Posebej je Domej opozoril na dejstvo, da zajema Kmečka zbornica kot strokovno združenje vse kmete, tako tudi slo-yenskogovoreče, ki naj bodo v svojem jeziku enakopravno zastopani v glasilu zbornice. Zbornični svet-mk Domej je tudi kritiziral visoke 'zdatke zbornice, ki gredo v propa- gandne namene ter opozoril na dejstvo, da dobijo zbornični nastavljene! honorarje za prispevke v glasilu zbornice. V pogovoru z našim listom po občnem zboru zbornice je Ignac Domej dejal, da je glavni problem zbornice ta, da se vedno bolj odtuji kmetom, posebno še po razpustu okrajnih zbornic, ki so bile le bližje članom. Zato vidi kot edini zastopnik slovenskih kmetov ter njihov zagovornik tudi svojo nalogo v tem, da posreduje želje in težnje slovenskega kmeta odgovornim v Kmečki zbornici. Čeprav je edini zastopnik slovenskih kmetov in bi ga lahko vedno preglasovali, lahko tudi kot edini zastopnik marsikaj doseže, ker je v pododborih zastopan s posvetovalno funkcijo. J O kmečkih volitvah, ki bodo • predvidoma v novembru letoš-J njega leta, je na svoji seji prete- • kli ponedeljek razpravljalo tudi 0 predsedstvo Narodnega sveta. • Na seji je bilo poudarjeno, da 2 moramo koroški Slovenci napeti 2 vse sile, da bodo v Kmetijski • zbornici slovenski kmetje dose-2 gli dva mandata. Volilni cilj pa • bomo dosegli le, če bodo vsi 2 slovenski kmetje složno in • skuono nastopili Moški pevski zbor „Krć J^z“ je minulo soboto, 16 skupno z Mešanim PZ ® in Pevsko-instrumf skupino „Žvabek“ priredi erku „Vigredni koncert" ["ega se je udeležilo velik« 10 poslušalcev. Društvo „Moški pevsh *ralj Matjaž“ se je usti '■ eprila letos. Pevsk sam pa obstaja že dobri Dlr'gent libuških far ™adi Hanzej Košutnik, I« V"čar iz Libuč. Pobudnik i zaprav ustanovitelj „rm ev je neumorni Franc Pred dvema leto zbral okoli sebe nekaj fantov, s katerimi je imel tedenske pevske vaje. Z njimi je sprva prepeval v libuški cerkvi. Polagoma se je pevska družina povečala, zbor je prevzel Hanzej Košutnik. Najprej so bile vaje na Linhartovem domu v Libučah, ko pa je zbor narasel, je imel svoje redne vaje v libuški ljudski šoli. Danes šteje zbor 20 pevcev, ki hodijo na vaje dvakrat tedensko. Na „Vigrednem koncertu“ so se matjaževci pokazali v novih oblekah. Predsednik libuškega društva dr. Matevž Grilc se je v doma- čem podjunskem narečju zahvalil vsem, ki so omogočili nakup novih „gvantov“. Iz obrazov pevcev kot tudi poslušalcev je bilo razvidno veselje in zadovoljstvo. Nastop libuškega zbora sta povezovala Sonja Mandl in Rihard Grilc. Tekst je napisala prijateljica matjaževcev, domačinka Milka Hartmanova, ki jo je predsednik Grilc prav posebno pozdravil. „Dokler bo zvenela slovenska pesem, bomo živeli,“ je dejal Grilc ob koncu, „Kralj Matjaž“ pa je zapel za zaključek „Vi-grednega koncerta“ p'esem o domači hiši. „Veseli me, da smem pozdraviti danes zvečer goste iz Podjune, ki nam bodo zapeli slovensko in nam slovensko pesem približali,“ je povedal v soboto zvečer na Starem trgu celovški župan Guggenberger. V okviru petja pod mlajem (Maisin-gen) sta nastopila mešani pevski zbor SPD Danice in Trio Korotan Danice, ki ju vodi Hanzi Kežar. Petje pod mlajem je v Celovcu skoraj že tradicionalna prireditev, kjer nastopajo skupine iz Celovca, pa tudi iz ostalih koroških občin in krajev. Kot je župan dejal, so letos namenoma povabili skupino iz južne Koroške, da bi Celovčani čuli tudi slovensko pesem in spoznali slovensko kulturo. Petje pod mlajem je na prostem in tako odvisno tudi od vremenske slike. V soboto zvečer pa se je ob lepem vremenu zbralo na Starem trgu kar precej Celovčanov in Celovčank ter dosti naših rojakov, zanosno, da je vsak nastopajoči zapel, kar mu je dala duša. Telegram Narodnega sveta papežu Janezu Pavlu II. Spoštovani sveti oče! Globoko pretreseni in z velikim ogorčenjem obsojamo zločinski napad na Vas in Vam želimo čimprejšnje okrevanje. Matevž Grilc Jože Wakounig predsednik osrednji tajnik Na deželnem kongresu SPÖ: Wagner poziva k sožitju - kdaj dejanja? Samo če bodo socialisti dosegli resnično spravo med slovensko in nemškogovorečim prebivalstvom na Koroškem, bo Koroška ohranila notranji mir, je dejal na minulem deželnem kongresu socialistične stranke šef koroških socialistov Leopold Wagner. Wagner je na jubilejnem deželnem kongresu kot že vodja ÖVP Knafl na svojem deželnem zborovanju omenil manjšinski problem. Medtem ko je Knafl le dejal, da Dunaj govori drug „jezik“ v manjšinskem vprašanju kot Koroška, je Wagner menil, da je sožitje obeh narodov tudi osnovni pogoj za notranji mir na Koroškem. Wagner je hkrati dejal, da hočejo socia- listi biti „za obe skupini najbolj ugledni zastopniki in prijatelji“. Koroška SPÖ je preteklo soboto priredila v celovški Delavski zbornici 20. deželni kongres, na katerem so z 98 odstotki oddanih glasov potrdili Leopolda Wagnerja za voditelja stranke. Tudi ostali odbori stranke v bistvu niso spremenjeni, le Hans Schober, deželni referent za finance, ni več v deželnem strankinem vodstvu. Prvi namestnik Wagnerja je sedaj Erwin Frühbauer. Kot glavni gost deželnega kongresa je spregovoril kancler Kreisky, ki o manjšinskem vprašanju ni spregovoril. Šolniki iz Slovenije na Koroškem: Površne ocene — komu le v korist? „Pobude slovenskih učiteljev na področju obveznega šolstva se nekje zgubijo v sobanah deželnega šolskega sveta ali pristojnega oddelka,“ je dejal eden od učiteljev v pogovoru s strokovnjaki iz Slovenije, ki so na povabilo deželnega šolskega sveta obiskali ta teden nekatere šole na dvojezičnem ozemlju ter Slovensko gimnazijo v Celovcu. Delegacija, ki jo je vodil podpredsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Peter Winkler, se je na sedežu Narodnega sveta sestala s slovenskimi učitelji. Navzoča pa sta tudi bila referenta za šolska vprašajna pri Narodnem svetu Franc Wedenig, za ZSO pa dr. Avguštin Malle. V pogovoru s strokovnjaki iz Slovenije so slovenski učitelji ob konkretnih primerih pokazali, kako na Koroškem zanemarjajo jezikovni pouk ali pa celo zlonamerno interpretirajo določila, ki veljajo za vzgledno dvojezično šolstvo na Prekmurskem. „V šolah, ki smo jih obiskali, smo zaman iskali vsaj en slovenski napis,“ je dejal eden od članov delegacije iz Slovenije in tako morda najbolje opisal manjvrednost slovenskega jezika na obveznih šolah. * Če držijo izjave, da naj bi člani delegacije izjavljali, „da na področju manjšinskega šolstva ni odprtih problemov“ in kot naj bi dejal vodja delegacije Winkler, da je videl „izredno urejene materialne pogoje za delo šol“, obe izjavi je prinašal ORF, bi bilo bolje, da tega obiska ne be bilo... Ocene in izjave, ki nastajajo kot plod dvodnevnega obiska, so lahko le površne, škodujejo pa najbolj manjšini sami. \7[: [naš tednik Po dolgih porodnih krčih: Končno Janežičev trg v Celovcu Profesorji in dijaki Slovenske gimnazije se moramo zavedati pomembne dediščine, ki nam jo je zapustil koreniti Korošec in celovški profesor Anton Janežič. Zato nam je danes v posebno zadoščenje, da bo prostor pred Slovensko gimnazijo odslej nosil njegovo ime. Za nas je to hkrati obveza, da se še bolj kot doslej potrudimo, da čuvamo Janežičevo izročilo, izročili slovničarja, avtorja šolskih knjig, pedagoga, slovstvenega zgodovinarja in publicista,“ je dejal ob slovesnemu poimenovanju trga pred Slovensko gimnazijo ravnatelj dr. Reginald Vospernik. V soboto so pred Slovensko gimnazijo slovesno odkrili napis „Prof.-Janežič-Platz“. Napis sta odkrila celovški župan dvor. svet. Leopold Guggenberger in ravnatelj dr. Vospernik. Župan Guggenberger in ravnatelj Vospernik okrivata napis V svojem govoru je ravnatelj gimnazije poudaril, da je prav Janežič v drugi polovici prejšnjega stoletja skupaj z Andrejem Einspielerjem razgibal kulturno dejavnost med Slovenci in tako v Celovcu skoval tedanje središče slovenskega delovanja. Tako je v soboto, 14. 5. 1981, ravnatelj Slovenske gimnazije povedal ob priliki poimenovanja prostora pred Slovensko gimnazijo v „Prof.-Janežič-Platz 1“ in izrazil zadovoljstvo ter veselje nad tem poimenovanjem. Ob tej priliki je pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med njimi župana mesta Celovec, dvor. svet. Leopolda Guggenber-gerja s člani mestnega sveta, oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij, dr. Matevža Grilca in dr. Francija Zwittra ter predsednika KKZ, Lovra Kašlja, strokovnega inšpektorja za Slovensko gimnazijo, dr. Valentina Inzka in vodjo manjšinskega šolskega oddelka, Rudija Vovka ter predsednika Združenja staršev na Slovenski gimnaziji, dipl. trg. Janka Uranka in konzula SFRJ Alfonza Naberžnika. Po pozdravu ravnatelja je spregovoril župan Leopold Guggenberger in povedal, kako je prišlo do tega poimenovanja. Društvo Slovenskih pisateljev v Avstriji je pred leti predlagalo mestu Celovec, naj poimenuje eno ulico po Antonu Janežiču, rojaku iz Leš, ki je v prejš- TEDNIKOV KOMENTAR Kje so viri? JOŽE WAKOUNIG TEDNIKOV KOMENTAR Blaznost mednarodnega terorizma ne pozna nobenih meja, razen tistih morda, izza katerih doteka pomoč — organizacijska, idejna, v orožju. Vrsta atentatov na znane osebnosti iz političnega življenja je že tako gosta, da že skorajda ne razburja več svetovne javnosti, ker je to postalo bistveni del naše življenjske vsakdanjosti. Le v deželah, kjer se pač ti atentati dogajajo in vrstijo, povzročajo razburjenje, ogorčenje, pobitost. Eden od teh napadov, ki so povzročili — vsaj, kakor se čuje in bere — ogorčenje po celem svetu, je bil napad na poglavar- ja katoliške Cerkve, papeža Janeza Pavla II. Tisti človek, ki je hotel biti in je bil na svojih številnih potovanjih po svetu vedno v neposredni bližini ljudi, v osebnem stiku z njimi, ki je jasno in preprečljivo kakor le malokateri vodilnih na svetu obsojal in odklanjal nasilje, ne le v besedah, je postal žrtev terorizma. Verjetno mednarodnega, ki ima svoje mreže razpredene po celem svetu, predvsem po zaslugi tistih voditeljev in oblikovalcev svetovne politike, ki hočejo svojo voljo vsiliti čim večjim predelom sveta. Pod njihovim okriljem se „bojujejo“ lutke najrazličnejših političnih nazo- MIHA ZABLATNIK: 5. del Kmet v stiski SINDIKAT IN KMETJE „Die Regierung ist den Bauern sehr weit entgegengekommen. Aus der Sicht der Arbeitnehmer muß man heute sagen, daß hier vielleicht schon zuviel getan wurde.“ (iz „Arbeit und Wirtschaft“) TURIZEM IN KMETJE Bogati postajajo bogatejši, revni ostanejo revni! DOHODEK NA MESEC V 1000.- šil. Ml KMETJE MORAMO BITI ENOTNI IN DRŽATI SKUPAJ ! ZASLUŽEK POLJEDELCEV S 50 do 100 ha Z UGODNO LEGO PLAČA INDUSTRIJSKEGA DELAVCA ZASLUŽEK ŽIVINOREJCEV IN POLJEDELCEV S 10 do 20 ha 4940 luT [ NEUGODNO^LEGO Če se vzame povprečje med REVNIMI in BOGATIMI kmeti, potem gre naenkrat „vsem“ kmetom slabo. Potem se zakrijejo BOGATI za uboštvom REVNIH in zlorabljajo zapostavljene kmete kot pretvezo za agrarnopolitične zahteve, ki konec koncev SPET LE KORISTIJO BOGATIM KMETOM! Napis pred gimnazijo njem stoletju poučeval slovenščino na gimnaziji v Celovcu in s svojim delom globoko posegel v razvoj slovenskega slovstva in literaturo. Od njegovega rojstva je minilo že 150 let in vse doslej ga je uradna Koroška zamolčala — (op. uredništva: kot vse ostale slovenske ustvarjalce na katerikolem področju). Janežič kot pedagog ni vzgajal samo slovensko mladino, ampak tudi nemškogovorečo mladino. Ves se je izdal za kulturno rast slovenske mladine in naroda. Po predlogu slovenskih pisateljev je mestni svet razpravljal dalj časa o poimenovanju in se po drugem zaletu odločil za prostor pred gimnazijo, ki ima sedaj naslov „Prof.-Janežič-Platz 1“. Župan Guggenberger se je poklonil temu velikanu slovenskega naroda, ponovno izjavil da je mesto Celovec glavno mesto vseh Ko-roščec in potrdil, da je slovenska mladina v Celovcu dobrodošla. Zatem sta ravnatelj in župan skupno in slovesno odkrila napis „Prof.-Janežič-Platz 1“. Slovesnost sta oblikovala mladinski zbor gimnazije pod vodstvom prof. Kovačiča in beat-skupina Jadagani. Govor ravnatelja Vospernika Vsekakor menimo, da je to p°' imenovanje pozitiven pristop f medsebojnemu spoznavanju rt Koroškem, kajti prav nemškogov0' reči sodeželan je o slovenski zg0' dovini, litareturi in kulturi tako m°' lo poučen in z njo seznanjen, rt ne gre tega poimenovanja podrt' njevati. Mnenja pa smo, da to rt, sme biti osamela roža, kajti dovoli je še cest, trgov, ulic in alej širo^ po našem ozemlju, ki naj bi jih p°' imenovali po osebah slovenskega porekla. Saj imajo Strauß, Schillrt Beethoven in Heine, da našteje^1 samo nekatere, tudi „svoje“ ulirt širom po Evropi, pa se nihče rt razburja. Ali naj pri nas na Kort škem ure zmeraj grejo drugače? rov in ciljev, glavno je, da jim je namen, da razbijejo obstoječo ureditev v katerikoli državi nasprotnega tabora, da preorjejo zemljo in jo pripravijo za tisto, kar imenujejo revolucijo. Kdo je atentator Mehmed Ali Agca? Zmešan 23-letnik, ki je hotel spraviti pozornost nase? Poklicni morilec, ki je hotel končno uresničiti sanje svojega sovraštva in ubiti papeža? Človek z jasnimi političnimi predstavami? Ali pa samo lutka, katere povodci se izgubljajo nekje v prostorih turških „kulturnih“ ustanov v državah zahodne Evrope? Je Mehmed Ali Agca, ki je umoril v Turčiji glavnega urednika liberalnega časopisa „Milliyet“, bil zaradi tega obsojen in zaprt, ki je zbežal iz zapora in je že leta 1979 obljubil, da bo ustrelil papeža član „sivih volkov“, fašistične polvojaške ustanove pod vodstvom — trenutno zaprtega — polkovnika Alparslana Türkesa? Kaj so sploh „sivi volkovi“, kaj njihovi cilji? „Führer“ Alparslan Türkes živi v sanjah, da bo ne- koč združil vse turške narode od evropske Turčije pa do Kitajske. Gibanje je rasistično, torej v taki veleturški državi ne bi smeli živeti drugi narodi. Treba jih je uničiti. Za vsak strah ima Türkesovo gibanje še nekaj islamskih lis, kajti islam je v turških narodih globoko zakoreninjen. Veliki vzornik iz narodne zgodovine je sultan Mehmet II., ki je maja 1453 zavzel Konstan-tinopelj, ki so ga (spakedrano grško) prekrstili v pristni turški Istanbul. Obvezno branje je seveda Hitlerjev „Mein Kampf“, knjiga, ki jo vneto prebirajo tudi v drugih terorističnih krogih. Zločinski napad na papeža Janeza Pavla II. je morda imel še druge cilje, za katere atentator morebiti niti vedel ni. Morda je bil namenjen predvsem Poljakom. Kardinal Wyszynski je hudo zbolel, velika moralna opora delavskemu gibanju na Poljskem je tudi Poljak Janez Pavel II., ki je dal katoliški Cerkvi in krščanstvu sploh mnogo novega zanosa, pokazal vrsto novih poti. Ob uspelem napadu bi bili uničeni vsaj dve muhi na mah. r K s r r r r e li n r •i •t, ■e it c Akademija Slovenske gimnazije: Živa ustvarjalnost in tesna povezanost s podeželjem „Koroška pomlad je vsako leto in tudi tokrat simbolično ozadje našega osrednjega praznika mladine. Zavest o tradicionalni akademiji Slovenske gimnazije se je tako močno zakoreninila med koroškimi Slovenci, da bi jo težko odmislili iz kulturne palete naše narodnopolitične rasti,“ je poudaril v začetku svojega pozdravnega nagovora. ravnatelj dr. Reginald Vospernik. „Letošnjo zaključno prireditev smo posvetili geslu „Kulturna vzajemnost — naša sila“. Za geslom stoji spoznanje, da je poglavitni temelj za procvit in rast šole tesna povezanost s kulturno-prosvetnim delom naših podeželskih odrov, pevskih in instrumentalnih skupin ter narodno osveščevalno dejavnostjo. Brez te žive niti bi morala shirati organizacijsko še tako dobra izobraževalna ustanova. Zato nam je v posebno zadoščenje, da bosta v okviru današnje prireditve dve skupini v gosteh: trio Korotan iz Šentvida v Podjuni in šmihelska igralska skupnost. Obe pri nas Prav prisrčno pozdravljam. Posebno smo se v tem letu še povezali z društvom Danica; simbol tega prijateljstva je bila božična smreka iz Šentvida, ki je krasila našo avlo, podkrepili pa bomo to kulturno vzajemnost prihodnjo nedeljo s ponovitvijo akademije v Kulturnem domu v Šent-primožu. Zdi se mi, da se na ta način najbolj smiselno oddolžimo ob 10-letnici njegove smrti spominu dr. Franceta Cigana, ki je kot spreten pedagog in glasbeni znanstvenik akademije naše šole idejno osnoval, jim vdahnil duha in življenja in jih v malodane celem 10-letju izgradil kot duhovno vizitko naše Slovenske gimnazije. Njemu se tudi mi vsi, ki smo ga poznali kot delovnega garača, tovariškega sodelavca, ljubitelja mladine in plemenitega človeka, klanjamo v hvaležnem spominu. Njegovo delo nam je oporoka, da se tudi mi ne ustavimo ob mejah službenih, ampak — in to dokazuje tudi današnja prireditev z idealističnim delom v ozadju — šele ob mejah moralnih dolžnosti. Zdi se mi, da je na mestu, če kot ravnatelj izrečem vsem, ki so in bodo prispevali svoje, da današnji dan uspe, prisrčno priznanje in zahvalo.“ Namen gimnazije je, da poleg čim tesnejših stikov s slovenskim podeželjem ustvari tudi redne odnose z mladinci, ki jim je materinščina nemščina. Tako so izdali slovenski gimnazijci skupno z gimnazijci 1. gimnazije slovensko-nemško glasilo „Dijaški glas — Partner“, obstajajo pa tudi načrti, kako bi skupno oblikovali zadnje dni šolskega leta. Uspeh takih prizadevanj je tudi, da so v soboto, 16. maja, poimenovali prostor pred Slovensko gimnazijo po jezikoslovcu, literarnem zgodovinarju in vzgojitelju Antonu Janežiču. Razveseljivo je tudi dejstvo, da šolska oblast enako podpira prizadevanja za stike s kulturnimi ustanovami v Sloveniji kakor tudi prizadevanja za čimboljše medsebojne spoznavanje na Koroškem. V šolskem letu 1980/81 šteje gimnazija 536 učencev v 21 razredih, prvič pa so letos trije osmi razredi, ki so ravno v tednu pred akademijo imeli pismene zrelostne izpite. Šestšolka Magda Wernig iz Šmarjete v Rožu „Dragi prijatelji, prepričan sem, da je pedagoški koncept Slovenske gimnazije, ki ga skupno uresničujemo vsi profesorji vzajemno s starši, usmerjen v svetlejšo bodočnost naše narodne skupnosti. Da na tej poti ne omahnemo, bo potrebna vedno znova živa povezanost z našim podeželjem,“ je dejal ob koncu ravnatelj Vospernik. Kakor že prejšnja leta je bil spored tudi letos precej pester, čeprav je slonelo glavno breme na pevskih točkah; del teh'pesmi je rajni profesor Cigan ali uglasbil ali priredil. Po nastopu mešanega mladinskega zbora (prof. Jožko Kovačič) so nastopili gostje iz Podjune: trio Korotan SPD „Danica“ s pevci (Han-zej Kežar) iz Šentvida in igralci KPD iz Šmihela pri Pliberku z odlomkom iz igre „Vest“. Ta točka je bila hkrati dokaz prepotrebne žive povezanosti Slovenske gimnazije s podeželjem. Nujno bi bilo, da se ta pot nadaljuje. Živahna točka programa: kabaret šestošolcev. Zgoraj: Mlajši mladinski zbor. Levo: Združeni zbori gimnazije; oba zbora vodi profesor Jožko Kovačič. Sceno je pripravil arh. Janez Oswald. Izredno spretnost in solidno obvladanje klavirja so dokazali četrtošolka Andreja Močilnik, šestošolka Magda Wernig in maturant Andrej Feinig, ki je nastopil tudi že na prejšnjih akademijah. Posebno doživetje pa so bile „ritmične fantazije“, ki jih je ob živahni džezovski glasbi in razburljivih svetlobnih afektih prikazala dekliška skupina (pripravil prof. Milan Küpper). Po mladinskem zboru (prof. Jožko Kovačič), ki je zaključil prvi del, je nastopil beat-ansambel Jadagani, ki je z glasnimi, predirljivimi zvoki — za marsikatero uho malo preveč, tako da se je besedilo bolj slabo razumelo — zvabil občinstvo znova v dvorano. Kaj vse se bi med poukom po izkušnjah dijakov utegnilo dogajati, če bi bilo vse tako, kakor so dijaki prinesli na oder, so prikazali šesto-B-šolci s svojim kabaretom, ki so ga naštudirali s pomočjo prof. Maje Millonigove. Morda so se zaradi podobnih bridkih izkušenj zadnjih osem let v častitljivih šolskih prostorih poslovili „Mladi mi“ iz 8. A razreda s tem lažjim srcem. Da pa le ni vse hudo, kakor to — že po zvrsti, po nuji sami — mora prikazati kabaret, so dokazali četrtošolci z mladinskim zanosom in pogumom. Mladinski zbor 4. A razreda je pod vodstvom razrednika dr. Antona Feiniga navdušil občinstvo ravno tako kakor ansambel „Veselo pot“, ki ga sestavljajo dijaki in dijakinje iz 4. B razreda. Bučno navdušenje je sprožil „Rock’n’roll“, — nekateri se bojo še spominjali zdaj že rajnega „kralja rock’n’rolla Elvisa Pres-leya“ —, ki so ga zaplesali osmošolci in osmošolke (naštudiral Gregor Krištof); s tem plesom so navdušili maturanti tudi na letošnjem Gimnazijskem plesu. Za zaključek drugega dela, ki je močno bobnel v sodobni glasbi, so zapeli dijaki pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča najprej izvlečka iz rock opere „Jezus Christ Superstar“ in iz muzikala „My Fair Lady“ (Mit ’nem kleenen Stückchen Glück) ter študentovsko „Če študent na rajžo gre“. Letošnja akademija je bil nov dokaz in prikaz raznovrstne ustvarjalnosti na Slovenski gimnaziji, ob sodelovanju dveh podeželskih prosvetnih društev pa tudi dokaz povezanosti gimnazije s podeželjem, odkoder vedno znova prihaja naraščaj na šolo; to povezanost je treba še bolj utrditi. Morda se bo pa le obnesel letošnji — zdaj spet novi — način, saj nekoč je bilo že tako, da se akademija ponovi, vsaj v izvlečkih, na kakem podeželskem odru. „Bilo je lepo, bilo je zanimivo, le predolgo je trajalo,“ je dejala ena izmed številnih obiskovalk. Kot gost akademije: SRD Danica iz Šentprimoža. / t nningrirrx/gsi Gostovanje kabareja ROTER GAMSBART (Graz) Prireditelja: SRD „Bisernica“ in krajevna organizacija ZSM Celovec. Kraj: Dijaški dom SŠD v Celovcu Čas: petek, 22. 5. 1981, ob 20. uri Prireditelja: Krajevni organizaciji ZSM Pliberk in ZSM Globasnica Kraj: Posojilnica v Pliberku Čas: sobota, 23. 5. 1981, ob 20.30 uri Koncert „SKUPNO ZAPOJMO“ Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Kolpingwerk Celovec Kraj: Kolpingov dom (poleg Marija-nišča) Čas: sobota, 23. 5. 1981, ob 20. uri Dvojezično prijateljsko srečanje oblikujejo: Kolpingchor iz Celovca — vodi Jože Ropitz, moški zbor SPD „Kočna“ iz Sveč — vodi dr. Anton Peinig in kot gostje iz Štajerske „Troadstub’n Gsong Kum-berg“ — vodi Sepp Spanner. „KULTURNA VZAJEMNOST — NAŠA SILA“ PONOVITEV AKADEMIJE SLOVENSKE GIMNAZIJE ki bo v nedeljo, 24. maja 1981, ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni 9. KULTURNI TEDEN V GLOBASNICI v nedeljo, 24. 5. 1981, ob 14.30 uri igra „KJE JE MEJA“ Nastopajo: igralci domačega društva v torek, 26. 5. 1981, ob 20.30 uri „POSVET KULTURNIH DRUŠTEV“ v četrtek, 28. 5. 1981, ob 20.30 uri „SREČANJE MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV IZ PODJUNE“ ob priliki 25-letnice mešanega pevskega zbora „PECA“ iz Globasnice v soboto, 30. 5. 1981, ob 14. uri „OTROŠKI POPOLDAN“ v ljudski šoli v Globasnici v nedeljo, 31. 5. 1981, ob 14.30 uri „VASCIT PR ZILE“ Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi. Nastopajo: mešani pevski zbor „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča in folklorna skupina „FRANCE MAROLT“ iz Ljubljane. Razen otroškega popoldneva bodo vse prireditve pri ŠOŠTARJU v Globasnici. Za čas kulturnega tedna razstavlja svoja likovna dela Hema Hudi. OTROŠKI DAN Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu Kraj: Mladinski center na Rebrci Čas: četrtek, (na praznik Jezusovega vnebohoda) 28. 5. 1981, s pričetkom ob 10.30 uri. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA IN SPD „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu vabita na FOLKLORNI VEČER ki bo v soboto, 30. maja 1981, ob 20. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nastopa: Svetovno znana Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Izvajajo plese iz Primorske, Rezije, Koroške in Jugoslavije. Igra JANEZ S HRIBA Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 31. 5. 1981, ob 14.30 uri Gostuje igralska skupina KUD „Ivan Cankar“, Sv. Duh pri Škofji Loki. Materinska proslava v Ločah... Na materinski dan je naše društvo „Jepa-Baško jezero“ vabilo matere na prireditev k Pušniku, kjer so jim otroci pripravili prisrčno slavje. Dvorana je komaj sprejela številne goste; posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so se odzvale vabilu tudi matere nemškega jezika ter se prav prijetno počutile v naši sredi. Za uvod so tamburaši zaigrali nekaj poskočnih viž, nato pa je Tanja Singer z ljubko pesmico o mamici čestitala godovnicam. Otroški zbor pod vodstvom Danice Urschitz je žel veliko priznanja, še prav posebno „solista“ Mirjam Koren in Peter Wrolich. Prav temu zborčku želimo čim več novih članov, saj prav iz teh bo prišel naraščaj za naše, že nekoliko starejše pevke in pevce. Z „Materino sliko“ je Aleksander Černut prikazal brezmejno ljubezen mladeniča do svoje matere. Instrumentalni del glasbenih točk je oblikovala glasbena šola, ki je predstavila mlade talente, katerih lep napredek ni mogoče prezreti. Med harmonikaši so nastopili: Mirjam Koren, Simon Trieß-nig, Anita Krawanja, Mihaela Rutar, Hanes in Gabi Ressman. Klavirske skladbe sta predvajala Mihaela Trießnih in Mihi Ressman. Kot kitarist je nastopil Alksander Černut. S Cankarjevo črtico „Skodelica kave“ je Irena Černut predstavila največjega mojstra slovenske besede, kako čudovito je znal prikazati svojo mater in kako težko jo je razžalil. Kako se za boglonaj ubija mati govori Polanškova socialno kritična „Pesem moje matere“, ki jo je prav tako prebrala Irena. Svoj prvi nastop je beležil ženski trio, ki ga vodi naša vsestranska delavka društva Erika Wrolich. Ubrani glasovi Hermi Singer, Danice Urschitz ter Erike so navdušile poslušalce in želeti je, da jih bomo še dostikrat slišali. Celoten program je povezoval F. Černut v obeh deželnih jezikih ter na koncu izrazil upanje, da so gostje, ki ne razumejo našega jezika vendarle dobili majhen vpogled v kulturno dejavnost našega društva in občutili prisrčno vzdušje slovenskega življa. Z rdečimi nageljčki, ki so jih otroci delili vsem mamicam, s kavo in koščkom slaščice je SPD „Jepa-Baško jezero“ obdarilo, sicer skromno, toda z ljubeznijo naše matere. Ob veselih zvokih harmonike glasbenega učitelja g. Šušnika, ki mu gre tem potom topla zahvala, smo se veselo zavrteli v noč. ... in v Svečah Na materinski dan je priredilo SPD Kočna v Svečah materinsko proslavo, h kateri je prišlo lepo število domačinov, ki so napolnili dvorano pri „Adamu“. Ob začetku je predsednik domačega društva, dr. Valentin Inzko, pozdravil publiko. Velik del prireditve so zavzeli otroci z dvojezičnimi pevskimi toč- Partl. Mešani in moški pevski zbor sta zapela vsak po tri pesmi, ki so bile večinoma novo naštudirane. V okviru glasbene šole na Koroškem, Sveče-Šentjanž, je nastopil tudi ansambel flavt z ljudskimi vižami, pod vodstvom prof. Lovra Sodje. Gimnazijec Fabijan Hafner pa je predstavil občinstvu po eno pesem kami, recitacijami in z dvema pri- koroških pesnikov Kokota, Polan-zorčkoma. Nastope otrok sta pri- ška, Januša ter Milke Hartmano-pravili Malka Feinig in Gabrijela ve. Prosvetno društvo v Velikovcu vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. 5. 1981, bo 20. uri v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu. Po občnem zboru bo Martin Pandel predvajal film „BOJ NA POŽIRALNIKU“ KONCERT OKTETA GLASBENE ŠOLE IZ KRANJA Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju Kraj: Dvorana pod novo cerkvijo v Šentilju Čas: nedelja, 31. 5. 1981, ob 10.15 uri. 10. LETNICA MATURE NEKDANJEGA 8. b razreda prof. Močilnika Srečamo se na binkoštno nedeljo, 7. 6 .1981, ob 15. uri v restavraciji Tigerwirt v Celovcu, Paradeisergasse 5. Obiščite Werner Bergovo galerijo v Pliberku Odprta bo od 17. 5. od 31. 10. 1981 vsakdan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. Prijave za obisk dvojezičnega otroškega vrtca v letu 1981/82 sprejme vodstvo otroškega vrtca „Naš otrok“ v Celovcu, 10.-Oktober-Straße 25, tel. 82 8 94 še do 29. maja 1981, od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro. Treba je, da starši otroka osebno predstavijo. Letošnja materinska proslava je bila gotovo prijetno presenečenje in tako tudi najlepše darilce našim mamicam: Pod organizacijskim vodstvom domačega društva „Bilke“ v sodelovanju z glasbeno šolo ter z bilčovško ljudsko šolo so otroci nastopili na Miklavževem odru s pesmimi, deklamacijami, skeči ter nagovori. Posebnost programa pa so bili nastopi Sramsičnikove družine, igra „darilo za mamico“ v režiji Katerine Ogris ter nastop „bilčovskih kuharic“, (pod vodstvom Monike Gasser), ki so spekle fino pecivo za vse obiskovalce proslave (slika). Blato Na Blatu sta začetek meseca maja praznovala svojo 70-letnico, Marija Skias, njen mož Rudi Skias pa 69-letnico. Skiasova mama, ki je zavedna Slovenka, prebira Naš tednik že od ustanovitve, enako tudi Mohorjeve knjige. Rada je obiskovala tudi slovenske prireditve, ki jih zdaj zaradi bolezni ne more več, želimo ji čim-prejšno ukrevanja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT in kliče še na mnoga leta. Kotmara vas Ob navzočnosti številnih mater in šolskih otrok, občinskega zastopstva z županom Josefom Stru-gerjem na čelu in župnika Maksa Michorja je priredila kotmirška osnovna šola v petek, 8. maja 1981, materinsko proslavo; prireditev je bila dvojezična, kar je vsekakor pohvalno, in edino pravilno, saj povsem ustreza značaju kraja. Učenci so nastopili z deklamacijami in kratkimi prizorčki, šolski zbor je zapel nekaj pesmi. Slovenske pesmi so deklamirali prvošolka Isabell Ebner (učiteljica Rezika Iskra) in tretješolca Simona Iskra in Tomislav Rapoti (učiteljica lise Knapp). Upamo pa, da bo naslednjič še kaj več slovenskega, da bo npr. šolski zbor zapel kako slovensko. Posamezne točke sporeda je napovedoval in povezal ravnatelj Josef Schwarz. Šentjakob v Rožu „Da ne bo kravici, ki je prišla z Brnce, pri Knezu dolgčas“, je rekla žena, ki tudi noče biti imenovana in položila na uredniško mizo Našega tednika 1000.— šilingov. To naj bi bil začetek zbifke za drugo kravo pri Knezu v Šentjakobu v Rožu, kjer so januarja letos pogoreli. Tisočak iz Srednjega Roža bomo posredovali Knezovim. Iskrena hvala! Šteben V kratkem bo slavil svojo 80-letnico Avgust Petjak iz Štebna pri Globasnici. Rodil se je v Rinkolah Simpatičen Korošec, 24/175, z dobro službo, želi spoznati precej čedno dekle z resnimi pogledi na prihodnost, staro do 22 let. Zaželena je slika. Ponudbe pošljite na upravo Našega tednika pod šifro „Rož — Podjuna — Žila“. pri Pliberku. Že kot mladega fanta so ga ugrabili „folksverovci“ ter ga prepeljali v Beljak, kjer so ga vrgli v zapor, ker so mu očitali vohunstvo. Od tam je nekega dne pobegnil in se po ovirah vrnil v domači kraj. Pozneje je bil vpoklican v Hitlerjevo vojsko, odkoder pa se je po dveh letih že med vojno vrnil domov. Nekoliko pozneje so ga gestapovci spet vrgli v zapor, ker je v neki gostilni pravil, da bo Hitler vojno izgubil. Toda tudi od tod se je kmalu vrnil. Po vojni je bil soustanovitelj kulturnega društva SPD Šteben. Avgustu Petjaku želimo ob življenjskem jubileju še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Žrelec-Radiše Že nekaj let prirejata SPD „Radi-še“ in „Sängerrunde Ebental“ skupne pevske nastope. Lansko leto je bilo to srečanje na Radišah-Minulo nedeljo pa je bilo pevsko srečanje v Žrelcu. Poleg obeh prirediteljev z Radiš in iz Žrelca, je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Šentlenarta pri Čedadu v Benečiji-Gostje iz sosednje Italije so zapeli tudi dve slovenski pesmi. Med posameznimi točkami je povezoval glavni pobudnik srečanja, predsednik žrelskega zbora dipl. inž. Gerhard Lepitschnik. Radiška mladina je tudi brala ^ obeh deželnih jezikih pesmi Valentina Polanška in Helmuta Scharfe-Izbor pesmi je pripravil Tomaž Ogris. Župan Dobernig je pozdravil tako vrsto srečanja, na katerem sodelujejo pripadniki tako slovenskega kot tudi nemškega naroda- Pred kratkim je praznoval svoj 50. rojstni dan Jožef Wut-te, župan občine Galicije. Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let. * Na dunajski univerzi je zaključil študij veterinarne medicine v rekordnem času (od 206 inskri-biranih študentov letnika 1976 kot prvi) Jozej Krištof iz Velike vasi pri Šentjakobu v Rožu. * Naslov doktorja je na Dunaju dosegel mag. Kristijan Schel-lander, absolvent Slovenske gimnazije. Doktor je postal tudi Franci Serajnik, ki je prav tako maturiral na Slovenski gimnaziji. Vsem trem mladim akademikom iskreno čestitamo! |naš tednik! Djekše: Nov župan V Djekšah so minuli petek volili novega župana, ker je dosedanji svojo funkcijo oddal iz zdravstvenih razlogov. Vincenc Napetschnig ie bil enajst let župan na Djekšah. Novega župana Johana Travnika je volilo devet mandatarjev dješke občine. Socialisti imajo 8 glasov, VP 5, ter Ff in EL (Filip Warasch) Po enega. Šest mandatarjev je oddalo prazne volilne liste. Za prvega Podžupana je bil izvoljen Po-totschnig (SP). Mandatar Enotne liste Filip \Na-rasch se je zahvalil staremu županu za njegov trud ter obenem pozval novoizvoljenega župana Johana Travnika, naj se zavzema za vse občane, neglede na jezikovno pripadnost. Enakopravnost vseh občanov mora biti glavna skrb župa-na, je zaključno dejal Filip Watsch. Občni zbor ZSM Mladinska organizacija ZSO, Zveza slovenske mladine, si je na Preteklem občnem zboru v Kulturnem domu SRD Danica izbrala novo vodstvo. Dosedanji predsednik Teodor Domej in celotni odbor je odstopil. Za novega predsednika Zveze mladine so izvolili Marjana fečnika iz Pliberka, odborniki so še: Rudi Benetik, Jože Blajs, Pep-Ca Čertov, Franci Gabriel, Maja Nederlap, Franci Karničar, Cvetka LiPuš, Jože Partl, Franci Polcer, ^Qor Schellander, Magda Wieser in Tatjana Messner. Vigredni koncert v Pliberku: Predstavil se je moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ Minulo soboto zvečer je bila Schwarzlova dvorana v Pliberku nabito polna. Veliko število ljubiteljev slovenske pesmi se je zbralo na „Vi-grednem koncertu“, ki so ga priredili MPZ „Podjuna“ iz Pliberka, „Pevsko-instrumentalna skupina“ iz Žvabeka ter Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč. Ravnatelj Herman Germ je pozdravil številne poslušalce, med njimi tudi vrsto častnih gostov — predsednika Narodnega sveta dr. Matevža Grilca, ki je hkrati tudi predsednik „Kralja Matjaža“, župana mestne občine Pliberk Franca Miku-scha, podžupana Mirka Kumerja, župana občine Globasnica Alberta Sadjaka, tajnika KKZ Nužeja Tolma-jerja in podpredsednico Micko Demšar ter zastopnika ZSO dr. Avguština Malleja. V prvem delu sporeda je nastopil MPZ „Podjuna“, ki ga vodi Tone Ivartnik. Med posameznimi pesmimi sta brala izScheiniggove knjige „Narodne pesmi koroških Slovencev“ Gabrijela Riedl in Peter Kert. Občinstvo je z zanimanjem sledilo uglajeni pesmi „Podjune“ in bodljivim in smešnim „ugotovitvam“ Scheinig-ga. V drugem delu sporeda je nastopila „Pevsko-instrumentalna skupina“ iz Žvabeka, pod vodstvom učiteljice Rozine Katz. Poslušalci so uživali ob petju in glasbi žvabeške skupine. Ob koncu pa se je predstavil moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč, ki ga vodi Hanzej Košutnik. Predsed- Že večkrat je pokazala družina Bokalič, ki v Šentjakobu vodi Dom starih in avtobusno podjetje, da noče zanemarjati svojega okolja. Že pred leti je postavila gospodinja Doma za stare, Neža Bokalič, v vrt pravcatega medveda, ki ga je zlila iz cementa. Meter in pol dolgi medved je sprva prestrašil celo vozače, ki so se peljali mimo, vendar so se po prvem razburjenju vsi privadili „umetnine“ in bi postavo kar pogrešali, če je ne bi bilo več. Letos pa je družina Bokalič še obnovila križ, ki je bil v nevarnosti, da razpade. Dosti truda je bilo treba vložiti, vendar je bila ljubezen do spomenikov, ki so tipični za južnokoroško pokrajino, večja kot skrb pred investicijo, saj je obnova križa stala okoli 40.000 šilingov. Lep primer samoiniciative iz Šentjakoba v Rožu! Na sliki: Neža Bokalič pred obnovljenim križem. “rra2 tel. 0 42 22 ■ 72 5 65 nik dr. Grilc se je v domačem podjunskem narečju zahvalil vsem, ki so omogočili, da se je libuški zbor lahko pokazal v novih oblekah. Preden je zazvenela pesem matjaževcev, je predsednik dejal, da se nam Slovencem ni treba bati za obstoj, dokler se bo čula slovenska pesem. Nato pa je nastopil „Kralj Matjaž“, ki je s svojim petjem navdušil poslušalce. Libuča-ni so se poslovili s pesmijo o domači hiši, aplavz poslušalcev pa kar ni hotel odnehati. „Tjaž“ v francoščini Handkejev prevod Lipuševega romana „Der Zögling Tjaž“ bodo prevedli v francoščino. — Francoska založba Gallimard bo izdala leta 1982 roman v francoščini, ki pa ne bo preveden iz slovenskega originala, temveč iz Handkejevega nemškega teksta. Ta založba ima v programu tudi že dela drugih avtorjev založbe Residenz, in sicer tri knjige Petra Roseija in po eno od Ernsta Nowaka in Franca Innerho-ferja. Založba Suhrkamp je Residenzu odkupila pravice za žepno knjigo, razen tega bo roman izšel pri Buchgemeinschaft Donauland. J. F. Franz INNERHOFER, avtor« romana „SCHÖNE TAGE“ (Lepi • dnevi), po katerem je avstrijska • televizija posnela film v okolici • Borovelj, bo od 1. do 3. junija • bral na južnem Koroškem. Kraje * in termine bomo objavili v pri- * hodnji številki NT. Peter Kassl: Pogovor brez ovir Šolsko leto se nagiba proti koncu, čeprav dijakinje in dijaki prav zdaj trepetajo pred izpiti, ki jih še čakajo. Pretekli teden je bila na Zvezni gimnaziji za Slovence pismena matura, ustna bo junija. Govori se v krogih dijakov nemških gimnazij, da so dijaki Slovenske gimnazije v nekakem getu in ne iščejo stikov navzven. Prvi večji poskus sodelovanja dijakov obeh narodnosti je dijaški list „Partner dijaški glas“, ki so ga v letošnjem šolskem letu izdali dijaki 1. Zvezne gimnazije (dir. V. Einspieler) in dijaki Zvezne gimnazije za Slovence. Peter Kassl je bil zastopnik slovenskih dijakov. NT: Kako je prišlo do tega lista? Kassl: Na srečanju zastopnikov dijakov vseh koroških srednjih šol smo se zmenili za skupno delo, ker smo prepričani, da bomo v poznejšem življenju pač imeli stalno opravka drug z drugim in da se je treba že zdaj spoznati. NT: Kaj ste naredili potem? Kassl: Werner Suppan, zastopnik Einspielerjeve gimnazije me je poklical, skupno smo potem organizirali 9. oktobra diskusijo, ki je močno odmevala tudi v šasopisju. Pod geslom „Je mirno sožitje na Koroškem možno?“ se je zbralo skoraj 100 dijakov obeh ustanov, referat je imel sekcijski šef urada zveznega kanclerja dr. Ludwig Adamo-vich. NT: In kakšni so bili odmevi v časopisju in radiu? Kassl: Vsi poročevalci kot tudi diskutanti so pozdravili to pobudo. Pisali so predvsem o važnosti takih konkretnih akcij npr. pod naslovi „zaupanje kot pot do medsebojnega razumevanja“, „pogovor brez ovir“, „zanimiva dijaška iniciativa“. Zmenili smo se že tam za razne skupne poteze, eno smo kar kmalu realizirali. NT: In kaj je bilo to? Kassl: Sklenili smo na diskusiji m. dr. izdajanje skupnega dvojezičnega lista. Werner Suppan je rekel v pogovoru za PROFIL: „Nočemo reševati velikih političnih vprašanj, razmišljati hočemo začeti, kako moremo najbolje živeti skupaj“. NT: Nastal je potem dijaški list? Kassl: V tem listu, ki smo ga mi priložili našemu „Dijaškemu glasu“, nemškogovoreči kolegi pa svojemu listu „Partner“, smo objavili prispevke v obeh jezikih. NT: Kaj misliš o vsem tem zdaj, ko boš v nekaj tednih opravil maturo in s tem zapustil svojo gimnazijo in tudi to delovno področje? Kassl: Delo bodo nadaljevali sošolci, osebno pa sem prepričan, da je pri nas na Koroškem medsebojno toleriranje premalo. Nujno je potrebna tudi medsebojna pomoč in medsebojna obramba človekovih pravic. V to smer naj bi se delalo, ker nam izolacija, v kateri se nahajamo, na vseh koncih in krajih brez dvoma škoduje. NT: Hvala za pogovor in mnogo sreče pri maturi in po njej! F. K. PIŠE MIHA ZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA LISTA Šoferji! ~ Novi predpisi v Jugoslaviji V Jugoslaviji velja sedaj nekaj novih prometnih predpisov. Vsak, ki ima v avtu montirane varnostne pasove (torej vsak Avstrijec), se mora z njimi obvezno opasati. Če prehitevamo, moramo imeti vklopljen smerni utripalec (Blinker) dokler prehi- tevamo. Torej ne zadostuje, če pred prehitevanjem nakažemo svoje hotenje s smernim utripal-cem. Alkoholna mera je v Jugoslaviji 0,5 promilov. Za prestop čez mejo moramo imeti s sabo veljaven potni list ali osebno izkaznico (Personalausweis). Pomoč Kmetijske zbornice Med drugim ima Kmetijska zbornica v Celovcu nastavljene tudi strokovnjake za izvedbo vseh gradbenih načrtov, ki zadevajo kmete: hleve, drvarnice, garaže, strojnice, jame za gnoj ali gnojnico, silose, stanovanjska poslopja i. dr. Vsak kmet ima pravico, da se posluži te usluge. Kmetijska zbornica izvede arhitektska dela brezplačno, razen stroškov za material in kolke. Iz lastne izkušnje lahko povem, da so pristojni ljudje zelo naklonjeni in vestni. Dajejo tudi vse nasvete glede kreditov in subvencioniranja. Dobro pa je, če interesent že prej sam preštudira, kaj želi in hoče ter izdela že idejno skico. Po novih predpisih Koroškega gradbenega, reda (Kärntner Bauordnung) je treba narisati na situacijski načrt (Lageplan) tudi sence, ki jih dela poslopje. Opis gradbe mora vsebovati izračunan prepust toplote (K-Wert) za zunanje stene, okna ter strope. V vseh naših občinah lahko vložite prošnje za gradbeno dovoljenje v slovenskem jeziku. Pri tem vam radi stavimo obrazce na razpolago. Občine imajo na voljo tudi slovenske obrazce za obveščanje v slovenskem jeziku. Zahtevajte jih! Že v času načrtovanja pojdite z osnutkom načrta na okrajno glavarstvo in zasigurajte se že pred dokončno izdelavo načrta, če so vaša hotenja tudi dovoljena. S tem boste pozneje pridobili na času in marsikateri problem rešili že od začetka. Prosite pristojnega referenta na okrajnem glavarstvu, da vam v primeru nesporazumov naredi skico o dovoljeni zunanji obliki hiše. Oferte za material in gradnjo si priskrbite od čim več ponudnikov. Zahtevajte zraven tudi izračunani prepust toplote (K-Wert). Pozanimajte se za koriščenje sončne energije in izkoriščanja bio-mase, če imate zato pogoje. 6/branje TT= 21. maja 1981 ^ |naš tednij